Številka 222 TRST, v sredo 12. avgusta 1908 Tečaj XXXIII — IZiiJJA VSAKI DAN — M s* nedeljah In praznikih eb 5., »k penedeljklk * 9. ijstraj. Fesamijne žtf t. se prodajajo po S nv6. (6 stot.) v mnogik Sobakarnah t Trstu in okolici, t J o rici. Kranju, št. Petro, Postojni, Sežani, I^brežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (tO stot). OOLA8! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v lirokosti 1 Salone. CENE: Trgovinske in obrtne oglas« po 8 st. Mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 »t. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aada^na vrsta K 2. Mali' oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava rEdinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Jo moč 1 — BAROČNIMA ZNAŠA — aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Sw*«alia sk VMltljako laSaaJa „BDIHOtTI" stan«: Ml*-.— late* K 5 20, pal lata 2 SO —> Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma s« ss sprejem]« I« rokopisi s« se vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: eltes Giorglo Galstti 18 (Nsrsdsl desi) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcije lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-tiranllnKiiI ra?un St 841652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Ministri — fajni ivfltnivt DUNAJ 11. „\Viener Zeitung" poroča, da so imenovani tajnimi sretniki, trgovski minister dr. Fiedler, poijedeljski minister dr. Ebenbocb. minister za javna dela dr. Gessmann, minister Prašek in minister za deželno hrambo Gjeorgi. Deželni glavar goriški. DUNAJ 11. Cesar je imenoval deželnim »lavarjem goriškim dr. Pajerja pl. Monriva, njegovim namestnikom pa dr. Gregorčiča. Gjorgje Nas ti ć. ZAGREB 11. Nastić se je dobrovoljno podal v Zagreb in ker so bile oblastnije o njegovem prihodu obveščene, so to sporočile preiskovalnemu sodniku, ki je dal Nastiča kakor vel ei zdaj al ca aretirati. Srbska skupščina. BELIGRAD 11. Skupščina je nadaljevala debato o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Sestanek kralja Edvarda in cesarja Viljema. KRONBERG 11. Angleški kralj Edvard je dospel na kolodvor ob 9. uri predpoludne. Pričakovali bo ga cesar Viljem in princi. Vladarja sta se prisrčno pozdravila ; nato sta se v avtomobilu odpeljala v grad. Kakor zastopnik unanjr^a urada je navzoč poslanik .Jt-niscb. Državni tajnik Schoen ni navzoč, kakor se je napačno poročalo. V sprembt.tu angleškega kralja je tudi di/.avni podtajnik Sir Hardinge. KROXBERG 11. Pred obedom sta se cesar Vijem in kralj Edvard sprehajala po grajskem parku. Na obedu so bili razun obeh vladarjev princ Karo! Friderik Hesenski a soprogo, gr^ka prestolonaslednica, angleški poslanik sir Frank Lasceliei in angleški vojaški ataš»% French. Nesreča v rudniku. SAAJiBRUECKEN 11. — V rudniku Dudweiler so eksplodirali plini, valed cesarje bilo 13 delavcev ubitib, 8 težko, 5 pa lahko ranjenih- Mrliče so spravili na dan, ranjence so pu odvedli v bolnišnico. Is Penijo. TEBRIS 11. (Petr. brz. a?.). Včeraj in danes se je streljajo na vseh straneh. Sahove Čete so z granatami bombardirale mestni del revolucijonarcev. Danes ob 6. i:ri zjutraj je padlo nekoliko strelov iz topa. Potem je nastal mir. Popoludne pride v mesto bržkone Nasrediro. Mesto Škcplje pogorelo. SKOPLJE 11. V minoli noči je pogorelo pol mesta. Škode je baje okolu 3 milijone, in so največ oškodovani turški prebivalci. Avstro-ogrski vojaški ataše, polkovnik Urbanik je daro7al za pogorelce 15.000 turških tULtOV. Kuga in kolora. PETROGRAD 11. Glasom nekega poro-čila od 9. t. m. ni v kirgiških mestih astra-hanskih več nobeden obolel za kugo. V astra-r anski guberniji je doslej obolelo za kolero 36 oseb, umrlo jih je pa 26. Povodnji. ČRNOVICE 11. Vsled silnih aalivov sta močno narasli reki Prut in CeremoŠ in pritoki. Potok Vizerka je izstopil in preplavil del vasi Vizenka in okrajno cesto v vršniškem okraju. V Vizenki je utonil poštni aspirant Kogut, PODLISTEK. Pridigarjeva hči. Kriminalna povest. Spiesl J ULI AN HAWTHORNE. Bila je neka posebnost Saronijeva, daje smel storiti marsikaj, kar bi se pri drugih zdelo smešno. Tako je pokleknil zdsj sredi pota pred Albertiao, jo prijel za obe roki in ju pritisnil na svoja lica. „Ti si moja madona !u je strastno t /.kliknil. „K tebi molim svoje molitve. Nimam drugih nebes nego tebe. Svoje srce polagam k tvojim nogam, ti živiš v moji duši! Kralja se čutim, kadar se te dotaknem, neumrljivost mi daje tvoj poljub. Ako te je želja, pij mojo kri ! Ako si ti pri meni, ne more nikdar nastati tema, oči ljubezni so odprte. Ti sladko moje življenje, daj mi svoje ustne 1" Sklonila se je k njemu, tih vzdih blaženosti se je izcil njenim prsim... Molče sta stopala dalje, dokler nista dospela do reke. „Tukaj je bilo, kjer ava se prvikrat našla,* je rekla Alberti na. „Tam moli le Minister Clomenceau. PARIZ 11. Ministerski predsednik Cle-menceau je sinoči odpotoval v Karlove vari. IZ TURČIJE. SMIRNA 11. Tukaj je vojska osvobodila okolu tisoč jetnikov iz ječe ter potem ječo razdejala. Mladoturški odbori postopajo energično in brezobzirno. Predvčerajšnjem so pred očmi ljudstva obesili nekega Tnrčina, ki je zaklal neko ženo z otroci. CARIGRAD 11. Liet „Ikdam* poroča, da je veliki vezir ruskemu poslaniku izjavil, da jemlje na znanje poročilo glede makedon* s k i h stvari. List dostavlja, da Rusija, ki je zaposlena s svojimi notranjimi atvarmi, pokazuje s tem korakom, da je opustila misel umešavanja v notranje etvari Turčije. CARIGRAD 11. Danes so preko Soluna prispeli Bemkaj polkovnik Fuad, stotnik Refik in civilni urainik Ali, ki jih je mladoturški odbor v Smirni odstavil. Množica jih je zasra-movala in zlostavljala. Vse tri so odvedli na policijsko miniBterstvo. CARIGRAD 11. Več turških poslanikov bo odpoklicanih, med temi Mucir paša (v, Parizu) in Husni paša (Petrograd). Na mesto' Munir paše pride iz Madrida v Pariz Abdula. Hamid. Odpozvan bo tudi trgovinski ataš^ na Dunaju Bondi bej. { SOLUN 11. Guvernerjem v Solonu jej imenovan Ali Daniš bej, ki je albanskega pokoljenja. Ali Daniš je baje dober diplomat in vživa pri Mladoturkih zaupanje. Spopad med Bolgari in Turki. CARIGRAD 11. — Med bolgarskimi in turškimi četami je prišlo na meji do spopada ter je bilo ubitih 12 turških vojakov. Bolgari so osvojili neko čuvajnico v Ormovi ter ustrelili 11 mohamedancev. CARIGRAD 11. Turški li.ti se bavijo s tursko-bolgarskim spopadom. „Gazzeta" je priobčila več razgovorov. Veliki vezir je izjavil, da Turčija ne bo napadala, ako ne bo dala Bolgarija zato ni-k&kega povoda. Minister za unanje stvari je rekel, da je, Bolgarija dala potrebna mirovna zagotovila. Širi se govorica, da je Bolgarija sklicala svoje reserve. Minister za notranje stvari je izjavil, da politika turškega kabineta ni agresivna, v slučaju napada bo pa Turčija energično odgovorila. Agresivna politika bi bila za Bolgarijo samomor. Vsi ministri potrjujejo, da je vojno mi-nisterstvo prejelo brzojavko, v kateri se poroča o včerajšnjem dogodku* na bolgarsko-turški meji. — Ministerski svet se je bavil s to stvarjo ter pričakuje sedaj odgovor turškega komisarja v Sofiji. SOFIJA 11. VoLtve v Macedoniji so razpisane za prve dni oktobra. V listo ne sme priti nedržavljan, potem ne oni, ki vršijo kako službo v inozemstvu, ki niso dopolnili še 25. leto, nadalje sluge io kažnjene*. Vsakih 500 prebivalcev voli enega volilnega moža, vsakih 50.000 volilcev pa enega poslanca. CARIGRAD 11. Listi poročajo, da je policijski minister Refik paša iz zdravstvenih ozirov odstopil. — Nadalje poročajo listi, da je sultan izrazil Željo, naj bi se kovalo spo-minjsko kolajno, ki naj nosi naslov: svoboda, pravičnost, enakopravnost. Haag 11. Križar ..Cunskerk" je dane* odplul v Kanibiške vode. IZ III. Dne 5. avgusta. deblo iz vode, ob katerega je trčil tvoj čoln in se prevrnil; in ti si splaval na breg, kjer sem stala jaz. K&ko si bil moker in kako so se smejale va-me tvoje črne oči! Ali je mogoče, da je tega še le šest tednov ? Nič več ko šest tednov! In v tem času sem te videla osemkrat. Osem ur — in mogle so izpreme-niti vse moje prejšnje življenje!" „Tako tudi smrt vse izpremeni," je zamišljeno dejal Saroni. „Da, kakor smrti pečat je najino srečanje sklenilo preteklost,1* je šepetala Albertina, „in kakor po smrti nama je vzcvetelo novo življenje, življenje v nebesih — ali — nama ti ostanejo večno nebesa?'* „Ne bojim se ničesar, zadovoljen sem I" je odvrnil Lah is prekrižanih rok strmel v temno reko. „Ljubezen ostane ljubezen, celo v peklo." „A kako naj konča najina ljubezen?* je vprašala Albertina, se oklenila njegove roke in naslonila glavo na njegovo ramo. „Kaj — konča?" je vzkliknil Saroni naglo. r Ako se morava ločiti, ako najina ljubezen postane gorje! In ločitev mora priti enkrat, jas sem ssmo hči v bo gega pridigarja, ti pa si knez in povrh še katoličan. Ne morei me poročiti." „Jat le nisem sam ustvaril, a iz lastne {Izletniki „Kranjske kmetijske družbe na južnem Češkem. — Razmišljanja o vsesloianski razstavi.) V torek 4. t. m. so se odpeljali slovenski izletniki iz Čeških Budjejovic z vlakom! na postajo H 1 u b o k a, kjer so zasedli vo-, 70»e in se odpeljali na dvorec kneza Schvar- ( zenberga „Vondrova*. Sledilo je ogledovanje prekrasnih lovskih zbirk v gradu, na kar so. se podali slovenski gosti na grad Htuboks. Hluboški grad, ta biser češkega juga, 90 Slovenci strme občudovali. Popoludne so se Slovenci odpeljali do Veseli nad L u ž - j n i c o. Tu so nastopili na sedmili okrašenih vozovih pot v Zal š i, da _ vidijo, kaj jej neutrudljiva roka inženerja Cervinke ustva-j rila na barju zemljedelskega sveta kraljevine! Češke. Vozeči se skozi Veseli so bili gostje \ iskreno pozdravljeni od tamošnjega občinstva.: Ob 3. uri pop. so prišli ▼ Z a 1 š i. Tu je bil sprejem v resnici impozanten. Slovencem je prišlo naproti vse ljudstvo iz okolice s po-; slancem Mazaocem na čelu, premnogi duhov«! niki, učitelji in veleposestniki. Slovence je v prekrasnem govoru pozdravil agrarni poslanec' Mazane c. Na to so nastopili pot k barju. Sprevod je otvorila zalška dekliška mladina; v prekrasnih narodnih nošah, ki so ugajale gostom nad vse. V sprevodu je igralo 36 godcev. Vsa okolica se je pripojila sprevodu, j Slovenci so se poučili v prekrasnih plodih prirode, o bogatem klasovju doslej stoječega ■ žita, o krasnih sadovnjakih, o sočnatih zele-; njavsh. G. inžener Červinka je podal tu, dokaz, da zamore človeški duh z marljivo roko spremeniti pusto barje v najkrasnejši raj. Po povratku je sledilo okrepčilo v ta-j mošnji gostilni. Ta trenotek sta uporabila dr. Božič iz Celja in nadzornik S k a 1 i c k y da sta se v navdušenih besedah spominjala, slovenske-čeških stikov. Mladi, navdušenja- j polni celjski odvetnik dr. Božič, goreče zav-j zet za vse, kar povzdigniti more slovensko domovino in naš kmečki stan, se je s svo-j jimi besedami globoko zapisal v srca vseh navzočih. Čas do odhoda so vporabili glasbeniki in izvajali Slovencem razne komade čeških narodnih pesmi. Mnogoštevilno zastopano učiteljstvo in učiteljiščniki iz Sobeslave so zapeli nekoliko zborov ter želi občudova-| nje gostov ; Slovenci zopet niso o3tali dolžni in iz oduševljenih prs so zadonele naše mile! slovenske popevčice. — Ob 8. uri zvečer so, dospeli Slovenci v Tabor ter so bili sijajno j sprejeti po občinskem odboru, Sokolstvu in mnogoštevilnem občinstvu. V sredo 5. t. m. ob 9. uri in pol zvečer so prispeli slovenski izletniki v Prago, kjer sta jih na kolodvora pozdravila v imenu mesta Prage občinski svetnik dr. Č e r n v in tajnik slovanskega kluba, Stanislav Forma n. V Pragi sicer ni bilo sijajnega vsprejema kakor na deželi; to pa vsled tega, ker smo v Pragi navajeni vsprejemati s sijajem le velike ekskurzije po nekoliko sto oseb. Jeden ne-dostatek pa se na teh izletnikih Kranjske kmetijske družbe opaža in se ga tudi v Pragi različno komentuje. Da nimajo ti izletniki razven dr. Božiča nobenega govornika, in dn mora Čehom v zahvalo zopet odgovarjati Čah — Bohuslav Skali cky. To dela dokaj mučen utis. Jugoslovani, vobče pa tudi Slovenci smo na glasu kakor govorniki, posebno, kar nas je „od straže hrvatske" — . i svobodne volje sem te vzljubi'," je dejal Saroni, in kar sem razun tega, to polagam tebi, diraga, k nogam. Midva sva mož in žena, ti si moja, jaz sem tvoj, naju ni mogoče ločiti In ko bi me duhovnik poročil z drugo, bila bi ti vseeno moja žena in ne ona."4 „Ali meniš s tem, naj postanem tvoja ljubica ?u je mirno vprašala Albertina. „Ne!" je vzkliknil in kakor v studu zamahnil z roko. „Ti fci —u „Počakaj trenutek. Jaz te ljubim iz vsega srca; je to edino čuvstvo, ki je kdaj vzklilo v mojem srcu. Ko bi ti jaz bila enaka, ko bi ti pred svetom ne imel izgubiti nič več ko jaz, potem bi takoj šla s teboj. Ne potrebovala bi drugega ko tvoje ljubezni, kajti ako bi imela njo kdaj izgubiti, tedaj bi tudi vse drugo za-me ne imelo nobene vrednosti več. O, kako sladko bi moralo biti to!" Mrmrala je poslednje besede kakor v sanjah in pritiskala svoje lice na njegovo ramo. On jo je gledal in si gladil brado. Videl je, da je bila eksaltirana, in poznal jo je zadostno, da je vedel, da je nepreračun-ljivo to, kar utegne ona storiti. Najprvo se je zdelo, kakor da ne misli ničesar več reči. Očividno je mislila svojo poalednjo misel, kako bi hotela izključiti vse drufe. Ali nimskrat se jo oprostila njegovega pa da se vendar razven edinega ne nah ji med izletniki noben govornik — je doati čudno. — Danes ob 3. pop. so prišli slovenski izletniki na razstavo, kjer jih je v glavni palači razstave pozdravil razstavni odbor; odgovarjati je moral zopet — gosp. nadzornik SkaJickv. Slovenci so dobili voditelja po razstavi v osebi taj tika trgovske zbornice, ki jim v hrvaščini tolmači zanimivosti razstave. Poleg resnične vojje in hrepenenju po miru v slovanski rodbini, kar je možno smatrati za velik v&peh praških konferenc, je prišlo do nekoliko definitivnih odločeb. Na prvem me3tu : prirediti vseslovanskoraz-stavo v Moskvi I. 1911, najpozneje 1915. Glavni poročevalec je bil glasoviti češki na-cijonalni ekonom dr. P reis, ki je navajal vzroke za prireditev te raztave. Ni dvoma, da bo vseslovanska razstava velikim činiteljem ne samo na kulturno-gospodarskem, temveč tudi na političnem polju. Bilo je na praškem shodu mnogo strahu pred to besedico; bilo je to umljivo ; ali zakaj vtikati glave v pesek ? — Slovanski svet mora s skupno razstavo dokazati, da je tu, ila razvoj Evrope ne pojde poleg njega ali čezenj in da je velikim činiteljem v razvoju ljudstva, da noče delati brezdelnega statista v drami sveta. Moskovska razstava more pokazati vse to. Ali to bo ogromno in odgovorno delo. Verujemo trdno, da bo razstava vseh Slovanov začetek nove epohe, ki pouči svet, in predvsem posamične rodove — razstavljalce, v čem je treba delovati kako se jačati kulturno in gospodarsko! In to tako, da dobiček ne pojde po nepotrebnem v žepe tujine, ki na& ne mara. Dela bodo imela slovanska plemena dosti. Mnogi bodo novinci na razstavljalnein polju — ali tudi oni bodo mogli ob rešniCni volji in delu dobiti mnogo materijala. Čehi, po treh velikih razstavah v Pragi (1891, 1895, 1908) in po vsakoletnih gospodarskih razstavah v Pragi in drugod, po vrsti umetniških in strokovnih razstav itd. bodo imeli delo seveda znatno olajšano. — Ali to ne pomenja, da bi dajali roke križem ! Povedati in pokazati se da mnogo novega in koristnega, kajti življenje ne stoji in razvoj stopa vedno naprej. Dr. Preis si želi ca vseslovanski razutavi v Moskvi sledeče stroke: 1. umetnost, 2. narodopisje, 3. literaturo, 4. umetni obrt, 5. rokodelski obrt (15 oddelkov), G. socijalno upravo, 7. kulturne stroke, 8. zgodovinsko-arheološki oddelek, 10. inženirstvo in arhitekturo, 11. denarništvo in trgovino. Negotovost more zavladati kar sc tiče kraja in časa razstave. Moskva je zgodovinskim srcem Rusije — kdo ve, ako to „moskalsko" gnezdo ne bo sporno jabolko za Poljake! — Moderne, bolj internacijonalno Odeso na Črnem morju se je tudi že omenjalo. Odesa je širnemu svetu bolj pristopna in slovanska rodbina ima v Odeso bliže. Ali ni dvoma, da politično ima Moskva nesporno prednost in primat međ vsemi kombinacijami. Tn kaj doba razstave ? Da ne bo leta 1911 je gotovo. Za tri leta se tako monumentalnega dela ne zgradi, ako naj bo celotno in popolno. F. K. Iz Turčije. Mladoturški odbor je v Solunu ustanovil nov oficijelni list „Ittibat ve Teraki" in -lednota in napredek. Armenci so si v Carigradu ustanovili svoj politični klub. objema, stopila predenj, mu pegledala trdn » v oči in resno rekla : „A ne sm^Š me napravite ljubosumne.u Saroni se je zasmejal in jo izkušal pritegniti zopet k Bebi. „Tudi bi ne smel ljubiti nobenega drugega človeka," je nadaljevala Albertina in težko sopla. „Ko bi se druga ženska le tvoje roke doteknila, bilo bi mi kakor smr-ten strup. Jaz ne opiram svoje časti na obred ali na dogmo kakor druge ženske; biti omoženi v zmialu zakona ne velja v mojih očeh nič. A jaz imam svoje lastne nazore o časti in nihče naj se mi ne predrzne, se jih dotakniti 1 Na kolenih bi ti sledila po svetu, a rajši bi te videla mrtvega in rajši bi sama umrla, nego pa doživela, da bi čutil kdaj za drugo to, kar čutiš za me -Ali si zvest ?u je nadaljevala, od notranje razburjenosti skoro nezmožna dihati, in stopila je tik predeni, pogrezajoč globoko svoje oči v njegove. „Ako se sploh morava ločiti, potem naj bo sedaj." „In kaj bi potem storila ?" je vprašal Lah. „Domov bi šla k očetu io prepisovala njegove pridige, krpala njegove nogavice ii» prenašala njegova karanja in bila bi pametna... in skočila bi tu noter v vodo in podoba mojega mrtvega trupla naj ti bo živi dan pred očmi!" (Dsije.) Stran II »EDINOST« Stv. 222 V Trato* dD« 12. avgusta 190 Italijanski poslanik y Carigradu Imperiali bo baje odpoivan« Hrvatska. Aretacije srbskih radikalcev v Dubici. Iz Zagreba poročajo, da §0 bili v nedeljo v Dubici v navzočnosti sodnijskega svetnika Košutića iz Zagreba aretirani nastopni radikalci: Dubiški župan Dmitar Er-vačanin, njegov brat Mojislav, sin Dušan, nadalje mestni sodnik Gjuro Erak in gostilničar Vašič. S prvim vlakom so jih odpeljali v Zagreb. Aretirani da so radi veleizdaje. Dokler ne pride jasnosti v to „vele-izdajalsko" afero, ni možno izrekati sodbe. Vse govori pa za to, da gre tu za perfidno mahinacijo, ker izvestni krogi na Dunaju, v Budimpešti in v — Zagrebu potrebujejo vele-izdajalcev za pretvezo, da bi mogli Se nadalie dušiti hrvatski in srbski narod. S tako politiko proganjanja si hočejo menda odpirati pot med slovanske narode na Balkanu . . . ! Bedaki! Zopet madjarska šola. Madjarsko šolsko društvo „JuHan" je, kakor javljajo hrvatski listi, v vf.si Gralovac, 6 kilometrov od Belovara, odprlo novo mi-djariko šolo. Madjarske zastave. Zagrebški „Pokret" je dozoal. da je hrvatska vlada izdala na skupne urade naredbo, da se 18. t. m. na cesarjev rojstni dan razvesijo po?eg hrvatskih tudi madjarske zaitave. Zagrebški nadškof dr. Jurij Posilović bo v soboto, na Veliki Šmaren, povsem na tiho obhajal 6vojo zlato mašo v župni cerkvi v B&denu, kjer se nahsje na lečenju. Solunu začela izhajati „Svoboda", ▼ Carigradu „Zora" in „Novo Življenje". V stari Srbiji prično izhajati tudi bolgarski listi« Dnevne vesti. ,Piccolo" — retirira. Od laških listov nami v Skedenj, kjer bi nas temeljito kaznovali. Ali nekateri so bili proti temu. Bržkone so bili ti — previdneji del družbe. Na to so trije njih — eden za dragim — prišli ven na stojišče, da bi čuli, kaj govorimo mi. Menda so nam tu hoteli dati lekcijo. Ali niso imeli koraiže in pobrali so se zopet v voz. Le eden njih je nekemu našemu, stoječemu pri vratih, rekel jezno „očo" ! Bodi mu! Pokazati je hotel menda s tem svojo — oliko! Ogrska. Madjarski jezik v diplomatski službi. se bavijo z ođreč je še edino „Piccolo", na katerega se daje reagirati. — Kliubu svoji sofisteriji in dejstva, da se je za večne čase skregal z resnico, se vendar način njegovega pisarjenja KoneČno so pa vendar izprevideli, da ugodno odlikuje nad smradom, ki puhti iz jih na tej ekspediciii ne čakajo lovorike, in glasila Janeza Vrha, kateremu delata sedaj stopili so iz voza. To je bilo iediao pametno nevarno konkurenco glasilo Ferruccia Csmadori kar so pogodili na tej smešni eksnediciji, in celo nekdaj dostojni „Indipendente". Po-i kal ti v Skednju bi bili — če bi bili prav slednji je ceio padel pod nivo surovega hoteli — izvedeti ne le ^nekaj novega*", ampak! iakina in s tem izgubil za vedno oni nimbus! tudi neprijetnega. dostojnosti, ki ga je kljubu svojemu hper-j E, dragi signori. nič ne korist*:! Morate radikalnemu šovinizmu dosedaj užival pri nas J se že spoprijazaiti z mislijo, da so minoli Slovencih. ' tisti časi, ko se je naš ckliean upogibal v „Piccolo" torej retirira. Pravi, da ne- j ponižnosti, ko ste vi — tako rekoč — plju-deljski demonstraciji ni bil namen protestirati j vali nanj! proti temu, da Slovenci „ne smejo ali ne I Zmešnjava nasprotnikov. Nedeljska ma-morejo" biti in živeti v Trstu. Slovenakih j nifestacija je zmedla glave italijanskim šovi-sprevodov da je bilo že v Trstu in mesto; uistom tako, da se sami ne zavedajo tega, ! da se ni čutilo užaljenim, ampak da je smatralo j ktke budalosti pišejo v svojih listih. Najprej iste kakor društvene siavnosti tukaj obstoječih . so vsi bailursko žaljivi izrazi, ve3 smrad, ki korporacij. Takrat pa da je šlo za mauife j puhti iz teh laž»kulturnih listov, le znak stacijo. s katero se je hotelo pokazati moč i obnemogle jeze in dekadence. S takimi puši-j tržaškega Slovanstva. Zato da je moralai cami nas ne ubijejo! „laška večina" (to besedo beremo prvič v j Da bi povišali na stotero potenco proti-! „Piccolo" ) protestirati. ; demonstracijo onih par lukolinov in da bi Ta logika v opravičevanje nekulturnega div j reducirali slovensko manifestacijo na naj-j ianja laških demonstrantov v nedelo je jako; manjšo mero, to n);h prizadevanje bi sedalo! šepasta. Vsekakor pa je lepo od „Piccola", da slednjič umeti. Ah vsaj nekoliko bolj previdni vsaj poskuša opravičevati. Toda nedeljska slav-; naj bi bili. Laškim čitateljem nost je bila slavnost društva N. D. O., torej j marsikaj debelega natvenati, društvena slavnost, proti kateri po .,Piccoiu" j do neke meje. ^ ! samem ne gre demonstrirati. Kdo pa je izmed i Tako pripoveduje „Piccolo , da je prulo , slovenskih časopisov pravil, da se priredi vi* Trst le kakih 200 slovenskih gostov. S tem nedeljo manifestacija slovenske moči v Trstu?j bi hotel dokazati, kako se kaj malo brigajo Nihče! Rdvno italijanski listi so bili, ki so i drugje za nas. Pozneje pa pozablja, kar jej j doli stvari značaj, ki ga prvotno niti od daleč' napisal malo bolj gori, in pravi — za voljo( , »ni imela. "Borili so se torej proti fantomom; finije tržaškega italijanstva — da so se: "" I zvečer vsi manifestanti vrnilt z železnico tja, j se da sicer j ali vendar vee! Budimpeštanski listi,.v«™-- j ^tQQ fdlltazije> banji ministra za cnmje stvari glede rabe Ncdeljsk4 manifestacija je toliko po ve- odkoder so prišli. madjarskega jezika pri poslaništvih in konzu- likanskem &tevihl udeležencev, kolikor po res-' Kaj si imajo pri tem misliti „Piccolovi";j nosti in vzdržljivosti Slovencev imponirala na čitatelji? Poprej nehote priznava^ da so bih vse resne l udi, ki so obsojali smešno divja-i vsi oni tisoči manif stantje tržaški felovenci: nie par pobalinov, kateri so le dokazali svojo potem priznava, da je prišlo mnogo gostov, surovost in strahopetaost. Bil je to triumf Podkrepiti hoče fikcijo, a jo sam izpodbija, jj D o 8veta Konfuzija! ».Piccolo'* je tvoj| Na n delfsko nosni. AH naj se „ slavnost Piccolo" sraemo biti po-prepriča, da ako svečenik! Slovenec" o siavnosti bomo Slovenci hoteli prirediti v Trstu mani- i še ni uverjen o časnikarski festacijo, s kttcro nai pokažemo svojo šte-jvlada sedaj pri „Slovencu viino moč, bo „Piccolo" videl še kaj drugega' nego v nedeljo. Ali naj se ne ustraši! Imamo še drugoga važnejšega dela in smo preveč resni, da bi smatrali ulico za torišče narodnih bojev. Siavnosti slovenskih korporacij so pa le siavnosti in, če postanejo kaj drugega, je na tem kriva le nestrpnost laških šoeecov. je pripove- skega uglednega politika Sandoria Mosconyi-ja ustanovi r.a Ogrskem nova narodnostna stranka. Rusija. Avtonomija zemstva v ruski Poljski. Rusko ruinisterstvo za unanje stvari je izdelalo zakonski načrt o u vedenju avtonO mije za mesta in zemstva v ruski Poljski. Po tem načrta bo okrožnim skupščinam dovoljeno določati davke za trgovska in indu-strralna podjetja kakor tudi za nepremičnine. Drobne politične vesti. S Krete. Rusja je te dni umaknila vojni oddelek 370 mož s otoka Krete. „N. D. 0." Kdor perverznosti, ki ta naj le izvoli prečitati poročilo v predvčerajšnji številki tega lista o siavnosti „N. d. o." V s-oji za vi*ti in strasti sezajo tako nizko, da citirajo „PiCCOla", da morejo natvezati svojim vse verujočim čitateljem, da je bilo več Siovencev 1 pred MNarodnim domom" a palicam i nabitih ! ! Človek jih kar vidi, kako bi si meli reke od veselja, da se je Slovencem res dogodila taka sramota. Vsi tisoči, ki ste bili navzcči pred in na vsej siavnosti, si tem slučaju sodbo ne Siovencev, ampak tudi narodnem čutstvo- in ostane le v Retimnu mal svoj Do daljne odredbe oddelek vojakov. Za nemštvo v Švici. Iz Curiha javljajo: Tukaj se je iz uglednih Nemcev švicarskih kantonov sestavil odbor, kateremu bo namen, da se ohrani nemšUo in se po vspešuje nemški jezik v nemških švicarskih kantonih., — Španska kraljev& d v o j ica pride na Dunaj 24. septembra in ostane štiri tedne v Avstriji. j Senator Rane. Umrl je v Parizu senator in časnikar Rane ravnatelj lista „Aurore". Novi poveljnik egiptovskih čet I z Londona javljajo, da postane novim poveljnikom egiptovskih čet sir John Grenfell-Maywell, načelnik Štaba vojvode Connaught. o. latih. Listi menijo, da so te odredbe brez praktične vrednosti, ker se tu pravi, da se ima madjaraki jezik uporabljati le tamkaj, kjer je madjardkih uradnikov. Ker pa pri večini konzularnih uradov ni madjarskih uradnikov, ostane vzlic temu uradni jezik nemški in jezikovna enakopravnost ne bo * tem dosežena. Ostavka ogrskega ministarstva ? Budimpeštanski list t.Uj Hireku je priobčil v ponedel ek senzacij onaluo vest, da je ogrsko rninistsrstvo ponudilo cesarju svojo ostavko, ker noče ccsar odobriti pluralnega volilnega zistema. Na jesen da sestavi Fran Košut iTiinisterstvo iz stranke neodvisnosti. List zstrja, da je prejel to ve it iz zanesljivega dunajskega vira. ; „Piccolove" laži. „Piccolo" Zmerna narodnostna stranka na Ogrskem ? dova| y ponedeljek, kako da je šla v nedeljo . r.\lk,tmanya javlja, da se posredovanjem ob 7. uri zvečer po ulici Giosue Carducci j prodnim «0®0® romunskega škofa Ivana Pappa in romun- gruča Slovencev in med njimi tudi en Sokcl,! ® ^^ P . , ° ~J " spremljan cd enega kolesarja, ki je imel na, roki -Znak kolesarskega društva „Balkan*> slovenskem Množica da jih je vsprejela s krikom. Ta' 1 ^ dva sta se umaknila v neko gostilno. Gostje da so hrupno zthteva'i: „Abbasso lecocarde! Gostilničar da je pozval nezaželjnega gosta, naj zapustita lokal, ali pa naj snameta znake. Ali nista se hotela udati. Na njiju srečo, da je dospel neki redar, ki je s kolesom zbežal na inspektorat v ulici Cniozza po 24 redarjev ki so prisilili množico, da se je umaknila (Ka: ? Iz gostilne?) a potem da j kaniTn"v katere organizacije gredo ti de dva Slovenca vzeli med se m ju spremljali do j ^ f .Narodnega doma". Ta — pripovedka „PJccolova" no>i na čelu pečat laži in izmešliotiue. Ob 7. uri zvečer ni bilo nobenega „Sokola" na ulicah tržaških, kajti dejstvo je: da so Sokoli še le ob 9. uri zvečer korporativno odšli iz Rojana, da so šli naravnost v telovadnico v „Narodnem domu11 in da so se tu vsi preoblekli v civilno obleko! „Omnibus" o nedeljski siavnosti. „Omni* bus" označa nedeljsko slavnost „N. d. ■ o." kakor velikansko manifestacijo, ki je na4kri lila vsa pričakovanja. To dan v zgodovini našega naroda v Trstu in v vsem Primorju. Le tako naprej — vzklika puljski list — in v malo letih si priborimo vse pozicije in ne bo več tiranov ne tlačen- j nosti cev, ampak bodo le svobodni in — svobodnih. alesdi iz tega ?! Logično jedino to, da je „Omnibus" hvali tudi tržaško meščan-: tržaško Slovenstvo izkazaio „N. d. o." svoje stvo, ki se je vedlo olikano in ni insultiralo j s i m p a t i j e. A če bi se gospodje pri „Slo-nikogar. Tistega številca ne srečnežev, ki so j vencu" hoteli spominjati na kampanjo obre kričali Abbasso, ni prištevati Italijanom, to kovanja, zasmehovanja in ščuvanja proti „N. To spremembo stavljajo v zvezo z mlado- je izmeček kakorinjega ima vsako mesto inia-etrujcči laški — frkolini. Neki pošteni N tukaj dogaja. Ii3 pojdite se prepričat do -pr-čedola* in „bršeljanovca". Kako službo opravljat? zraven gozdnega čuvaja in sodnega poverjenika; morda nobene. Da ste se pečali zemljemerstvom, to ne bodete tajili. In da ni možno dva gospoda vestno slutiti, mislim, da tudi ne. Sedaj pn nekoliko o skritem zajcu, ki spolnjula sfoje dolžnosti pri — mestni blagajni. Torej kakor vsak davkoplačevalec, t.;ko mislim, ima pravico tudi skriti zajec, zahtevati. da se ono malo kar ue odreja zanj, vestno izpolnjuje. In to je obrekovanje?! Skriti zajec. Poroka. Gospod L o v r o Scalier Ivko Borštnik v Ljubljani. Bilo srečn ! Avgustova številka rOmladine", namenjena predvsem slovenskim abiturijentom, prinaša celo vrsto informativnih člankov o izbori stanu, ki bjdo dobro služili našim absolviranim srednješolcem na izbiranju p -klica. Slovenske razmere zahtevajo nujno, da se število /in strokovna razdelitev našega akademičnega naraščaja kolikor možno regulira, ako hočemo imeti na razpolago slovenji uradniški materjal, »i drugi strani pa seizo-goiti nadprodukciji v eni ali drugi stroki, ter tako zabraniti nastajanje izobraženega proh-tarijata. S tega Btališ*a zaslužuje ta dijaško-socijalna številka „Omladine" tim veče priznanje. — Infjrmacije, ki jih „Omladina" podaja, so točne in zanesljive, ker so dobljene pri kompetentnih korporacijah in osebah. Iz bogate vsebine te avgustove številke navajamo članke]: Akademična svoboda, Bodočnost slovenskih juriatov, O tilozoUkom študiju. Nekaj o slovenskih medicincih, Montanistika, Agronomija, Poštna in železniška služba itd. Poleg člankov vsebuje tudi dijaško-socijalni vestnik v listeku mnogo zanimivega gradiva. Naj bi si avgustovo številko prečita! v«ak slovenski abiturijent! Maraikoga obva- 1 ruje nepremišljenega koraka ! V Tistu, dne 12. avgusta 1908 »EDINOSTc 8ty. 222 Stran III Dobiti io je za 42 stot. ▼ znamkah pri „ Koledar fn verme — Danes: Klara dev., upr»»niBtva r Ljubljani, Breg 12, pa tuđi y ll^^Z^t^-O^^ll^i {knjigarnah. lepo. Reforma srednjih Šol. NanSni minister Vremenska »»poved u Mmorajko. h3će nadalierati reformo srednjih šol. Učni jj* Zf^TJ**110- Zmerci vetrovl Ten' j. j aenca za nevihte. • naćrt za tretji srednješolski tip, osemrazredna —--- realna gimnazija je že dogotovljen in bo v DrtlStVOflO V0StL kratkem obelodanjen. I sto tako je za četrti srednješolski tip, reformno realno gimnazijo, Gg. odborniki T. k. d. .Balkan so naj j manj i okrir, to je načrt za razdelitev učnih uljudneie naprošeni. da te gotovo udeležijo , predmetov že dogotovljen. nocojšnje seje v društemh prostorih ob 8 in Iz šolske Službe. Suplent na trgovski in Po1 uri CTeCer- navtični akademi i (trgovski oddelek) Fran »Narodna Čitalnica* V Bojanu pH-1 Zaratin je imenovan pravim učiteljem na tem ^ y Rede,j0 dn8 ,5 t m ofa 5 urj F.' t. društvom na znanje! Dan na dan P°P- * prVO jrtBO veselico V Ro- d ubi varno cd p. t. društev reklamne notice janu. Pevske tOČke proizvaja IZ prijaz- za razae prireditve. Vtčnoma dogaja se, da nOSti pevsko drUŠtVO ,,Zarja" i Z Ro- dobivamo dotične notice v uredniški skrinjici, jana. ^e da bi bilo na njih kakega podpisa ali _ . . --. . .. , • društvenega peč,t«, ki bi legitimirala notico. . Rojanska c.talmca prosi najuljudneje vse Dogaja se. da dobivajo tudi o isti strari po ro;Mstae rodoljuoe na, Magnolijo prispevati ve5 notic Zavoljo reda :n tudi v interesu ■ k.ksnTmi dana za srečolov Vsak na1; društev. da se ognemo eventualnim nespo manjši dar bo hvaležno sprejet. Daron naj razu?nljen;em. bomo odslej obiavljati le one f posiliajo: gosp. Katalanu. krčmarju „Kous. notice. iz katerih ie kakorkoli, bodisi po društvo Rojan. pečata podpisa ali po donašalcu razviden „Čitalnica- pri SV. Jakobu uprizori, ka- nien društveno-oficiielni značaj. kor že objavljeno, v soboto 15 t. m. na vrtu Prodaja desk in tramov. Iz urada N. D. »Kons. društva- pri sv. Jakobu nar. igro s O. se nam javl.a, da se bo jutri ob 6. uri petjem v 4 dejsnjih .L?gijonarji. V nedeljo 1 na nedeljskem veseUčnem 16. t. m. pa pt novi na splošno zahtevanje ; «™top doma«* sjs vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. 500 kron nagrade dobi oni, ki dokaže, da ni pristno istrsko vino, katero se prodaja v zalogi Scala Belvedere št. 2, tik ulice Giovanni Boccaccio po 56 stot; za dom s»o 48 stotink. pop. p Rojanu Čaj tisočeri cvet prostoru prodal žagani le^, ki je slu Lil za *ar. igro s petjem v 5 dejanjih Rokovnj»čt bor.mi veseličnega prostora. ?6Mlne kiaJine itd. — Zavojček z navodilom po eno krono dobiva ?e v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 Nova prodajah. toa G. 3(ehiaya: TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročat! na Dunaja. URE nikelnate od K 4 naprej srebrne r „ 9 „ zlate „ r 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 z dijam. „10 „ BUDILKE garantirane od K 3 60 naprej Vrhu tega bogata Izbera zlatih in srebrnih verižic, uhanov. Broches itd. Devinu priredi v nedljo dne 16. t. in. javno tombolo v korist slovenskega otroškega vrtca v D-ninu. Pjbitki to čir,kvina 100 K, tombola 200 K. Začetek ob 6. uri pop. Pred in po tomboli lavni ples. Srirala bo veteranska godba iz Mavbinj. Ostro streljanje na Bazovici. Na tej, v nedeljo dne 9. avgusta po tržaškem vojaškem veterar;tkem društvu prirejeni četrti stroini vežbi z armndno repetirko na vojaškem strelišču na Bazovici oddalo je 114 atrelce? 875 ostrili strelov. Prihodnja vežba se bi vrSiia v nedeljo dne 13. septembra t. 1. Dne 4. oltobra vriilo se bo jubilejno in cesarsko streljanje za dobitke. — Darorl. Za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti nabrala je gosp. Zorica Lavrenčičera v društveni gostilni v Rojacu K 13 04 8t. ■iUtJJUhjaiJUuiaogiE^^ rc nočnjem naznanjeno ia objavili smo, da je nesrečnež v bolnišnici umrl. Vest se je bila sicer raširila, ker je ranjenec padel v težko smrti podobno omedlevico. Hvalabogu moremo to vest danes popraviti. Kanjtnec je sicer v zadnjih izdthljajib in zdravniki timajo •jp^nja. da ga rešijo ; ali umrl ni. O krvavem činu smo po iz vedeli še sledečo! informacije ; Rodbina regnikolov je vedno metala smeti na čvorižče in Prelc se je zato večkrat opravičeno pritožoval. K gaikoJi se ni-^o brigali za njegove pritožbe marveč so delali teše nadalje, da bi dražili Prelca, ki — zavoljo ssmee povedano — ni bil ravao ovčje nabave. Kadi tega so bi bili vedno v laseh in pa-dale aa tudi žali've besede iia narodnost. Tako je prišlo predvčerajšnjem iz neznatnih vzrokov do krvavega čina, pri katerem &o se napadalci vedli prav bestijalno. Eden od bratov regnikolo? je najprej udaril do Prelcu a sekiro, drugi je potem ustre!ii z revolverja in ranil Prelca na seneth in deanein oprsju. Težka nezgoda v Lloydovem arsenalu. — Padel z višine 12 metrov. — Poroka na •smrtni postelji. Težka nezgoda se je pripettlla včeraj v L ovdovem arsenalu: mlad, čvrst in priden delavec je pouearečd pri delu ia umira. Pred delavnico št. 3 v Arsenalu je v ^rainji parnik „L^mberg", označen v registru gradenj ladjedelnice se št. 114. Na moatorju okolo parnika je včeraj »roti poldnevu delal z drugimi delavci nek Anton Bertok, star 33 let, kotlar iz Kopra, stanujoč pri s?. Luciji pri Miljah. Nes/eča e hote-a, da se je spodrsnil in padel z vi*o-jice 12 metrov. Obstal je na tleh kakor mrtev. Pritekli so njegovi tovariši in ga ponesli v bolniško sobo arsenala. Med tem so Tbetonirali na zdravniško postajo, od koder ;e kmaiu potem prišjl na iice m.^t* zdravnik z ambuiaučnim vozotc. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer bta ga lečila v X. oddelku dr. Monti in Lazzatto. Poškodbe so jako težke in je malo upanja, da nesrečnež okreva. 81:t mu je za-tilnik, zlomljeni ste obe piščali. ima mnogo bunk in prask po obrazu, izlivanje krvi iz no§a in ust. Komaj razumljivo je izrazil željo, da bi videl s^ojo zaročenko, Antonijo Brajnik iz Milj. Ker ji je obljubil poroko, je hotel umira je izpolniti s?o;o obijubo. Telefoniralo se je »o njo. Župnik bolnišuice je ponesrečenca previde! s svetofcajstvom umirajočih in je naznanil Brajnikovi poslednjo žel*o njenega zaročenca. Ob 5 uri in pol se je vršila ganljiva ceremonija poroke ob smrtni postelji. Pozor na goba ! Jakob G. star t'»5 let iz Senožeč je bii vč -raj zasačen, ko je brez oblastvenega dovoljenja prodajal gobe. Konstatirali sc*T da so bile iste strupene (Russola ematica). Izročili so ga sodišču. Nesrečne stopnice! Anton Orraiaser. 68-!eten mešetar, stanujoč ua Verdeli St. 525, :e padel včeraj z visočine 5 metrov dol po stopnicah laetu?gi stanovanja in dobil t<.2ko banko na desci golenic: in si izviaii nogo. Sprejeli so ga v boluišn:co. j Anton Poropac, krčmar iz OmHa, je pa- delam od 3—4000 hektolitrov vina. del po stopnicah io si zlomil lovo piftćal.; A . Sprejeli so ga v IV. oddelek bolnišnice. j •m.tmlo* Vrhunec nesramnosti. Uospa (d.- _ veleposestnik V POT^U. kil): Ona, kjj je to pred hiio se ie pol ure spre *} pod dmIotodi oredmUre haja nek vojak. — Ona (rarialjena). In to nu po- odgovaija le toliko, kolikor mu zakon retora. Se le »edaj. OOOOOOOOOOOO^OOO Veliki kinematograf Tržaška zadruga kocljaževj^aII ustanovljena leta 1884 Piazza Giambattista Ulco st. 4 Prodaja ovsa in krmej _I Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost. Pro- na debelo in drobno — " Btori nalašč zgrajeni. — Ventilacija — Najbolji po isti ceni, kakor čianom. Specijaliteta: Meteffia za volovs Trst, ul. S. Maurizio štev. 13. • • • Niže podpisani odbor ,,Narodne delavske organizacije" si šteje v svojo častno dolžnost, zahvaliti se tudi tem potom velecenjeni tukajšnji tvrdki R. EXNER za velikodušni čin, storjen s tem, du je ..Narodni dela-v. organizaciji*' stavila prigodom velike delavske slavno-sti. dne 9. avgusta t. 1. na razpolago in to brezplačno svoj za tako slavnost edino primerni prostor v Rojanu. TRST. dne 10. avgusta i«)08. Predsedstvo Narodne delav. organizacije. v o r nn o g pp op i o I r pp •)> oip^^ ^ Zdravnik in ranocelnik ^ Dr. Dinko TecilazK •peclJalUt ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fealce) ter ordinira od 2 do 3. ure popoludne. no o. ure popoiuane. Poslano.*) Podpisani izjavljam sledečim, da imam med svojimi posestvi v poreški okolici take viuograde, v katerih pri- ----PRVA IN EDINA •••• pisarna v vojaški stvari | koncesljonirjuia cxi »U. c. k. namcjtuiSira ! nlloa Bachi št. 12, II. nad. j | UHOD POD PRKHODIS^EM. | ■ O""' ■ -".J — j -----kinematograf v Trstu. RAZPORED od 11. do 14. avgusta : I. Del. Mala tanizijaka rokodelstva. II. Del. Manon Leacant velika novo?t. III. Del. Ianajdba starinarja neprekosljiva komika. Praznik odrešenika v Benetkah dne 1'). julija 1908 Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja *dako vrnto proženj vojaškega značaja — opro»ćenje od vojaških ▼aj in kontroluih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi obl&stnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-12. predo. in 4.-7. pop. Ob ned ljah in praznikih od 10 -12. opol. Ob nedeljah matineee od 12. do I. ure pop. Ob delavnikih od 5 do 10-30 Ob pra uikib od **30 10 30 i b sredah In sobotah mallbće za učence od pop. LJUDSKE CENE : Prvi prostori........stot. 40. Drugi prostori.....„ 20. Mi 10 letom flaSajo poio?ico. — ?ojati ? 11. nrastonii ii moooooooooooooooo lllllli Direktni dovoz štajerskih kokoši i* jajc. Specijaliteta: Graške poalarćs. Cene dogovorne. — Postrežba na dem. Ulica Cam^anšle st. 15. TOVARA POHIŠTVA Aleksaiide Levi Minzi trst — ulica delta Ccsa St 46. Zaloge: Piazza Rosarlo šrov. j. UHr«i Lazzaretto /ecchio š:qv. 36. Trajnz zaloga pohištvu ulica detla Santt& što-. 14. Pisarna: ; ulica Lazzarotto vocchso štev. 36. E&T Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; G-&8. {Z& informacije vprašati 6-70). Artistični zavod boneškega mozaika A. SUZZI & Co. Trst ulica Pailini I. izvršujejo se mozaične dekor »olje, bodisi a podobami ali drugimi okraski za notranjost in zunanjost cerkva, svctiM, palač in hli. za spomenike ts vrste, itd. Ha ieljo se poilje nagrobne spomenike Popravljanja (tudi radikalna) starih pokvarjenih mozaikov. ===== NAČRTE, B1MBE in PHORAĆUNE. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Kartou za pokrivanje, lesni Cement. Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za tedaj priznano kaker najbolje in naj-trajneje nazilo, ki ohranja nove in etare plasti na aafaltlčnih kartonih, »krilnih ploščah in vsakovrstnem lanurinu.'.v.v. IrfUtbaal kartoni, iaolateral kartoni, Uni oameat, karbolinej, karbolaa Mfldtf la drvfl proicrodi is tifilto in kahrana, opoizla. ol&m, atrojt, laarila aa vowov%, priaaaaa ia najbolje aaamka (registrirane) m^one, ■anet-Tneelina an kosa, maet sn orodje, Teiiilo aa čevlja itd. Tovarna in pisarna v TRŽIĆU CMonfalcone) pri Trstu. Stran IV ►EDINOST« 5tv. 222. V TrBtn, dne 12. avgusta lSOa CARLO GORTAN Zaloga olja - Jrst • V. Santa Caterina 13. naveliko in na drobno TELEFON 865. ===== Za družbo sv. Cir. jn Metoda je darovala gospa Jožefa vdova Žvokelj iz Braniče 1 krono. Za knjižnico „Čitalnice14 pri sv. Jakobu so darovali gostje iz Pule, — ki so bili v nedeljo v Trstu in obiskali sv. Jakob, 10 K. Srčna hvala. Nar. delav. organizacija. Za zastavo N. D. O. so nadalje darovali sleeefa r Šiškovič Karol K 5, Jaklič L, Gaber Tomaž in Č. po 2 K. Zbogar Josip Strsus Fr„ Batagelj F. in Zagrajšek tfosip po 1 krono.aro Dvateljem prisrčna hvala. Nafto gledališče. Slovensko gledališče v Trstu. Kakor smo zvedeli, prevzame s 24. avgustom „Dramatično društvo v Trstu" od »Tržaške posojilnice in hranilnice« gledališko dvorano v „Narodnem domu« v lastno režijo, tako da bo v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar je pri stalnem gledališču condltio sice . uri je začelo deževati in je lilo tako, kakor da bi iz Škafa zlivali, med gromenjem in treskanjem skoraj tri četrt ure. Potem, okolu 9. ure smo imeli še hujši naliv, nego je bil prvi. Že več nego 20 let ni bilo tako hu de g a naliva. Povodenj je napravila mnogo ikode po njivah in vinogradih, posebno pa tistih, ki le količkaj vise, je vse razorano. Posebno veliko Škodo je povodenj napravila v Praprctu pri Sempolaju, ker se vas in polje nahajata gori na hribu. Možki in ženski zbor „Pevskega in glasbenega društva" v Gorici napravi v soboto 15. t. m. izlet v Boh. Bistrico in k izviru „Savice", katerega spoji s pevskim večerom v hotelu „Triglav41. Udeležniki izleta prenoče po večini v Boh. Bistrici ter napravijo prihodnji dan v nedeljo razne izlete po lepi Gorenjski. Želeti je, da se izletu „Glasbenega društva" pridruži kar največ prijateljev krasne narave in lepega petja. Acetilenski kotel se razpočil. Karol Ker-tevani, trgovec in gostilničar v Dornbergu je hotel 7. t. m. zvečer popraviti acetilenski aparat in ni vedel, da je v njem še plin. Ko je prišel s svečo zraven in odprl petelina, se je kotel razpočil in ga nevarno ranil po obrazu in po rokah. Iz Braniče. V petek dne 7. t. m. je tukaj grozno deževalo, okolu to. ure pred-poldne je bil tak naliv, da stari ljudje ne pomnijo kaj takega. To je gotovo, da že sto let ni bilo v naši dolini tako velike vode. Vsa polja in travniki so bili spre« menjeni v jezero, poplavljeni so bili tudi taki prostori, ki so bili vedno varni pred vodo. Veliko škodo je provzročila povodenj na polju, travnikih, vinogradih, posebno pa pri mlinih, mostovih, na cestah in poteh. Dosedaj je velika suša žugala uničiti vse pridelke, zdaj pa je ostalo voda pokončala. Ubogi kmet! Lahi 80 vsi Maki, pa naj se priznavajo liberalcem ali klerikalcem, naj so „au-striacanti4' ali irredentisti, vsi sovražijo iz vsega srca slovenski narod, mu kratijo njegove pravice, posebno pa se trudijo, da bi poitalijančili imena slovenskih krajev. Ze mnogokrat je bilo naglašeno, da je na-mestništvo prepovedalo rabo Piedimonte za Podgoro pri Gorici, pa vse ne pomaga nič. Furlanska županstva rabijo vedno le ime Piedimonte. Le čudno je, da pošte eks pcdirajo tako naslovljene pošiljatve; na podgorski poŠti se pisma s tem naslovom navadno zavračajo, vendar se v naglici tudi kaka dostavljajo. Irredentovski listi se poslužujejo vedno le imena Piedimonte, katero rabi tudi kler. glasilo „Eco del Litorale", da si se ponaša, da zastopa avstrijsko idejo. Ko „Eco del Litorale44 v svoji številki 5. t. m. navaja vladni program za povzdigo Goriškega, pravi, da se napravi tudi kos dovozne reste na desni strani novega soš- kega mosta v zvezi s cesto Piedimonte-'Ln-cinico. Kaj pravi na to furlansko-slovenski državni poslanec dr. Faidutti Vesti iz Istre. Ustanovitev vinarske zadruge v Dolini. V nedeljo ob 4. uri popoludne zbrali so se v velikem številu posestniki iz Doline in iz sosednjih vasi na vrtu „Kons. društva44 na po-| svetovanje radi ustanovitve novega gospodarskega društva in sicer vinarske ali kletarske zadruge. Pozivu začasnega odbora sta se odzvala tudi gospod Ivan Sanci n, potovalni učitelja kmetijstva iz Buzeta in pa državni poslanec prof. M a n d i ć iz Trsta. Zbrane posestnike iu kmetovalce in posebno povabljene goste je pozdravil predsednik začasnega odbora in občinski načelnik g. I. Pangerc s prisrčno dobrodošlico. Zatem je označil namen sestanka ter zaprosil gosp. Sanci na, da raztolmači važnost in korist vinarskih zadrug. V obširnem in poslovnem govoril je razpravljal g. Sancin o predmetu. Občinski tajnik A. P. je prečital pravila, a g. Ivan Sancin jih je raztolmačil. Pravila so bila soglasno vsprejeta. Ob zadnji točki „slučajnosti", je spregovoril drž. poslanec Mandfć o gospodarski organizaciji v Istri, o važnosti vinarskih zadrug, o vladni akciji za Istro in o delovanju državnega zbora na korist kmetovalcev. Vsem govornikom so zbrani kmetovalci, posestniki in drugo občinstvo burno pritrjevali. (Pričakujemo od dolinskih rodoljubov podrobne-jega poročila o tem važnem shodu. — Op. ured.). — Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1908 do 5. avgusta 1908 je obiskalo Opatijo 30.096 oseb. Od 30. julija 1908 do 5. avgusta 1908 je na noto došlo 1008 oseb. Dne 5. avgusta 1908 je bilo navzočih 3809 gostov. Vesti iz Kranjske. V Kočevju so minolo nedeljo ustanovili slovensko knjižnico. Državoa subvencija. Kmetijska družba Kranjska je dobila 20.000 kron državne podpore za povspeševanje reje govedi in drobnice. — Dr. Ivan Začek, podpredsednik državne zbornice je te dni obiskal Bohinjsko Bistrico. Imenovan je pravim učiteljem matematike in naravoslovja na iealki v Idriji g. Kajotan Straneizky. Vesti iz Štajerske. Vfak je povozil blizu Kač nekega mcža doma baje iz Frama. Odtrgalo mu je levo nogo in na glavi ima težke rane. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Grasko postno ravnateljstvo mislijo razdeliti v štajersko in koroško poštno ravnateljstvo. Ob enem bi po praškem vzgledu imenovali na čelo uradom predsednika in podpredsednika. Razne vesti. Štrajk stavcev, V Kodanju so pričeli štrajkati vsi stavci. Delo je ustavljeno. Jubilejne dopisnice izda poštna uprava dne 18. avgusta. Kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju izkazuje v prvem poletju 7,942.770 K čistega dobička. Mačka doji miško. V Dueville blizu Vi-čence ima neki posestnik lepo lisasto mačko, ki ima štiri mladiče, a kot peti sesa ž njimi — miška. Stara mačka ima miško ravno tako rada kakor inačice ter jo liže in se igra ž njo. Tndi mlade mačke se z miško igrajo kakor s svojo sovrstnico. To nenaravno čudo je privabilo toliko gledalcev, da je posestnik napravil šotor za mačko in miško, kjer je vi- deti to nenavadno družbo proti vstopnini 10 centimov. Nevihte na Romunskem. V nede'jo je po vsej Romunski besnel silen vihar z nalivi. Škoda je ogromna. V Ploještu so izgubile življenje štiri osebe. Otvoritev dalmatinske regionalne rastave. Dne 18. t. m. bo v Spljetu slovesno otvor-jena prva dalmatinska regionalna razstava. Na razstavi bodo med drugimi sodelovali Bilko vac, Medovič, Rački, Rendić in Mestrovic. Umrla je v Belem.uradu najodličnejša srbska gledališčna igralka Zofija Gjorgjevic stara 28 let. B la je prva tragedinja beligrajskega narodnega gledališče. Prvi vsebritski katoliški shod. Od 9. do 12. septembra t. 1. se bo v Londonu vršil prvi vsebritski katoliški shod. Poleg Irske bo zastopana najbolj Kanada. Na shod pride okolu 60 škofov, papeža bo zastopal člen frarcoske akademije, kardinal Warthien. Ilppnpp učenka ^ sprejme za trg "ino UOt/IICU z me-anim blagom. Zahteva se pri merne šolske izobrazbe. — Sprejme b« tudi spreten trg. pomočnik v službo. Već o tem pove Aui:. L> o -l e n c v Ajdovščini. 1165 11 novembra m u n č i č, Sv. Ivan. oddam stanovanje, hiev /a 3 konje in kos vrta. — iv .1- ANTON J0GAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. r MALI OGLASI. | Mah djlui raihflsjo po 3 Btot. bMetio; sur-tDOtisk&Ee besed* 4* r&ćnaajo tnkrst veC. Najmanj j* pristojbina 40 stotin*. : - Fl>£« ae takoj. — ^ Ranok —*et *tftr' 8e za ooiskovati U6boK trgovce (kakor piacist). Pismene ponudbe v pu&tni predaleč 5tev. 306. 1197 CnMima OO mladeniča 17—20 let za za-0|irCjlllt/ OtS logo oglja. Kje ? pove Inse- ratni oddelek Edinosti. 1200 tfppmo 2 dekretom je na prodaj pod dobrimi AlTrllla pogoji. Zglasiti se je BABINI Caff& Monceniaio. 1203 DANIELE PILLSN ^ TRST - ulioa Acquedotto 94 TELEFON 241. t Velika zaloga gašenega in \ ■■ živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Tvrdka Ivan Simitz ^IT/gL™ Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za ino>ke obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače._ 1349 Vsakovrstne vinske S^tJLK duina 21, Franc Budau. H7S 7o!nno uinsa ist,ske^ L vrste P° P6 K £aiuyd Vlila hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — Jože Č e b u 1 e c v Sežani. 1038 Nova prodajainica ur in dragocenost5 G. BUCHEK | (ex drug Drag. Vekjeta) CORSO štev. 36 TU S T DnAfloin eo obleke za moške in dečke Pla-■ rtJUdJU Ot/ čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12. I. D*>aHo CO kr,5n111 . rineta &e v naJem IeP° /-r»ćno fc^r. d^yU9la stanovanje, obstoje.,« iz 4 sob. knhinje in vrta. Via Scoglio. Vila Riaoita. (117« ti rini* hnpp izvrstno belo in črno vino IVIlUr IIUI/U po* zmernih cenah, naj Be o! rce do gospe -dalalan na Opčinah. Vino je pristno domače. llt>3 ProHO QP z vrtom- V hiši je gostilna I lUlIti »C in žganjarna, katero se tudi proda s patentom vred Ponudbe na Frana Čebule, Orlek h. št. 38, požta Sežana.__108« 7alfifia nnlia Re Proda radi nena lne«a od' • LalUlju Uljlja potovanja. Naslov pove ln-| seratni oddelek Gdinoati. 11 Najbtljša reklama za trgovca •brtiike, rokodelce ii zasebnike ap!ch to „MALI OGLASI" v ..Edinosti" Guerino Marcon :: ulica Tivarnelta štev. 3. : i'riporoča svojo nalogo ogflja in drv ki j j vediiu preskrbljena z najboijširu ki arijskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon st. 1664, V prodajalnici jestvin .*. Domenico Noretti Trat, nI. Oiuseppe Oatteri St. 20 vu^al ulice Farneto prodaj«, so po aijznaniejaih oenah sladko:, kava, rlž, zmesi, moke, naravno maslo surovo in knhane, vino, pivo in likerji v buteljkah itd. SpeaUatlteta praških In S. Đanjelskib Poštne pošiljatve po zmernih oenah EDINA HLADILNA PIJACA JE: Sumeči citra.1 ZZRZUUI Šumeči citrat „Zirillr od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijaco. NB. Sumeči citrat „Zinili" je tolo. Brusadin, Bnasini, Cnmar gelschmit, Pasco, Petrono, Pettoricb. Poropat Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat „ZirilliM je. čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, z.i kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije šumeči citrat „ZiriHi**, kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letovusčarji, oni, ki morajo dosti sedeti aii pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Sumeči citrat „Zirilli" sredstvo proti morski bolezni. je vrhu tega najuspešneje rr.^Lno snroe^o NB. Sumeči citrat .JZlRlLiLJ' ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten oku*, in tiapravi izvrs limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti treba na prevaro ; poskusiti treoa, ako iina limonaiov oku-». V steklenicah nosi znamko tvrdke Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6. « Telafon 1863. Hotel Balkan "rrr'SK' Hotel Balkan