STROKOVNA SREČANJA 
GDK: 3:945.4 
Gozdna tehnika se predstavlja 
V četrtek, 4. 5. 1995 je oddelek za 
gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega 
inštituta Slovenije v prostorih inštituta pred-
stavil svoje raziskovalno delo, cilje in pro-
gram dela v prihodnje. Kot je že v uvodnem 
nagovoru omenil direktor inštituta dr. Milan 
Hočevar, pozneje pa tudi vodja oddelka za 
gozdno tehniko dr. Boštjan Košir, gre za 
nadaljevanje pred leti ustaljenega načina 
predstavitve raziskovalnih dosežkov, pred-
vsem pa za zbiranje kritičnih mnenj posa-
meznih uporabnikov tovrstnih storitev. Da 
gre kljub krizi, ki jo trenutno preživlja go-
zdarstvo, za zelo zanimivo področje, priča 
število navzočih poslušalcev, saj se jih je 
na naše povabilo odzvalo kar 43, med njimi 
tudi državni sekretar za kmetijstvo in go-
zdarstvo mag. Franc Ferlin. 
Z reorganizacijo gozdarstva, ki še ni 
zaključena, ter z začetkom delovanja javne 
gozdarske službe, se je izoblikovala te-
meljna družbeno ekonomska skupina su-
bjektov, ki bci v prihodnje vplivala na razvoj 
gozdarske stroke. Ob ureditvi statusa inšti-
tuta kot znanstveno-raziskovalne organiza-
cije slovenskega gozdarstva, ki naj hkrati 
opravlja tudi pomembnejše naloge s po-
dročja javne gozdarske službe, je bil v 
lanskem letu na inštitutu ustanovljen odde-
lek za gozdno tehniko in ekonomiko. 
Osnovna dejavnost oddelka je predvsem 
organizacija gozdarstva in študij dela, go-
spodarjenje z zasebnimi gozdovi, gozdne 
prometnice ter področje biomase. 
Tokratni referenti so ob pomoči sodobne 
računalniške tehnike in drugih vizualnih 
pripomočkov na kratko predstavili nasled-
nje važnejše teme: 
- Spremembe lastniške strukture go-
zdov zaradi denacionalizacije; mag.M. Me-
dved 
- Merjenje in ocenjevanje negativnih 
vplivov gozdnih prometnic na gozd; 
mag.R.Robek 
212 Gozd V 53, 1995 
- Možnosti napovedovanja potencialnih 
tehnologij z računalnikom; J. Krč 
- Računalniški program projekta žič­
nega žerjava; l. Sirk 
- Gozdna lesna biomasa M neizkoriščen 
vir energije; B. Bitenc 
- Merila za izbor izvajalcev gozdnih del; 
dr. B. Košir 
Gre torej za temeljne in aplikativne razi-
skave, ki so še kako pomembne za nadaljni 
razvoj gozdarstva. Razprava je pokazala, 
da je reševanje nakazanih problemov, za-
čenši s spremembami lastninske strukture 
in njenim vplivom na prihodnje gospodarje-
nje z gozdovi (kar 75% vseh gozdov bo v 
zasebni lasti), pa do neodgovornih posegov 
v gozdni prostor pri gradnji gozdnih promet-
nic, ki s seboj prinašajo vrsto neslutenih 
posledic, v današnjem času nujno, če že-
limo ohraniti številne naloge, ki jih pripisu-
jemo gozdnemu ekosistemu. Dela v gozdu 
morajo biti zato zaupana le za to usposob-
ljenim izvajalcem gozdnih del. V energetski 
bilanci Slovenije dobiva vse vidnejše mesto 
tudi gozdna lesna biomasa. 
Skupna misel in želja vseh prisotnih je 
bila, da odgovorni čim hitreje zaključijo 
zastavljeno preoblikovanje celotnega si-
stema gozdarstva, s skupnimi močmi pa 
mu ponovno priborimo mesto, kot ga je 
imelo pred leti. 
Tokratna predstavitev raziskovalnega 
dela oddelka za gozdno tehniko in ekono-
miko ni prva, pa tudi zadnja ne, zato se 
naslednjič dobimo v še večjem številu. 
Borut Bitenc