  Rafael Leto 60/1, velika noč 2025 Letnik 60/1, velika noč 1     Rafael IZ VSEBINE “DILEXIT NOS” - “NAS JE LJUBIL” letnik 60/1, velika noč 2025 TE ŠTEVILKE SLOVENSKO DUŠNO »Dilexit nos«, četrta okrožnica papeža Frančiška, je pregled izročila in se- 3 PASTIRSTVO V AVSTRALIJI “Dilexit nos” - “Nas je ljubil” danjosti misli »o človeški in Božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa« ter nas vabi (papež Frančišek) k prenovi pristne pobožnosti do njega, da ne bi pozabili nežnosti vere, veselja 7 “He Loved Us” (Pope Francis) SLOVENSKI MISIJON V biti v njegovi službi in gorečnosti poslanstva, saj nas Jezusovo Srce spodbuja SYDNEYU: 12 Glas avstralskih Slovencev leto dni k ljubezni in nas pošilja k bratom. p. Darko Žnidaršič, OFM, spet na radiu (p. Darko) »Nas je ljubil,« pravi sveti Pavel, ko se nanaša na Kristusa (Rim 8,37), da bi odkrili, da 311-313 Merrylands Road, 14 VOSA Sydney Marks One Year (Jordan Covich and VOSA Team) nas od te ljubezni nobena stvar »ne bo mogla ločiti« (Rim 8,39). Tako se začenja četrta Merrylands NSW 2160 Poštne pošiljke na: PO BOX 280, 16 A čas beži, beži (s. Emanuela Žerdin okrožnica papeža Frančiška, ki je po začetku naslovljena »Dilexit nos« in je posvečena Merrylands NSW 2160 FBS) človeški in Božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa: »Njegovo odprto srce je pred nami in (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692 17 O času (Danijela Hliš) nas čaka brez pogojev, ne da bi zahtevalo kakršno koli predhodno sposobnost, da bi Email: darko.znidarsic@parracatholic.org; 18 Dolgčas in kratek čas (Cilka Žagar) nas lahko ljubilo in nam ponudilo svoje prijateljstvo: On nas je prvi ljubil (prim. 1 Jn slomission.sydney@gmail.com 18 Prijateljstvo ne pozna meja (Danica www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm 4,10). Po Jezusovi zaslugi »smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo Petrič) vanjo« (1 Jn 4,16).«(1) 19 Kaj čas pomeni zame - What Time SLOVENSKI MISIJON V MELBOURNU: Means to Me? (Olga Lah) Kristusova ljubezen, upodobljena v njegovem svetem Srcu p. Simon Peter Brelec OFM, 22 Prejem zakramentov. Naši pokojni D. Ravljen, Šimej iz Roža, 2. del V družbi – piše papež – ki vidi, kako se množijo »različne oblike vernosti brez osebnega p. David Šrumpf OFM 24 19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101. 28 Veliki teden in velika noč 2025 odnosa z Bogom ljubezni« (87), medtem ko krščanstvo pogosto pozablja »nežnost vere, (03)9853 7787 29 Dobrote in nasveti: Tržiška flika veselje predanosti služenju, gorečnost poslanstva od človeka do človeka« (88), papež Email: p.simonpeter@gmail.com 30 Dobra volja naj velja! Frančišek predlaga novo poglobitev o Kristusovi ljubezni, ki je upodobljena v njegovem p.david.ofm@gmail.com; 31 Oglasi; velikonočno voščilo svetem Srcu in vabi k prenovi pristne pobožnosti do njega, ko nas spominja, da lahko v slomission.melbourne@gmail.com 32 Milka Stanič - 100. rojstni dan Kristusovem Srcu »najdemo celoten evangelij« (89). V njegovem Srcu »končno spoznamo Poštne pošiljke na PO Box 3200, Kew VIC 3101. Isti naslov za uredništvo »MISLI« sami sebe in se naučimo ljubiti« (30). E-mail: slomission.misli@gmail.com www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm. Zdi se, da je svet izgubil srce Papež Frančišek pojasnjuje, da ob srečanju s Kristusovo ljubeznijo »postanemo sposob- SLOVENSKI MISIJON V Naslovnica: ADELAIDI: ni tkati bratske vezi, prepoznati dostojanstvo vsakega človeka in skupaj poskrbeti za naš Naše romanje k sv. Mariji od Križa, p. David Šrumpf OFM skupni dom,« k čemur nas vabi v svojih socialnih okrožnicah “Laudato si’” in “Fratelli Holy Family Slovenian Mission, 47 Young Ave., 24.5.2013. tutti” (217). In pred Kristusovim Srcem prosi Gospoda, da bi »se še enkrat usmilil te West Hindmarsh, SA 5007 ranjene zemlje« in izlil nanjo »zaklade svoje luči in svoje ljubezni«, da bi svet, ki živi Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007 Spodaj: Praznovanje 1. obletnice med vojnami, družbeno-ekonomskimi neravnovesji, potrošništvom in protičloveško Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v slovenske radijske oddaje na radiu VOSA, Melbourne - Kew na zgornje številke. uporabo tehnologije, mogel spet pridobiti, kar je najbolj pomembno in potrebno: srce« 9.3.2025. (08) 8121 3869, (08) 8346 9674 (31). Papež je ob napovedi priprave dokumenta na koncu splošne avdience 5. junija, Email: slomission.adelaide@gmail.com pojasnil, da bo pomagal premišljevati o vidikih »Gospodove ljubezni, ki lahko osvetlijo www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm. pot cerkvene prenove; pa tudi, da povedo nekaj pomenljivega svetu, za katerega se Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«. zdi, da je izgubil srce.« In to medtem, ko potekajo praznovanja ob 350-letnici prvega Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela, prikazovanja Presvetega Jezusovega Srca sv. Marjeti Mariji Alacoque leta 1673, ki se kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane. bodo zaključila 27. junija 2025. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje. Pomembnost vrnitve k srcu RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD. Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280, Okrožnica o češčenju Presvetega Srca Jezusovega, ki se začenja s kratkim uvodom in je Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760; razdeljena v pet poglavij, je zbrala, kot je bilo napovedano junija, »dragocena razmišljanja E-mail: pater.darko@gmail.com predhodnih besedil učiteljstva in dolge zgodovine, ki sega do Svetega pisma, da bi danes 2 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 3     znova predložila vsej Cerkvi to češčenje, ki je polno duhovne lepote.« čustva človeške naklonjenosti« (61). Njegovo Srce, nadaljuje papež in navaja Benedikta Prvo poglavje, »Pomembnost srca«, pojasnjuje, zakaj se moramo »vrniti k srcu« v XVI., vsebuje »trojno ljubezen«: zaznavno ljubezen njegovega telesnega srca »in nje- svetu, v katerem smo v skušnjavi, da bi »postali nenasitni potrošniki in sužnji kolesja govo dvojno duhovno ljubezen, človeško in božjo« (66), v čemer najdemo »neskončno trga« (2). To počne tako, da analizira, kaj razumemo pod »srcem«. Sveto pismo nam o v končnem« (64). njem govori kot o jedru, »ki je za vsakim videzom« (4), o mestu, kjer »ni pomembno to, kar se kaže navzven ali kar se skriva, tam smo to kar smo« (6). K srcu vodijo vprašanja, Presveto Srce Jezusovo je povzetek evangelija ki so pomembna: kakšen smisel želim, da bi imeli moje življenje, moje odločitve ali Videnja nekaterih svetnikov, zlasti častilcev Kristusovega Srca – pojasnjuje papež dejanja, kdo sem pred Bogom (8). Papež poudarja, da trenutno razvrednotenje srca Frančišek – »so lepe spodbude, ki lahko motivirajo in naredijo veliko dobrega«, vendar izvira iz »grškega in predkrščanskega racionalizma, iz postkrščanskega idealizma in pa »niso nekaj, kar so verniki dolžni verovati, kot bi bila Božja Beseda«. Nato papež s iz materializma«, tako da so v veliki filozofski misli dajali prednost pojmom »razum, Pijem XII. omeni, da ni mogoče reči, da to češčenje »dolguje svoj izvor zasebnim ra- volja ali svoboda«. Ker niso našli prostora za srce, »se ni obsežneje razvila niti ideja o zodetjem«. »Pobožnost do Kristusovega srca je bistvena za naše krščansko življenje, v osebnem središču«, ki lahko vse poenoti, in to je ljubezen (10). Po papeževem mnenju kolikor pomeni polno odprtost vere in češčenja skrivnosti Gospodove božje in človeške moramo priznati, »da sem jaz moje srce, saj me ono razlikuje, me oblikuje v moji duhovni ljubezni, tako da lahko še enkrat zatrdimo, da je Presveto Srce povzetek evangelija« istovetnosti in me postavlja v občestvo z drugimi ljudmi« (14). (83). Papež nas nato povabi, naj obnovimo pobožnost do Kristusovega Srca tudi zato, da se bomo lahko zoperstavili »novim pojavom ‘duhovnosti brez mesa’, ki se množijo Svet se lahko spremeni, začenši s srcem v družbi« (87). K »učlovečenemu povzetku evangelija« (90) se moramo vrniti spričo Srce je tisto, »ki združuje koščke« in omogoča »katerokoli pristno vez, saj odnos, ki ni vz- »skupnosti in pastirjev, ki so osredotočeni samo na zunanje dejavnosti, na strukturne postavljen s srcem, ni sposoben preseči razdrobljenosti individualizma« (17). Duhovnost reforme brez evangelija, obsesivne organizacije, posvetne načrte, sekularizirana svetnikov kot sta Ignacij Lojolski (sprejeti Gospodovo prijateljstvo je vprašanje srca) in razmišljanja, na različne predloge, ki so prestavljeni kot neke lastnosti, ki se jih včasih sv. Janez Henrik Newman (Gospod nas rešuje tako, da iz svojega Svetega Srca govori skuša vsiliti vsem« (88). našemu srcu) nas uči, piše papež Frančišek, da »pred živim in navzočim Jezusovim Srcem naš um, razsvetljen od Duha, razume Jezusove besede« (27). In to ima družbene Izkušnja ljubezni, »ki da piti« posledice, ker se svet lahko »spremeni, začenši s srcem« (28). V zadnjih dveh poglavjih papež opozori na dva vidika, ki ju mora »pobožnost do Presvetega Srca ohranjati združena, da bi nas še naprej nasičevala in bližala evangeliju: »Dejanja in besede ljubezni« osebno duhovno izkustvo ter skupnostna in misijonarska zavzetost« (91). V četrtem Dejanjem in besedam Kristusove ljubezni je posvečeno drugo poglavje. Dejanja, s ka- poglavju »Ljubezen, ki da piti« ponovno bere Sveto pismo in s prvimi kristjani prepozna terimi z nami ravna kot s prijatelji in nam kaže, da je Bog »bližina, sočutje in nežnost«, Kristusa ter njegovo odprto stran v »njem, ki so ga prebodli«, ki ga pripisuje sebi v prer- vidimo v srečanjih s Samarijanko, z Nikodemom, s prostitutko, s prešuštnico in s slepcem okbi preroka knjige preroka Zaharija. Odprt vrelec za ljudi, za potešitev njihove žeje po na poti (35). Njegov pogled, ki »preiskuje notranjost tvojega bitja« (39), kaže, da Jezus Božji ljubezni, da »operejo greh in nečistost« (95). Različni cerkveni očetje so omenjali »vso svojo pozornost posveča ljudem, njihovim skrbem, njihovemu trpljenju« (40). In »rano na Jezusovi strani kot izvor vode Duha«, predvsem sv. Avguštin, ki je »odprl to tako, da »občuduje dobre stvari, ki jih prepozna v nas«, kot v stotniku, tudi če jih pot pobožnosti do Presvetega Srca kot prostor osebnega srečanja z Gospodom« (103). drugi ne poznajo« (41). Njegova najbolj zgovorna ljubezenska beseda je »pribitost na Postopoma je ta ranjena stran, omenja papež, »pridobivala lik srca« (109) in našteje križ«, potem ko je jokal za prijatelja Lazarja in trpel na Oljski gori, zavedajoč se svoje različne svete žene, ki »so pripovedovale o doživetjih svojega srečanja s Kristusom, za nasilne smrti »po roki tistih, ki jih je tako ljubil« (46). katerega je bilo značilno počivanje v Gospodovem Srcu« (110). Med častilci sodobnega časa okrožnica najprej govori o sv. Frančišku Saleškem, ki svojo ponudbo duhovnega Skrivnost srca, ki je tako ljubilo življenja predstavlja "z dvema puščicama prebodenim srcem, obdanim s trnovo krono" V tretjem poglavju, »To je Srce, ki je tako ljubilo«, papež spominja, kako Cerkev premišljuje in je v preteklosti premišljevala »o sveti skrivnosti Gospodovega Srca«. Pri Prikazanja sv. Marjeti Mariji Alacoque tem se sklicuje na okrožnico Pija XII. Haurietis aquas o pobožnosti do Presvetega Jezu- Pod vplivom te duhovnosti sv. Marjeta Marija Alacoque pripoveduje o Jezusovih sovega Srca (1956). Pojasnjuje, da »pobožnost do Kristusovega Srca ni češčenje organa, prikazanjih v Paray-le-Monialu med koncem decembra 1673 in junijem 1675. Jedro ločenega od Jezusove osebe«, saj mi častimo »celotnega Jezusa Kristusa, Božjega Sina, sporočila, ki nam je posredovano, bi lahko povzeli v besedah, ki jih je slišala sv. Mar- ki je postal človek, in ga predstavlja podoba, na kateri je poudarjeno njegovo srce« (48). jeta: »Glej to Srce, ki je tako ljubilo ljudi in ki si ni z ničemer prizanašalo, dokler se ni Podoba mesenega srca, poudarja papež, nam pomaga, da v pobožnosti premišljujemo, izčrpalo in použilo, da bi jim izpričalo svojo ljubezen« (121). da »ljubezen Srca Jezusa Kristusa ne obsega samo Božje ljubezni, ampak se širi tudi na 4 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 5     Terezija iz Lisieuxa, Ignacij Lojolski in Favstina Kowalska Molitev papeža Frančiška O sv. Tereziji iz Lisieuxa dokument omenja, da je Jezusa imenovala »Tisti, čigar srce »Prosim Gospoda Jezusa, da bi iz njegovega svetega Srca za vse nas tekle reke žive je utripalo v sozvočju z mojim srcem« (134) in njena pisma sestri Mariji, ki ji pomaga, vode, da bi zacelile rane, ki si jih zadajamo, da bi okrepile našo sposobnost ljubiti in da pobožnosti do Presvetega Srca ni osredotočila »na bolečinski vidik« tistih, ki so služiti, da bi nas spodbudile, da se učimo skupaj hoditi proti pravičnemu, solidarnemu in zadoščenje razumeli kot »prvenstveno žrtev«, ampak na zaupanje »kot na najboljši dar, ki bratskemu svetu. In to vse do tedaj, ko bomo veselo skupaj praznovali gostijo nebeškega je všeč Kristusovemu Srcu« (138). Papež jezuit nekaj odlomkov okrožnice namenja tudi kraljestva. Tam bo vstali Kristus, ki bo vse naše razlike uskladil z lučjo, ki nenehno vre mestu Presvetega Srca v Družbi Jezusovi in poudari, da sv. Ignacij Lojolski v Duhovnih iz njegovega odprtega Srca. Naj bo vedno blagoslovljen!« (220). vajah predlaga tistemu, ki jih opravlja, da »vstopi v Kristusovo Srce« v pogovoru od srca https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/nas-je-ljubil-papezeva-okroznica-o-presvetem-srcu- do srca. Decembra 1871 je p. Beckx posvetil Družbo Presvetemu Srcu Jezusovemu in jezusovem.html p. Arrupe je to ponovno storil leta 1972 (146). Omenjeno je, da doživetja sv. Favstine Kowalske ponovno predlagajo pobožnost »z močnim poudarkom na slavnem življenju Vstalega in na božjem usmiljenju«. S tem spodbujen je tudi sv. Janez Pavel II. »svoje razmišljanje o usmiljenju tesno povezal s pobožnostjo do Kristusovega Srca« (149). Ko govori »o tolažilni pobožnosti«, okrožnica pojasnjuje, da je pred znamenji trpljenja, ki jih ohranja Srce Vstalega neizogibno, »da vernik želi odgovoriti« tudi »na bolečino, katero je Kristus sprejel, da jo bo pretrpel iz tolikšne ljubezni« (151). In prosi, »naj se nihče ne norčuje iz izrazov verne gorečnosti svetega Božjega ljudstva, ki je v svoji ljudski pobožnosti skušalo potolažiti Kristusa« (160). Kajti v »želji, da bi ga potolažili, gremo ven potolaženi« in »lahko tudi mi tolažimo tiste, ki se znajdejo v vsaki nadlogi« (162). Pobožnost do Kristusovega srca nas pošilja k bratom Peto in zadnje poglavje »Ljubezen za ljubezen« poglablja skupnostno, družbeno in misijonsko razsežnost vsake pristne pobožnosti do Kristusovega Srca, ki nas v trenutku, ko »nas vodi k Očetu, pošilja k bratom« (163). Ljubezen do bratov je namreč »največje dejanje, ki jim ga lahko ponudimo, da bi vrnili ljubezen za ljubezen« (167). Ko papež gleda na zgodovino duhovnosti, spominja, da je misijonska zavzetost sv. Karla Foucaulda nar- edila za »vesoljnega brata«. »Ko se je pustil oblikovati Kristusovemu Srcu, je v svoje srce želel sprejeti vse trpeče človeštvo« (179). Nato govori papež Frančišek o »zadoščenju«, kakor je pojasnjeval sv. Janez Pavel II.: »Če se skupaj darujemo Kristusovemu Srcu, ‘na ruševinah, ki sta jih nakopičila sovraštvo in nasilje, bo mogoče zgraditi tako zaželeno civilizacijo ljubezni, kraljestvo Kristusovega Srca’« (182). Poslanstvo, da svet postane zaljubljen Okrožnica s sv. Janezom Pavlom II. še omenja, da »moramo posvetitev Kristusovemu Srcu približati misijonski dejavnosti Cerkve same, ker odgovarja na željo Jezusovega Srca, da po udih svojega Telesa širi v svetu popolno predanost Kraljestvu«. Posledično bo po kristjanih »ljubezen izlita v srca ljudi, da se bo zidalo Kristusovo telo, ki je Cerkev, in se bo gradila tudi družba pravičnosti, miru in bratstva« (206). Da bi se izognili ve- liki nevarnosti, ki jo je poudaril sv. Pavel VI., da se v misijonih »’reče in napravi veliko stvari, ne uspe pa izzvati srečnega srečanja s Kristusovo ljubeznijo,’ (208), potrebujemo »zaljubljene misijonarje, ki se pustijo osvojiti Kristusu« (209). 6 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 7     ‘“HE LOVED US” - POPE’S NEW ENCYLICAL OF THE carnation is the ultimate expression of divine love, where God took on human nature to share in our suffering and redeem humanity from sin. Pope Francis reflects on the SACRED HEART OF JESUS Eucharist as a profound sign of this love, symbolizing Christ’s continual self-giving »Dilexit nos«, the encyclical He Loved Us by Pope Francis focuses on the intense love for the salvation of the world. of the Heart of Jesus, exploring the inseparable relationship between divine love and Furthermore, the Pope stresses that this divine love calls Christians to a response of human love. The encyclical seeks to deepen the Church’s understanding of how Christ’s love toward others, especially the marginalized and poor. He invites the Church to be Sacred Heart reflects the boundless love of God and is the perfect model of human love. a reflection of God’s compassion in the world, promoting justice, peace, and solidarity, Before I give you a summary of the five chapters, I would like to present before you guided by the example of Christ. The chapter sets the tone for the rest of the encyclical some key themes of the encyclical Dilexit nos: by establishing love as the foundation of Christian life, and it highlights the mission 1. The Heart of Jesus as the Symbol of Divine Love: Pope Francis emphasizes of the Church to embody that love in service to the that the Sacred Heart of Jesus represents God’s unconditional and merciful love for world. humanity. Jesus, in His human nature, reveals the divine love that seeks the salva- Chapter Two: Pope Francis delves into the theme of the Church’s role as a community tion and well-being of every person, offering a visible and tangible expression of God’s of love, continuing Christ’s mission in the world. The chapter builds on the concept infinite compassion. introduced in Chapter One—God’s love for humanity—and focuses on how this love 2. The Integration of Divine and Human Love: The encyclical underscores the is meant to be expressed in and through the Church. Pope Francis emphasizes that the unity of divine love with human love in the person of Jesus Christ. Jesus’ heart shows Church, as the body of Christ, is called to be a living sign of how human emotions and affections can be sanctified by divine grace. His love for oth- God’s love. He reflects on the importance of unity within the Church, stressing that ers, particularly the marginalized, reflects the depths of God’s love, and human love is diversity among its members should enrich rather than divide. This unity, rooted in love, lifted to a higher, more perfect expression through His example. allows the Church to be a powerful witness to the world of God’s plan for humanity. 3. The Call to Imitate Christ’s Love: Pope Francis highlights that Christians are This chapter also addresses the need for the Church to be a community that reaches called to imitate the love of the Heart of Jesus in their own lives. This means cultivating out to the peripheries—both geographical and existential (physically and spiritually). a love that is both sacrificial and selfless, attentive to the needs of others, especially Pope Francis urges the Church to go beyond its walls to serve those who are suffering, the poor and suffering. The encyclical encourages the faithful to look to the Heart of marginalized, or excluded. He connects this mission with the teachings of the early Christ as a mod model for personal and communal love. Church, where believers shared all they had and cared for the poor, reflecting a pro- 4. The Heart of Jesus as a Source of Hope and Healing: The document also found solidarity rooted in Christ’s love. Moreover, the Pope highlights the importance speaks about the wounded nature of human love in a broken world. The Heart of Jesus, of humility and service, especially among Church pierced by the sins of humanity, remains a source of hope and healing for all. Through leaders. He calls for a Church that mirrors Christ’s example of humble service, washing His Sacred Heart, Christ offers forgiveness, renewal, and the possibility of redemption the feet of others rather than seeking power or prestige. The encyclical challenges both for all who turn to Him. clergy and laity to live out their faith in action, embracing the radical call to love one 5. Mercy and Compassion at the Core of Christian Mission: Pope Francis places another as Christ loved us. Overall, Chapter Two stresses that the Church’s mission is particular emphasis on the merciful love that flows from the Sacred Heart as central to to embody and extend the love of God to all people, particularly those in need, and to the mission of the Church. Christians are called to be ambassadors of this love, bring- foster a deep sense of unity and compassion within the Christian community. ing Christ’s mercy to the world through acts of compassion, justice, and reconciliation. In Chapter Three: Pope Francis continues to build on the themes of love and service, 6. Contemplation and Devotion to the Sacred Heart: The encyclical encourages but with a special focus on how this love translates into concrete action in the modern the faithful to develop a deeper devotion to the Sacred Heart of Jesus. Pope Francis calls world. Pope Francis emphasizes the call to social justice, peace, and the protection of for prayer, reflection, and meditation on this divine-human love as a way of drawing human dignity as fundamental expressions of Christian love. closer to the heart of God and allowing His love to transform the world. In this chapter, the Pope reflects on the responsibility of every Christian to contribute To sum up, the encyclical Dilexit nos invites believers to a greater understanding to the common good, guided by the Gospel values of mercy, compassion, and solidarity. and imitation of the Sacred Heart of Jesus, portraying it as the ultimate example of He underscores the importance of addressing the various social, economic, and envi- how divine love can elevate and perfect human love, with a particular focus on mercy, ronmental challenges facing the world today, such as poverty, inequality, and climate compassion, and healing. It is both a theological reflection and a pastoral call to live change. Francis encourages the Church to be a voice for the voiceless, advocating for out the love of Christ in daily life. policies and actions that uphold the dignity of every person, especially the marginal- Chapter One: Pope Francis explores the theme of God’s love for humanity, particu- ized and oppressed. larly as demonstrated through the life, death, and resurrection of Jesus Christ. The The encyclical also highlights the Church’s mission to promote peace and reconcilia- title itself, Dilexit nos (“He Loved Us”), reflects the core message of God’s unconditional tion in a world marked by division and conflict. Pope Francis calls on Christians to be and sacrificial love. peacemakers, building bridges of dialogue and understanding across cultural, religious, In this first chapter, Pope Francis emphasizes that God’s love is not abstract or distant and political boundaries. He stresses that true peace is rooted in justice and respect for but is revealed personally and intimately through Jesus. He discusses how Christ’s in- human rights, and it requires active engagement in healing the wounds of society. Ad- 8 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 9     ditionally, the Pope addresses the need for an ecological conversion, inviting the faithful challenges or opposition they may face, but to trust in the power of God’s love to to recognize the interconnectedness of all creation and to adopt a more sustainable transform both the Church and the world. He reminds the faithful that the Church’s and responsible way of living. He reminds the Church that care for the environment mission is not simply a human endeavour but is guided and sustained by the Holy is not separate from the care Spirit. This divine assistance gives the Church the strength to continue its work, even for humanity but is an integral part of the love that Christians are called to embody. in difficult circumstances. Chapter Three, therefore, calls for a deeply engaged and active Christian witness in the Pope Francis also underscores the importance of young people in the Church’s future. world, where love is not only a personal virtue but a force for transforming society, He calls for a renewed focus on youth, urging the Church to listen to their hopes and promoting justice, peace, and the care of creation. Pope Francis urges the Church to dreams and to encourage them to take an active role in the life of the Church. The Pope be a beacon of hope in addressing the global challenges of our time, grounded in the believes that young people, with their energy and idealism, are vital to the Church’s love of Christ. ongoing mission of evangelization and service. Chapter Four: In this Chapter, Pope Francis centers on the theme of missionary Furthermore, the chapter stresses the need for unity within the Church. Pope Francis discipleship, emphasizing that every Christian is called to actively share the love of warns against internal divisions, calling instead for greater collaboration and solidar- Christ with the world. Pope Francis highlights that being a disciple of Jesus is not just ity among all members of the Church—clergy, religious, and laity. He emphasizes that about personal faith but about participating in the Church’s mission to evangelize, unity in love is what will enable the Church to be a credible witness to the Gospel in a serve, and spread the Gospel. Pope Francis points out that the heart of missionary work fragmented world. is love—love that reflects God’s care for all people, especially the poor and vulnerable. Finally, the Pope end the encyclical with a call to prayer and reliance on the intercession He stresses that evangelization is not limited to preaching or formal missions; it is also of Mary, Mother of the Church. He encourages the faithful to look to Mary as a model of lived out in everyday encounters, acts of kindness, and solidarity with others. The mis- faith and love, who accompanies the Church on its journey and helps it remain faithful sion of the Church, therefore, involves both proclaiming the Good News and embody- to its mission. Chapter Five, therefore, provides a hopeful and visionary conclusion, ing it through actions that reflect God’s love. Pope Francis also emphasizes the role of encouraging the Church to embrace renewal, remain united, and continue its mission the laity in this mission. He encourages laypeople to take an active part in spreading of love and service with trust in God’s the Gospel in their families, workplaces, and communities. He notes that the laity are guidance and the intercession of the Blessed Virgin Mary. uniquely positioned to bring Christ’s message into everyday situations where clergy may not always have access. This chapter highlights the idea that the whole Church, not Conclusion just its leaders, is responsible for the work of evangelization. Moreover, Pope Francis The conclusion of the text emphasizes how the social teachings of Pope Francis’ en- discusses the importance of dialogue in missionary activity, especially in cyclicals Laudato Si’ and Fratelli Tutti are deeply connected to the love of Jesus Christ. today’s pluralistic world. He calls for respectful engagement with people of other faiths By embracing Christ’s love, people can foster fraternity, recognize human dignity, and worldviews, fostering mutual understanding and peace. Missionary work, he argues, and work together to care for creation. In contrast to a world driven by consumerism must always be done with humility, recognizing the dignity of all people and avoiding and materialism, where worth is tied to wealth, Christ’s love offers freedom from this any form of coercion or proselytism. harmful cycle, restoring the capacity for genuine love. Finally, the Pope reminds the Church of the need for spiritual renewal to sustain The text also highlights that the Church itself must be grounded in Christ’s love to its mission. He calls for a deeper relationship with Christ through prayer, the sacra- avoid becoming trapped in outdated structures, rigid ideas, or fanaticism. The love of ments, and the Word of God, which empowers Christians to be authentic witnesses Christ, symbolized by the Sacred Heart of Jesus with the never-exhausting stream to the Gospel. In Chapter Four, therefore, the Pope urges every Christian to embrace from his wounded side, is the only force capable of renewing humanity and creating their role as missionary disciples, spreading the love of God through word, action, and loving communities. a spirit of dialogue and humility. The chapter calls for an active, engaged Church that The conclusion ends with a prayer, asking Jesus to continue to pour out his love brings hope and love to the world through its witness. to heal the wounds caused by human actions, strengthen our ability to serve others, Chapter Five: Pope Francis concludes by focusing on the future of the Church and and inspire a journey towards a more just and fraternal world. The ultimate hope is for the ongoing call to live out God’s love in a changing world. The Pope reflects on the chal- unity in the heavenly kingdom, where all differences are harmonized in the eternal lenges the Church faces in modern times, including secularization, cultural shifts, and light of Christ’s love. social fragmentation. He offers a hopeful and forward-looking vision, encouraging the Church to remain grounded in love and committed to its mission, despite the difficulties. (https://malankaralibrary.com/ImageUpload/15cd0bbad5289f3099dabfb664252d28.pdf) In this chapter Pope Francis highlights that the Church must constantly renew itself in order to be effective in its mission. He calls for ongoing spiritual, pastoral, and structural renewal, urging leaders and the faithful to be open to the guidance of the Holy Spirit. This renewal, according to the Pope, is essential for the Church to remain relevant and vibrant in the contemporary world. A key theme of this chapter is Hope. The Pope encourages Christians not to be discouraged by the 10 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 11     deep sadness. A week before she passed, I had the privilege of visiting her in hospital. Moji Spomini na drago Marto Magajna Looking back, I feel incredibly fortunate to have shared that time with her. When news of her passing reached me on March 6th, I felt emotionally broken and it is still hard Martha Magajna was more than a friend to process. However, I feel so lucky to have known such a talented, kind, and passion- and colleague—she was a mentor, a com- ate person. Martha’s legacy and long-standing presence in our lives will endure, and passionate listener, and a source of wis- her remarkable service will be remembered as a pillar of the Slovenian Community in dom in moments when I needed it most. I Sydney and beyond. want to share my personal reflections on It was great to connect with so many people at the wake, all gathered in gratitude how profoundly she impacted me and the for an extraordinary woman whose lifelong dedication to the community touched us service I dedicate to my community today. all. For many of us who have been part of the Slovenian community for years—if not Her passing leaves a void that can never be decades—it is hard to imagine it without Martha Magajna. Her absence will be deeply filled, yet her legacy—the tireless work she felt, and things will never be quite the same without her lively and courageous spirit. devoted to our community—will remain But even in her absence, her influence remains. She taught us, inspired us, and left us in our hearts forever. The full church at with a legacy to carry forward. And in that way, she will always be with us. her funeral stands as a testament to the countless lives she touched and the lasting Draga Martha, počivaj v božjem miru. Vsi te pogrešamo. impact she made. Martha was deeply loved and respected by all who knew her. Her unwavering com- Jordan Covich mitment to preserving and promoting Slovenian culture and language was evident throughout nearly five decades of passionate service—particularly through her work + MARTHA MAGAJNA (25.1.1939- 6.3.2025) at Club Triglav Mounties, HASA NSW, and the broader Slovenian community in both Australia and Slovenia. I vividly remember my early interactions with Martha, the excitement in her eyes and her body language reflected her enthusiasm and passion for supporting her community. She was delighted by my interest in capturing and sharing Slovenian cultural life in Australia and encouraged me to assist her in documenting these moments. I can still hear her words: "I’m getting older each year, and I can’t do this forever." Always with a camera in hand, she was dedicated to preserving cultural activities. Those early conversations with her were filled with warmth and encourage- ment, shaping the course of my own involvement in the community. Over the years, Martha’s guidance was invaluable. She regularly offered feedback on my articles for Glas Slovenije and Misli, advising me on topics and always providing encouragement. Whether she was congratulating me on a published piece or offering suggestions for improvement, her positivity and support never wavered. At every stage of my journey in serving the community, I could always count on her wisdom. I’ll never forget the joy in her voice when I joined the committee at Triglav—she was thrilled and immediately offered her help and guidance with anything I needed, a testament to her generosity and unwavering support for those willing to step forward in service to the community. Recently, I listened to an interview Martha gave to SBS Slovenian and revisited our many correspondences and the photos she took, each reflecting her deep commitment to ensuring that Slovenian culture, traditions, and language remained a vital part of Martha je še ena živa legenda v naši slovenski skupnosti, prijateljica in svetovalka our lives. She maintained a strong connection to Slovenia regularly corresponding with mnogim, dejavna na Klubu Triglav, v naši cerkvi sv. Rafaela, na Slovenskem društvu in family and friends through her weekly Obvestila emails, which kept the community še kje, prostovoljka, balinarka, dolga leta predsednica arhiva HASA NSW. Neprecenljivo informed and connected—not just in Australia, but also in Slovenia. je njeno delo, slike, dopisovanje v Mislih in na Stičišču. “Bila je res Marta, ki je posne- When I found out Martha was in hospital, I was devastated and overwhelmed with mala Jezusovo prijateljico, svojo zavetnico sv. Marto v Betaniji. Ni si dala počitka, šla je naproti vsakemu.” (p. Darko). 12 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 13     VOSA Sydney marks one year: The Revival of Slovenian Radio In times of challenge, communities often come together to find strength and solu- tions, and the loss of SBS Slovenian in 2023, which was heartbreaking for the entire Slovenian community, became a catalyst for such unity. In community the community was agreed upon to be It was a proud moment for everyone who spirit, and with a shared vision, passion, the drama costume room at St Raphael’s has worked tirelessly to bring the studio and focus on community, the community in Merrylands. At the start of this trans- and organisation to life and for those representatives gathered late in 2023 to formation, we found ourselves juggling who dedicate their countless hours each discuss the possibility of a new radio renovations while producing the weekly week to prepare and get the program to program to fill this gap. Voice of Slovenian Australians Sydney was established in were present for this first show. Over the show, recording part of the first shows, air. After Holy Mass on Sunday, March coming weeks and months, VOSA Sydney on Tania’s dining room table. This project 9th, Slovenians of all ages gathered in the early 2024 to restore that vital connection and communication. With a strong focus started to evolve with new team members involved multiple steps and took time, but Father Valerijan Jenko Memorial Hall to taking on weekly responsibilities for the thanks to the dedication and hard work celebrate this meaningful occasion. The on preserving Slovenian culture, language and fostering unity within the commu- show and introducing new segments. Cur- of many VOSA team members, we now event was filled with a sense of camara- rently, the regular VOSA Sydney on-air have a comfortable and functional space. derie and reflection, as the community nity, the program has quickly become a central hub for connecting the generations team comprises of Tania Smrdel, Andrew The purpose of this space is to provide celebrated the achievements of the past Šuber, Branko Fabjančič, Kristine Šuber, training, record segments, and conduct year, while looking ahead to the future. A of Slovenian Australians. Jordan Covich and Zac Limare. 2024 was interviews with guests featured on our BBQ lunch was served, along with a deli- an exceptional year for the radio program, weekly programs. With a feature wall of cious cake courtesy of our friends at De Voice of Slovenian Australians Sydney was established as an official organisation filled with a vast array of captivating sto- merchandise and state-of-the-art audio Toni Patisserie in Frenchs Forest, on the ries, insightful conversations, and memo- equipment, we're now able to produce Northern Beaches. Thank you to everyone to unite, connect, and inform the com- munity with news, cultural stories, and rable moments that resonated deeply with high-quality content. A special thank who contributed their time and effort, the team and our loyal audience. you to the Office of Slovenians Abroad whether it was helping with the lunch or talents, bringing a vibrant slice of Slovenia and Club Triglav Mounties, our sponsors, volunteering in other ways, to make the into your home every Saturday morning. day a tremendous success. The first broadcast went to air on Saturday Before the program was established, the whose funding and support made this 24th February 2024, from the 89.3 2GLF VOSA team and community representa- project possible. studios in Liverpool, where the Slovenian tives felt there was a need for a small space The whole VOSA team were brimming word was once again heard, on the air- central in the community to facilitate a In early March, the studio at Merrylands with pride and gratitude to witness so studio, in addition to the on-air facility was officially opened, with approximately many present. MCs Tania Smrdel and waves in Sydney. Tania Smrdel, Walter Šuber, Kristine Šuber and Andrew Šuber at 2GLF. The most suitable location in 150 members of the community present. Walter Suber warmly welcomed all guests 14 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 15     and community members, taking the op- ated throughout the hall were undeniable, A ČAS BEŽI, BEŽI… portunity to express heartfelt gratitude as was the spirit of togetherness and vol- to the sponsors, the dedicated VOSA team unteerism that made this event possible. and committee, and the loyal listeners From those who had contributed countless Kolikokrat na dan spominjamo besedo ČAS? Navadno, ko se pritožujemo: “Nimam časa!”, ali, ko tarnamo: “Nimam časa za dopust, imam ogromno dela!”, ali who tune in to the program each week. His hours of preparation leading up to the Excellency Mr Marko Ham, Ambassador event, to the many who had been part kot dober izgovor: “Joj, ravno zdaj nimam časa za tebe…” In potem pogledamo na ure, telefone in želimo dokazati, da smo govorili resnico, ker čas vendarle ne of the Republic of Slovenia in Canberra, of the program throughout the year, the briefly addressed the impact of losing SBS success of the day stood as a testament to stoji, ampak teče, beži, hiti… Ko me je gospa Danica prosila, naj napišem razmišljanje o času, sem obstala. Slovenian, while emphasising the joy and their dedication. It was a truly remarkable sense of community that VOSA Sydney moment, one that highlighted the power Jaz, tako jezična, sposobna v nekaj minutah napisati vsemogoče zapise in spise, has brought. 89.3 2GLF Secretary, Ian of community. sem potrebova la k ar precej časa, da bi nek aj napisa la o - času. Ljud- je menijo, da se bo, če se ustav ijo, nekaj zgodi lo, nekaj bodo zamudil i , Becker, highlighted the profound impact that VOSA Sydney has brought to the sta- Hvala vsem našim poslušalcem za na- prišla bo katastrofa. V resnici seveda nič od tega ne drži, vendar jim to vedenje ne pomaga. Početi nekaj samo za užitek? Kakšna potrata časa! Razen, če je tion since joining and gave credit to the daljnjo podporo in poslušanje naše oddaje strong cultural ties showcased through vsak teden. Oddajo lahko v živo poslušate povezano s koristjo. Sv. Avguštin je čas razlagal kot gibljivo podobo negibne the program. na naši spletni strani in preko aplikacije večnosti. Razlika med božansko večnostjo in človeško minljivostjo je narekovala Community Radio Plus. Ne pozabite predstavo o času. Following the speeches, the community nas spremljati na Facebooku - 'Voice of Čas smo ljudje podelili v svoje okvirje in tako smo v današnjem 21.stoletju sposobni vsako minuto vedeti, koliko je ura v Sloveniji in koliko v Avstraliji. Vse was treated to a video presentation pro- Slovenian Australians' za vse novice iz duced by Jordan Covich. The video took naše skupnosti. Prav tako ne pozabite kar delamo, omejimo z neko časovno pregrajo, saj drugače se skoraj ni mogoče kaj dogovoriti ali organizirati. everyone on a visual journey, showcasing vsak teden poslati posebnih sporočil za the story of how the organisation was družinskega člana ali prijatelja. Za mene je najbolj merodajna knjiga Sveto pismo, zato sem šla pogledat, kaj pa https://893fm.com.au/show/voice-of-sloveni- Božja beseda govori o času. Bila sem očarana in presenečena. Že pri zgodbi o stvarjenju founded and how the Merrylands studio an-australians/ sveta je pisatelj zgodovino podelil na sedem dni. Vsak dan se zgodi ena nova stvaritev, came to life. It also highlighted the un- The VOSA Team nekaj novega, neznanega, kar še včeraj ni bilo. In na koncu vsakega dne Gospod, naš forgettable moments, notable guests who St va r n i k , č udov ito z at rd i : i n Bog je v ide l i n bi lo je dobro. Vrhu nec had appeared on the show, and the places časa je stvar jenje č loveka, k i je Božja podoba, odsev njegovega bit ja in where VOSA Sydney made its presence nosilec njegove ljubezni. Ko je bilo končano, je Gospod lahko izpustil stvarstvo known. After the video, the time had come iz svojih rok in je zato sedmi dan počival. to officially open the studio. Due to the Ljudje so od svojega prvega znanstvenega dejanja naprej, zmeraj znova limited capacity of the downstairs area raziskovali čas, ga podelili na preteklost, sedanjost in prihodnost, ga različno below the hall, only special guests and ocenjevali in cenili. Pravijo, da najhitreje mine čas sreče in veselja, a najdaljši community representatives were invited je čas trpljenja in bolečine. Četudi je zmeraj enako število dni in ur, pa jih mi to attend the ceremony. The honour of doživljamo zelo različno, saj jih prepojimo s svojim življenjem, svojimi dejanji in cutting the ribbon was given to His Excel- svojimi čustvi. lency Mr Marko Ham, Ambassador of the Zanimivo je spremljati tudi Jezusov pogled na čas. Kolikokrat je odklonil, da bi Republic of Slovenia in Canberra, with the kaj povedal ali odkril v javnosti,kajti, kot sam pravi, »njegova ura še ni prišla«. Ko assistance from Walter Suber, President of pa je potem pri zadnji večerji molil svojo poslovilno velikoduhovniško molitev, VOSA Sydney. This momentous occasion je nekajkrat ponovil, da je »prišla ura«, ki jo je Oče določil, da bo poveličal Sina was livestreamed, allowing the entire človekovega. Vemo, da je Bog svojega Sina poveličal po trpljenju in smrti na community to share in the excitement, križu, ko je Jezus zmagoslavno vstal od mrtvih na velikonočno nedeljsko jutro. and the joyful applause that followed was Naše človeško življenje je zaznamovano z minljivostjo. Vse, kar smo in kar truly heartwarming. imamo, ne ostane za večno, ampak izgine nekam in nekje, četudi nas to boli ali The smiles and positive energy that radi- nam vzbuja neskončno hrepenenje po večnosti. 16 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 17     Naše hrepenenje po večnosti nam je položeno v dno srca in če se že mali DOLG ČAS IN KRATEK ČAS novorojenček z neizmerno močjo bori za sedanje zemeljsko življenje, koliko bolj tudi ljudje vseh ver, narodov in prepričanj želijo vendarle večno živeti! Če je Samo tako za kratek čas se srečamo, da nam ni dolgčas, ker čas hiti. Ni časa. Ne smemo naše 21. stoletje polno materializma, vsaj v bogatih državah, če si bolj kot vse zapravljati časa, prihraniti moramo čas, ker je življenje kratko. Moramo s časom naprej, drugo prizadevamo, da bi uživali, bili bogati in bi nam se dobro godilo, vendar da nas ne bo čas povozil. nimamo moči, da bi se uspešno borili proti vsem boleznim, kaj šele proti smrti, Da ne bi zgubljali časa, si pišemo dnevnike in urnike. Gledamo na uro. Čas vcasih ki prej ali pozneje obišče vsakega! drvi, ko nam je lepo, in včasih, kot da se ustavi, ko čakamo. Spet grem iskat modrost Svetega pisma, kajti samo v tej sveti knjigi je jasen Žal mi je, da nimam časa, da bi prebrala vse zanimive knjige, obiskala vse dobre pri- dokaz, da je Eden in edini Odrešenik od časa, ki nas odpelje na prag smrti, a to jatelje in poslušala vse pametne ljudi. je naš Gospod Jezus Kristus, ki je šel skozi trpljenje in smrt v večno življenje. Seveda bi vsi radi prihranili malo časa za kasneje. Svoje znanje in izkušnje bi radi On nosi luč večnosti v naše temine in z njo blaži naše hrepenenje. O tem nam izkoristili. A čas beži. Moram hiteti, da me ne bo čas prehitel. Tudi mladim čas beži. govorijo zadnje strani Svetega pisma, v knjigi Razodetja, ki pokaže pot skozi čas Vedno več informacij in podatkov se nabere, a spomin hrani samo tiste, ki so se nas minljivosti do večnih poljan, kjer je čas le še spomin na neke dni in ure. Ljudje, osebno dotaknili z besedami ali dejanji. ki z Jezusom stopijo skozi vrata smrti, bodo odrešeni od vseh sledi časa, ki teče Priznam, da pozabim, kako so ljudje bili oblečeni, kaj smo jedli in kakšen avto je bil. in se ne zaustavi, saj tam je večnost, tam bodo gledali Božje obličje, tam “ne bo Pred nasim časom niso merili časa. Čas ni bežal, zato ga niso lovili. Živeli so za ta več noči in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči, kajti razsvetljeval trenutek, ker to je vse, kar nam je dano. jih bo Gospod Bog in oni bodo kraljevali na vekov veke” (prim. Raz 22,4). Čas je trenutek, ki mi ga je Bog podaril. s. Emanuela Žerdin FBS Cilka Žagar O ČASU Prijateljstvo ne pozna meja! Smo kot hruška v jeseni, Dragi rojaki, draga Danica, hvala za povabilo, da se vam pridružim in napišem par ki pade z drevesa in čaka, besed. O času: dolgo je bil moj sovražnik. In bila sem nezadovoljna, nikoli ga ni bilo da jo nekdo pobere, dovolj za vse. Potem mi je pameten prijatelj rekel: in da jo nekomu da, “Danijela, res je hudo, da čas lahko ‘leti’. Kot letalo...a kar je super dobro, je to: da si da jo poje: ti njegov ‘pilot’.” Vidite, prijatelji, tako si nikoli več ne dovolim tarnati, da nimam časa, da ne bo hruške ampak se bolje organiziram. povozil čas, Ko sem pomagala mami živeti lepo starost, sem tudi napisala pesem “Demenca je kot je nas...! najina prijateljica”, kajti s sovražnikom ne bi mogle živeti skupaj 13 let. Danica Petrič Ko se skupine po različnih cerkvah dobijo za molitev, je pomembno imeti mirno srce, dušo in možgane, brez jeze, sovraštva, in molitev mi pomaga do notranjega Miru. To PIRHOVANJE - 21. aprila 2025 želim vsem dragim, posebno pa Danici Petrič, dobri in pridni prijateljici že več kot 30 let. In vam vsem, rojakom po Avstraliji, in našim trem duhovnikom, patru Simonu Petru, patru Darku, patru Davidu, ki se trudijo in nam stojijo ob strani in nas obiskujejo. velikonočni ponedeljek Molitev za mene, je neke vrste meditacija, da se poglobim vase in se vprašam, ali do- Sv. maša ob 9.30 am volj pomagam drugim, in obenem ne pozabim na svoje zdravje. Moj Bog je za vse nas, Kosilo v naši dvorani ne glede na našo vero, moja vera v Boga je brez religije, a vem, da mi Bog vedno stoji Pirhovanje - tekmovanje ob strani. Nikoli nisem sama. Ničesar ni pretežko, ker mi pomaga. Tudi na Sunshine Potrebujemo: Coast-u imam čudovite slovenske prijatelje. In po vsej ogromni Avstraliji. - čimveč pirhov Ob vaši obletnici v Sydneyu vam vsem želim blažen mir v duši in hvaležnost do - čimveč dvajsetic (20 c) življenja, ki ga imamo. Sprejeti, in se truditi za lep DANES, ker včeraj je minil in jutri - čimveč tekmovalcev mogoče ni naš. - čimveč potic in peciva Lep pozdrav, Danijela Hliš - Vas in Vašo dobro voljo! Dobrodošli v našem Emavsu - Merrylandsu! Prijave osebno v dvorani po sv. mašah ali na M. 0409 074 760 do 16.4. 18 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 19     Kaj čas pomeni zame? What Time Means To Me? Draga Danica, ... tvoje povabilo, da pišem o temi »Kaj mi pomeni čas«, me je popeljalo na dolgo pot razmišljanja in samorefleksije. Čas za starejšo osebo, kot sem jaz, je lahko mešanica pogleda nazaj, vrednotenja Dear Danica…. Your invitation to write about ‘What time means to me’ has set me sedanjosti in premišljenega razmišljanja o prihodnosti. Pomen časa v tej starosti je off on a long road of thought and self-reflection. globoko oseben in odraža moje edinstveno potovanje skozi življenje. Time to an elderly person like me can be a mixture of looking back, appreciating the Čas je vir nostalgije, s spomini, ki so živi in pomenljivi. Razmišljam o življenjskih present, and thoughtfully considering the future. The meaning of time at this age is dosežkih, družini, prijateljih in vrhuncih v svojem življenju. Z občutkom hvaležnosti deeply personal, reflecting my unique journey through life. se ozrem na vesele in polne izkušnje. Zavedam pa se, da čas polepša naše spomine, Time is a source of nostalgia, with memories that are vivid and meaningful. I find zato moram ‘spraviti mojo glavo iz oblakov’ in v resnici. myself reflecting on life achievements, family, friends, and highlights in my life. I Ko se staram, se zavedam, da je čas tudi opomin na končno naravo življenja, kar vodi look back on both joyful and challenging experiences, with a sense of gratitude. I am v globlje razmišljanje o tem, kakšno dediščino bom zapustila svoji družini in kako aware however that time enhances and embellishes our memories, so I must ‘keep bom preživela preostala leta. Kako naj služim drugim v zadnjih letih? Ta vprašanja my head out of the clouds’ and in reality. prinašajo željo, da dam prednost svojemu času za pomembne dejavnosti in odnose. As I age, I am aware that Time is also a reminder of life’s finite nature, leading to V teh letih somraka ugotavljam, da moram gojiti spoštovanje do življenja v sedan- deeper contemplation about what legacy will I leave my family, and how will I spend josti, ceniti sedanje trenutke. Ne razmišljajte preveč o preteklosti in ne skrbite za my remaining years. How can I be of service to others in my twilight years. These ques- prihodnost. Ko se staram, ugotavljam, da potrebujem manj motenj ali obveznosti, tions bring a desire to prioritise my time for meaningful activities and relationships. tako da lahko najdem veselje v majhnih vsakodnevnih užitkih, kot je povezovanje z In these twilight years I find a need to cultivate an appreciation for living in the ljubljenimi, ukvarjanje s hobiji ali preprosto uživanje v mirnem trenutku. present, to appreciate the present moments. Not think too much about the past or Vaše vprašanje me je prisililo k razmišljanju o tem, kako porabljam svoj čas in worry about the future. As I age, I find a need for fewer distractions or obligations, kakšno dediščino želim zapustiti. Ugotavljam, da veliko časa namenjam pogovorom so that I can find joy in small, everyday pleasures, like connecting with loved ones, s svojimi vnuki in upam, da jim posredujem znanje, vrednote ali spomine ter na nek engaging in hobbies, or simply enjoying a quiet moment. način pustim pozitiven pečat v svetu. Your question has forced me to think about how my Time is being spent and what Ko sem bila mlajša, je čas hitro letel ... Sedaj pa čas teče počasneje. Ni nujno, da legacy I want to leave behind. I am finding that I spend a lot of time speaking to my se premikate iz dneva v dan. To lahko vodi do občutka miru. Poskušam sprejeti grandchildren and hopefully passing on knowledge, values, or memories to them, as počasnejši tempo kot priložnost za počitek, in medtem, ko si nekateri morda želijo, well as leaving a positive mark on the world in some way. da bi si povrnili mlajša leta, sem zadovoljna, da si povrnem čas za meditacijo in When I was younger, Time flew quickly …. But now time moves slower. There is no razmišljanje v miru. urgency to move from day to day. This can lead to a sense of peace. I try to embrace Čas zame danes ponuja priložnost za raziskovanje novih interesov, prijateljstev ali the slower pace as a chance to rest, and while some may wish they could reclaim their potovanj. Želim kar najbolje izkoristiti čas, ki mi je na voljo, da poskusim nove stvari, younger years, I am satisfied to reclaim time to meditate and reflect in peace. ki jih prej v življenju nisem mogla početi. Time for me today offers an opportunity to explore new interests, friendships, or Zavedam se, da je moj čas omejen, in sem odločena, da ga ne bom zapravila. Moje travel. I want to make the most of the time available to me to try new things I could življenje je moje in odločim se poslušati svoj notranji glas ter preglasiti negativnost not do earlier in my life. drugih. Preostali čas bom porabila premišljeno in imela pogum, da bom sledila svo- I am aware that my time is limited, and I am determined not to waste it. My life jemu srcu in intuiciji. is my own and I choose to listen to my inner voice and drown out the negativity of 35. obletnica Molitvene skupine ‘Presveto Srce Jezusovo’ in tvoj prispevek Danica, others. I will use the remaining time thoughtfully and will have the courage to follow v teh 35 letih, je odličen zgled nesebične predanosti in služenja, ki ponuja molitev, my heart and intuition. pomoč, podporo in dragocen čas v dobro drugih v naši skupnosti. 35 let je časovni The 35 to Anniversary of the Prayer Group ‘The Sacred Heart of Jesus’’ and your razpon, v katerem je nastala dediščina, ki je v ponos vsem njenim članom in širšemu contribution, Danica, over 35 years is a perfect example of selfless devotion and občestvu Svetega Rafaela. Čestitke! Naj ta pozitivni duh vedno živi v naših srcih! service that offers prayer, help, support, and valuable time for the benefit to others Olga Lah in our community. 35 years is a time span within which a legacy has been created that is a source of pride to all its members and the wider members of the St Raphael’s congregation. Congratulations! May this positive spirit live in our hearts for all time! 20 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 21     PREJEM NADA GOJAK, r. BERGANT slovenskem pokopališču sv. Rafaela. Woronora Memorial Parku - South Chapel. R. 7.1.1947 Maribor Pokopan na tamkajšnjem pokopaliču Casu- ZAKRAMENTOV U. 3.12.2024, dom starejših Uniting HENRIK JURIŠEVIČ ml. arina Lawn. the Marion, Leichardt, NSW. Sv. maša R. 11.9.1959 Sydney, NSW DRAGICA VALENČIČ, r. KUŠČER SV.KRST 9.12.2024 v naši cerkvi sv. Rafaela. Poko- U. 13.2.2025 Westmead, NSW - bolnišnica. R. 1.1.1938 Borjana pana je na slovenskem pokopališču sv. Sv. maša 24.2.2025 v kapeli Mother of U. 15.3.2025 Concord, NSW - bolnišnica. NIKO DRAŽEN ELIO DESKOVIĆ, sin Rafaela v Rookwoodu. Mercy v Rookwoodu. Pokopan je tam na Sv. maša 21.3.2025 v naši cerkvi sv. Rafaela Colina Marriotta in Stefanie Desković, ro- pokopališču St. John of God’s Lawn. v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem jen 22.9.2024 v Milduri, krščen 16.3.2025 DORA VODOPIVEC, r. GOMIŠČEK pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu. pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. R. 22.5.1925 Gorica MARIJA FABJANČIČ, r. GUSTINČIČ SV.BIRMA U. 16.12.2024 Brisbane, QLD. Pogrebni R. 24.10.1937 Rjavče, ŽU Pregarje (sedaj MIRANDA TULL, r. GROPAJC obred 23.12.2024 v kapeli na pokopališču Hrušica) R. 22.9.1932 Dolina pri Trstu THOMAS NOAH FISHER, sin Roberta Pinaroo. Na tem pokopališču je pokopana. U. 1.3.2025 Liverpool, NSW - bolnišnica. U. 25.3.2025 Wollongong Private Hospital. in Diane, r. Mikuletič, je prejel zakrament Sv. maša 13.3.2025 v naši cerkvi sv. Rafaela Sv. maša 2.4.2025 v naši cerkvi vseh svetih v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem v Figtreeju - Wollongongu. Nato je bila sv. birme v župnijski cerkvi sv. Marjete EMILIJA RUTAR, r. QUALIZZA Alakok (St. Margaret Mary) v Merrylandsu R. 15.12.1930 Polica - Polizza v Beneški pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu. pokojnica upepeljena. v soboto, 23.11.2024. Birmovalec je bil g. Sloveniji, župnija Srednje - Stregna (Italija). Ron McFarlane, škofijski kancler škofije U. 24.12.2024 Cabrini Village, Westmead, MARTHA MAGAJNA, r. SMUK JOŽE KUČKO Parramatta. - ČESTITAMO! NSW. Sv. maša 3.1.2024 v naši cerkvi R. 25.1.1939 Bevke pri Vrhniki R. 5.1.1943 Nedelica, ŽU Turnišče sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je U. 6.3.2025 Liverpool, NSW - bolnišnica. U. 24.3.2025 Advantage Care AT Eden- NAŠI POKOJNI na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v Sv. maša 14.3.2025 v naši cerkvi sv. Ra- sor Gardens, Edensor Park, NSW. Sv. Rookwoodu. faela v Merrylandsu. Nato je bila pokojnica maša 3.4.2025 v naši cerkvi sv. Rafaela v upepeljena. Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem PAVLA BERIČ, r. PAULEC SLAVA SAMSA, r. KOCIJANČIČ pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu. R. 19.6.1923 Limbuš R. 13.4.1939 Hrastovlje, ŽU Kubed (sedaj ANGELO DESKOVIĆ U. 14.7.2024 Gold Coast. Tam so se zbrali Sočerga) R. 13.7.1935 Dragozetići na otoku Cresu, STANKO ZADRAVEC k pogrebnemu obredu. Nato je bila poko- U. 6.1.2025 Braeside Hospital, Prairiewood, Hrvaška R. 18.6.1934 Maribor jnica upepeljena. NSW. Pogrebni obred 16.1.2025 v kapeli U. 7.3.2025 Dural, NSW. Sv. maša 17.3.2025 U. 17.1.2025 Brisbane, QLD. Pokopan je na Mother of Mercy v Rookwoodu. Nato je v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. pokopališču Pinaroo, QLD. bila pokojnica upepeljena. ANGELA TORJAN, r. BOŽIČ Pokopan je na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu. FRIDA ROSINA CELIN, r. ISKRA R. 30. 11. 1925 Sabonje, ŽU Podgrad pri KARLO LENARČIČ R. 2.9.1937 Zabiče, ŽU Ilirska Bistrica Ilirski Bistrici R. 15.6.1929 Narin, ŽU Šmihel pri Pivki GRAZIANO SMOTLAK U. 18.2.2025 Redland Bay, QLD - bolnišnica. U. 22. 9. 2024 Blacktown, NSW, - St. U. 7.1.2025 Concord Hospital, Concord, R. 15.12.1932 Mačkolje pri Trstu Pogreb 24.2.2025 na pokopališču Hem- U. 3.3.2025 Northern Beaches Hospital, mant. Hedwig’s Village. Sv. maša 21.1.2025 v NSW. Sv. maša 15.1.2025 v kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu. Pokopan je tam na naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Frenchs Forest, NSW. Pogrebni obred slovenskem pokopališču sv. Rafaela. 18.3.2025 v cerkvi sv. Janeza Krstnika, Gospod, daj jim večni pokoj. Po sv. maši je bila prepeljana v Slovenijo Freshwater, NSW. Nato je bil pokojnik - In večna luč naj jim sveti. in pokopana v domači Hrušici pri Ilirski VERA KOCIJANČIČ, r. BUTINAR upepeljen. Naj počivajo v miru. Amen. Bistrici 27.1.2025. Sv. mašo in pogreb R. 15.7.1934 Pregarje doma je vodil župnik dr. Iztok Mozetič. U. 25.1.2025 Greenwich Hospital - Pallia- MITJA TOMAŽIN tive Care, Greenwich, NSW. Pogrebni obred R. 7.3.1969 Kranj 1.2.2025 v kapeli Mother of Mercy v Rook- CVETKA STARIHA, r. SKALA U. 4.3.2025 Greta, NSW. Sv. maša 22.3.2025 woodu. Nato je bila pokojnica upepeljena v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. R. 10.4.1935 Krvavčji Vrh, ŽU Semič Nato je bil pokojnik upepeljen. U. 27.11.2024 Greenwich Hospital, Pal- HENRIK JURIŠEVIČ st. liative Care, Greenwich, NSW. Pogrebni R. 1.6.1938 Juršče pri Pivki, ŽU Trnje MARIO ZADEL obred 2.12.2024 v naši cerkvi sv. Rafaela v U. 28.12.2024 Liverpool, NSW - bolnišnica. R. 14.7.1936 Rojen Juršče pri Pivki, ŽU Merrylandsu: Pokopana je na pokopališču Sv. maša 14.2.2025 v kapeli Mother of Trnje U. 5.3.2025. Pogrebni obred 17.3.2025 v Macquarie Park. Mercy v Rookwoodu. Pokopan je tam na 22 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 23     Davorin Ravljen: doli je njen dom: široka kmečka hiša sredi sadnega drevja, veliko gospodarsko poslopje zadaj, mlin ob Zilji. Vsega tega se je polakomnila strupena tuja ženska, mačeha. ŠIMEJ IZ ROŽA 2. “Ne pojdeva nič pogledat na vaš dom?” vpraša Šimej, čeprav že vnaprej ve, kako bo Mladinska povest iz koroških krajev mati odgovorila. Ve, da jo bo ranilo to vprašanje; toda otroci so vsi takšni, da vrtajo (Mladinska Matica J. U. U., Ljubljana 1937) tam, kjer najbolj skeli. “Ne pojdeva, Šimej!” odvrne mati in si otrne solzo. “Odtod si oglejva. Srečna sem, da “Ali vam je nametlo snega kakor v hribih!” vsaj spet enkrat vidim, kod sem se kot dekletce igrala.” meni Matjaž, ko spet pogumno zastavlja Na pragu hiše, kjer so imeli mrliča, je prišla kropilcem naproti gospodinja, visoka, gorjačo. Šimej pa se razgleduje s potom sklonjena žena. V očeh se ji je brala tožna vdanost v usodo. Črna ruta, ovezana okrog naokrog. glave prav tako, kakor jih nosijo žene daleč na jugu Jugoslavije, pa tudi na Goriškem, “Bo huda ta zima,” sodi oče Ravtar, - je obkrožala blago lice, na katerem so tanke gube pričale o mnogem trpljenju. “poglejte sledove divjadi! Že nekaj srn sem “Bogec vas primi!” pozdravi častitljiva gospodinja vsakogar, ki stopi čez prag, in mu srečal danes na poti, k vasem pritiskajo.” seže v roko. Kako sladek, kako lep je ta pozdrav, ki se je kakor nikjer drugod ohranil na Ob majhnem potočku teče pot, skozi Koroškem, dasi je že tisoč in tristo let, odkar smo Slovenci naselili te kraje. gozdiček po lahnem navkreber, potem V prostorni izbi, na mrtvaškem odru tik ob steni in zagrnjenem oknu, počiva v črni v vas. Velike hiše stoje blizu starinske krsti mrlič, velik mož. Vonj po svečah in redkih rožah, ki so se sredi zime razcvetele, cerkve, grajska pristava je tam poleg, ob napolnjuje izbo. Zunaj na pragu se venomer oglaša štorkljanje novih kropilcev, ki otepajo njej šola z napisom Schulhaus. Kako bi le sneg z obuval. Kar je v hiši prostora - v veži, v kuhinji in v zgornjih prostorih - povsod mogel človek zaznati, da tod še prebivajo strežejo kropilcem, kajti taka je navada, da nihče ne sme od hiše,ne da bi bil pokrepčan Slovenci! Še bolj je pa čudno tole: kar je s čajem ali kavo in kruhom. Marsikod zakoljejo vola ali kravo za pogostitev. In ko leže pravih in trdnih Slovencev, imajo večidel mrak po dolini, se skozi temo pomikajo lučke, kakor potujoče zvezdice. Iz Ločan in nemška imena. Tod so doma slovenske Pazer, in Napolan, Melan in Most pridejo nočevat k mrliču, pridejo ga varovat. Pričnejo družine: Warmuthi, Wanderji, Grafenau- se dolge molitve. V žebranju rožnih vencev in drugih molitev za pokojnika se vrstijo erji, Flaschbergerji, Fellaherji, Zwitterji. prečudne stare besede, ki jih Šimej še nikoli ni slišal, tudi ne od matere. Do polnoči A oni, ki so se odvrgli in se ponemčili, varujejo ženske, moški potem do jutra. Ko je Šimna le jelo mraziti od bedenja, odide v so popačili tudi svoja lepa slovenska imena: Smrekar je zdaj Sommeregger, Dvornik gornjo sobo k materi. Tam sedi mama za mizo v družbi starih znancev, sosedov, slov- je Dornigg, Vrhovnik je Warkonigg... Šimej bi pa le to rad vedel, ali mladina zna kaj enskih gospodarjev iz Ziljske doline. slovensko marnovati in žbriti. Tam na robu vasi stoji pobič, si smučke pripravlja in “Ta je pa moj najstarejši,” se pohvali mati, ko se Šimej zdrzne na toplem. postrani pogleduje novodošle. “Oj, ta bo pa kakor smreka,” reče sosed Zavrnik. “No, ali te še niso ponemčili, še znaš “Je dobra smuka? Boš zdrknil po hribu?” - ga pobara Matjaž. po slovensko?” “Dro!” (“Zelo!”) - veselo grkne smučar in šine nizdol. “Dro!” - odreže Šimej. Starši so v pogovoru zaradi današnjega šolanja otrok na Na obronku nad vasjo, pod oblim hribom stoji samotna kmetija. Do nje vodi v snegu Koroškem. izhojena pot skozi gaj smrek in mecesnov. Hiša, pol kamenita, pol lesena, se razgleduje “Tak pri vas, praviš, jim kar nič več ne privoščijo v šoli domače besede?” vpraša mati po dolini, ki je vsa molčeča, ko da je na robu sveta. Domačije so tam doli daleč narazen, Marjeta soseda Zavrnika. mimo njih pa lagodno teče bistra Zilja. Onkraj doline se vzpenjajo strme Karnske Alpe. “Kar nič več. Otroci mi prihajajo iz šole domov zbegani. Najprej se jočejo, ko ne razumejo “To so naši kraji!” - pokaže mati Marjeta radoglednemu Šimnu z roko po dolini. ”To!” nemškega učitelja, potelj se zlagoma navadijo in nazadnje moje lastne besede več ne “Da boš bolje vedel, Šimej,” - pripreže Matjaž, - “kadar si spet zapoješ: razumejo. Še posmehujejo se: davek, kaj je to? - Štajer ali štibra se reče! In občina? To ‘Tam, kjer teče bistra Zilja, je vendar - gemajnda! ... Uboge dušice, tako jih je treba reševati za materin jezik, kakor ki se po dolinci zvivlja, rešujejo misijonarji zamorčke za katoliško vero. Loviti jih moramo kakor ribe, - naj le tam mi zibka tekla je, povem. Nastavljam jim ‘Naš rod’. Najprej ga postrani ogledujejo. Nezaupljivi so. Kaj bi oh, tega kraja jaz pozabim ne.’ ” s takim, kar je drugače zapisano, kakor se v šoli učijo!” “Kako bi pozabila,” vzdihne mati Marjeta, “čeprav je vse prešlo v tuje roke!” “Oh, ko so pa tače fletne reči notri!” reče lepo po domače Volkarjeva žena. To je ‘vada’ Šimnu se sredi hladnega zimskega dne ogreje srce. Živo se obnavlja v njegovem spom- za otroče”... inu, kar mu je mati že pripovedovala o teh krajih in o svoji žalostni mladosti. Daleč “Potem ogledujejo slike,” nadaljuje Zavrnik, “in začno zraven črkovati. Naenkrat se 24 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 25     jim odpre nov svet: “saj to je vendar naša domača beseda! ... Na, pa smo vkupaj. Potem Šimna, tujega fanta, jo zasučejo po nemško... pridejo knjige na vrsto.” Šimej posluša razprtih oči. Toda trepalnice so zmerom težje. “Pojdimo!” - nenadno veli Matjaž. Mati Mohorka se je v tem vrnila iz cerkve. Počasi Niti Matjaževo pripovedovanje o novicah iz vse koroške zemlje jih ne more več zadržati, stopajo po gazi nizdol k vlaku. Šele pozno ponoči so dosegli dom. da ne bi trudne padle čez zenico. Šimej zaspi na trdi klopi, z glavo v materinem naročju. Nedelja je vstala siva, kakor vsi ti decemberski dnevi. Zbirajo se pogrebci, prišli so STRIC BOŠTJAN IZ CELOVCA peš in z vlaki, pevci z Brnce, odposlanci iz Jugoslavije, Ziljani v lepih domačih opravah. Iz šole se je vrnil Šimej drug dan popoldne truden in lačen. Tako je bil dremav po kratkih Ženice s črnimi, široko ovezanimi rutami. Črno krsto blagoslavlja sivolas župnik. In prespanih uricah in po neurejenih vtisih zapojo domači pogrebno pesem, ki se poje menda samo še v teh krajih: iz maminih krajev, da mu je glava v toplo O, kak pesem moja danes milo se glasi, zakurjenem razredu nekajkrat klecnila duša omaguje, o pregrozen strah trpi. na klop in ga je strogi učitelj okregal. Ko Vse mora pustiti, žalostno se zdaj ločiti, ga je potem izpraševal računske naloge, boste se jokali, me v čno zemljo zakopali - se je Šimnu zapletal jezik. Že tako ni bil Bog vas obvar’, le pozabite me nikdar! fant kaj podkovan v nemščini, ne. Vseh šest let se je zaman trudil, da bi doumel O, le ure kratke sem jaz tukaj srečen bil, tujo učenost v govoru in pisavi. Še manj o, le malo sladke radosti sem tukaj vžil. jo je razumel iz knjig. Saj bi rad prebiral Zame vi molite, mi slabosti oprostite, pravljice in povesti, ki mu jih je vsak teden k Bogu gor zdihujte, me s solzami pokopujte - silil učitelj v roke. Toda le bolj so ga mamile Bog vas obvar’, le pozabite me nikdar! - - pisane slike, medtem ko se je v besedilu kar izgubljal, da naposled ni vedel, kakšne Znova se pod svinčenim nebom lovijo snežinke. Pod cerkvijo vodi pot daleč onkraj historije se mešajo v nemški knjigi. Tudi gozdiča na samotno pokopališče. Šimej stopa daleč zadaj za materjo. Ona trudna mati Mohorka je včasih slonela ob njem. odgovarja molitvam stare ženice, Šimej pa gleda v sprevodu pred seboj može in fante, Skušala mu je pomagati. Pa je sama kmalu večina v lovskih oblačilih. Rad bi stopal med njimi, da bi prav od blizu spoznal Ziljane, obtičala sredi stavka - in je bilo hudo njej poslednje na meji slovenskega rodu! Pogrebni sprevod se na pokopališču razsuje v črno in sinu. množico, ki se zgnete okrog globokega groba. In Šimej pazno pomerja z očmi v obraz zdaj O, pri računanju se je pa Šimnu še posebej zatikal jezik. Številke od desete dalje je brkatega starega Ziljana, ki je košat kakor orjaški hrast, zdaj njegovega soseda, mladega strašno mrcvaril, da ga je gospod učitelj z ostro besedo in še ostrejšim pogledom vedno gospodarja v sivkasti opravi, pevce z Brnce, ki se jim ubrano vsipa iz grl poslovilna pe- karal, drugi otroci pa so se včasih hihitali. Seveda, nekateri so se že kar za Nemce šteli, sem. Ob grobu stoji visok duhovni gospod iz Celovca in govori otožni množici o možu, ubogi nemčurčki iz vasi. Uh, Šimej jih še pogledati ni maral. Čestokrat se je zgodilo, ki se je vse življenje trudil za koroške Slovence, ki je zanje mnogo trpel in je bil dolga da je moraj Šimej za kazen opraviti doma dvakrat ali trikrat toliko nalog, kakor večina leta preganjan. V svetovni vojni so ga nemčurji spravili v ječo, njegovega edinega sina ostalih otrok. Nekaj tovarišev je pa imel Šimej, ki so z njim delili usodo in so enako pa na fronto, da je tam izkrvavel. Po vojni so nesrečnega očeta pregnali v Jugoslavijo trpeli zavoljo tega, ker se v vseh šestih letih niso mogli dobro naučiti nemškega pisaja in vendar se je vrnil v svojo drago Ziljsko dolino, da zdaj najde poslednji počitek tam, in branja, govora in računanja. In vsi ti tovariši so bili z dobrih kmetij, toda daleč od kjer počasi zamira slovenska govorica. Grob Franceta Grafenauerja - je rekel govornik šole doma: Grobnikov Štefej z Drstja, Vošpernikov Hanjžek iz Sel, Trbišnikov Francej s ob jami - naj dobi spomenik, ki bo vedno pričeval, do kod segamo Slovenci! ... Hoj. Kakšni zdravi, skromni in zali fajtje! Šimej je bil teh tovarišev srčno vesel, rad jih France Grafenauer! To svetlo ime se je zdajci trdno zapisalo v srce mladega Šimna. je imel, čutil se je z njimi posebno zvezan. Pred šolo so bili zmeraj skupaj, v odmorih Pogleda okrog sebe in vidi same solzne obraze. Na ljudi in na drevje in v jamo pa tako tudi in iz šole so še nekaj streljajev daleč šli v družbi, potem so se morali ločiti. Delo tiho, tiho naletava sneg. Votlo bobnijo grude na krsto in počasi se množica razhaja. jih je klicalo, škoda! Šimej je vedel: v bližini šole so ti preprosti fantje tako skromni in Na Brdu pri cerkvi pa Šimej še postane z materjo in Matjažem. Mati strmi proti svoji plahi, kakor ptički, ki frfotajo iz gnezda na vejo in si ne vedo dalje pomagati. A zunaj domačiji in vzdihne: “Bog ve, ali bom še kdaj videla te kraje!” v svobodni prirodi so razigrani, ko da je njhov ves prekrasni koroški svet, kolikor ga Ne more dogovoriti, zares jo zgrozi, da se trdneje zavije v veliko, rjavo volneno ruto. more z očmi objeti! (N. d., 10-16.) Bleda in zgrbljena stopi v starinsko farno cerkev, da vzame slovo od patrona Mihaela (Nadaljevanje prihodnjič.) in da izmoli očenaš ob krstnem kamnu. Mimo cerkve gredo otroci, v kučmah in volnenih čepicah, ki so jih zvlekli čez ušesa. Živahno gostolijo po domače, po slovensko. Ko ugledajo 26 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 27     VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2024 Dobrote in nasveti: TRŽIŠKA FLIKA SYDNEY - MERRYLANDS - SV. RAFAEL Nedelja, 13.4.: CVETNA NEDELJA: Blagoslov oljk in zelenja, SV. MAŠA Z Tržiška flika (Tržič, Slovenija) je okrogla pogača iz kvašenega testa, ki ga razvaljamo, DRAMATIZIRANIM PASIJONOM ob 9.30 dopoldne. namažemo s kislo smetano in posujemo s kumino ter soljo. Velika sreda, 16.4.: KRIZMENA SV. MAŠA OB 7.30 ZVEČER. »Iz ostankov testa za kruh so v Tržiču nekdaj pripravljali flike ali fliče, kot so jim VELIKI ČETRTEK, 17.4.: SV. MAŠA OB 5.00 POPOLDNE IN MOLITVENA URA. tudi rekli domačini. To je tržiška različica: kvasenice, okrogle pogače iz razvaljanega VELIKI PETEK, 18.4.: OBREDI GOSPODOVEGA TRPLJENJA OB 3.00 POPOL- kvašenega testa z namazom, ki so jo v severovzhodni Sloveniji pekli ob večjih delih DNE. in praznikih. V Tržiču so jih pripravljali iz ostankov testa in so bile sprva postna jed, VELIKA SOBOTA: BLAGOSLOVA VELIKONOČNIH JEDIL OB 2.00 IN OB 5.00 kot piše Viktor Kragl v svoji knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič iz leta 1936 (str. POPOLDNE. POPOLDNE ČEŠČENJE JEZUSA V BOŽJEM GROBU. 419),« so o jedi, ki se je še danes spominjajo starejši Tržičani, zapisale avtorice knjige VELIKONOČNA VIGILIJA IN SV. MAŠA OB 6.00 ZVEČER. Po sv. maši blagoslov Stare tržiške jedi, novi okusi. Knjigo so pred petimi leti sestavili v študijskem krožku velikonočnih jedil. Tržiška kulinarična dediščina. VELIKA NOČ: VSTAJENJSKA PROCESIJA IN SV. MAŠA OB 8.00 ZJUTRAJ. Po Lahko bi rekli, da je flika znani in priljubljeni pici (pizza) podobna jed, poznamo pa še sv. maši blagoslov velikonočnih jedil. - Druge sv. maše v Merrylandsu ne bo, en pici podoben prigrizek, to so pičiči, pravi novejši dolenjski hit, ki ga prav tako morate ker mašujem še v Wollongongu in v Canberri. poskusiti. (Gl. https://odprtakuhinja.delo.si/recepti/picici-pici-podoben-prigrizek-ki- VELIKONOČNI PONEDELJEK, 21.4.: SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE. PO SV. je-pravi-dolenjski-hit-morate-jih-narediti) MAŠI PIRHOVANJE V NAŠI DVORANI. Prinesite čimveč pirhov, potice in druge velikonočne dobrote za skupno mizo. POTREBUJEMO: Za 4 osebe: 9 žlic moke (približno 400 g), 2–3 dl mlačnega mleka, malo olja, kocko kvasa, ščepec soli, 0,5 kg kisle smetane, kumino in sol za posip. WOLLONGONG - FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH PRIPRAVA: Iz moke, mleka, olja, kvasa in soli umesimo gladko testo kot za pico. CVETNA NEDELJA, 13.4.: Sv. maša z blagoslovom zelenja in pasijonom ob 4.00 Oblikujemo ga v hlebček, položimo v posodo, pokrijemo in pustimo vzhajati na sobni popoldne. Nabirka za Cerkev v Sveti deželi. (Na veliki petek ni bogoslužja!) temperaturi vsaj pol ure oziroma toliko časa, da se volumen testa podvoji. VELIKA NOČ, 20.4.: SV. MAŠA OB 12.00 - OPOLDNE IN BLAGOSLOV Pečico vključimo na 180–200 stopinj Celzija. VELIKONOČNIH JEDIL. Testo raztegnemo kot za pico in položimo v namaščen pekač. Prelijemo s kislo smetano, potresemo s kumino in soljo. Pečemo od 15 do 20 minut. CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL (Prim. https://odprtakuhinja.delo.si/recepti/trziska-flika-mamljiva-pogaca-s-kislo-smetano) VELIKA NOČ, 20.4.: SV. MAŠA OB 6.00 ZVEČER IN BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL. GOLD COAST, QLD Sv. maša bo prvo nedeljo v maju, 4.5.2025, ob 11.00 dopoldne v kapelici Marije Pomagaj v Marian Valley. Tako smo soglasno sklenili na našem prvem srečanju ob božični Božji službi, 5.1.2025. V svetem letu lahko dobimo odpustek na romarskem kraju. Po sv. maši gremo na skupno kosilo. Naslednja sv. maša bo prvo nedeljo v avgustu (3.8.). Romanje v Marian Valley je 2. soboto v septembru, 13.9., sv. maša ob 11.00 dopoldne in procesija s petimi litanijami h kapelici Marije Pomagaj. Po sv. maši gremo na skupno kosilo. Označimo si datum že sedaj! 28 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 29     Dobra volja naj velja! REVIJE, KI JIH TOPLO SLOVENSKA DIPLOMATSKA PRIPOROČAMO ZA BRANJE PREDSTAVNIŠTVA PISATELJ MARK TWAIN je med potovanjem prenočil v hotelu. Bila je soparna noč MISLI, izhajajo že 73. leto. in ni mogel spati. Hotel je odpreti okno, pa ga ni mogel. Zagrabil je čevelj, razbil šipo, List je ogledalo slovenskega se ulegel in zaspal. življa v Avstraliji. Celoletna Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da je razbil ogledalo. naročnina je VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE $60. Naslov: MISLI, P.O. SLOVENIJE V CANBERRI: V NEKI ŽUPNIJI so začeli graditi novo cerkev. Župnik je povabil otroke in odrasle, tudi učence župnijske osnovne šole, da je vsak zasadil lopato v zemljo, ko so začeli Box 3200, Kew VIC. 3101; Veleposlanik: g. Marko Ham kopati temelje.  (03) 9853 7787; e-mail: (02)6290 0000, fax: (02)6290 0619. Ko je učenka Anica prišla domov, je popoldne pripovedovala teti, ki je prišla na obisk: slomission.misli@gmail.com Poštne pošiljke: Embassy of the Republic of Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT “Danes smo kopali za novo cerkev, pa je nismo našli.” http://glasslovenije.com.au 2606. http://canberra.veleposlanistvo.si DRUŽINA, ki je na razpo- ŽUPNIK JE PRI PRIDIGI govoril svojim faranom: ”Za mnogo stvari moramo biti lago v cerkveni veži, prihaja hvaležni Bogu. Poglejte, Bog hrani vse, še ptičke pod nebom.” po letalski pošti. V QLD: dr. Jurij Karlovšek, M. “Res je!“ se je oglasil kmet. »A z mojo koruzo!” Cena izvoda je $ 4. +61410668462 E: slovenian.consulate.qld@gmail.com Naslov: »Družina«, Krekov UČITELJ PRI ZGODOVINI sprašuje učenca: “Kdaj je bil sklenjen mir, s katerim se trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana, je končala tridesetletna vojna?” Slovenia; Učenec po nekaj trenutkih molka odgovori: “Leta 1648.”  0011 386 1 360 2830; “Pravilno,” je dejal učitelj. “Toda, preden si odgovoril, sem slišal, da ti je nekdo http://www.druzina.si 0409 074 760 prišepetaval.” BRAT FRANČIŠEK, Pomoč bolnikom in umirajočim Učenec mu pravi: “To je samo eden od dokazov, da se zgodovina res ponavlja!” je glasilo Frančiškovega svetnega reda v SEDEMLETNA PETRA je na kavču ležala na hrbtu in pela. Ko je končala pesem, se Sloveniji (FSR). Revija je obrnila, ležala na trebuhu in začela peti drugo pesem. izhaja šestkrat letno. Letna SPREMEMBA NASLOVA “Zakaj pa se obračaš, ko poješ?” jo vpraša mami. naročnina je $35. Če se preselite na drugi naslov, ”Igram se gramofonsko ploščo,” je odgovorila Petra. Naslov: Prešernov trg 4, Vas prosimo, da nam takoj sporočite vaš novi naslov. 1000 Ljubljana,  0011 Prav tako sporočite spremem- DOMISLICE VEROUČNIH UČENCEV 386 1 242 9300, faximile bo telefonske številke, e-maila in drugo. Kdo sestavlja sveto družino? Jezus, Marija in angel. 0011 386 1 2429 313 Kateri je najpomembnejši trenutek svete maše? Ko ministranti vstopijo in pozvonijo. Kako se imenuje sreda po pustu? Pepelnata sreda. VELIKA NOČ 2025 “Vstali Gospod Jezus Kristus, ČLANA ŽUPNIJSKEGA SVETA (ŽPS) se pogovarjata o vrstah greha. sprejemaš nas skupaj z našim srcem, Prvi pravi: “Razumem, da lahko grešiš z jezikom, rokami ali nogami. Ne vem pa, kako s takšnim, kakršno je. Zakaj bi čakali, je mogoče grešiti z nosom.” da se naše srce spremeni, preden se “Z nosom grešiš, ko se vtikaš v stvari, ki niso tvoje.” napotimo k tebi? Saj ga ti preoblikuješ. “Naj ti bo. - Zdaj pa mi povej, kako z nosom narediš kaj dobrega?” Z našim trnjem netiš ogenj. Skozi odprto “Treniraj, da boš imel nos za dobre odločitve.” rano v nas priteka tvoja ljubezen. In prav iz teh ran požene občestvo s tabo. Tvoj V NEKI ŽUPNIJI SO IMELI MISIJON. Misijonarji so v nagovorih opozarjali na grehe glas razsvetli našo noč in v nas se odpro in razvade. Pevke na koru so pozorno poslušale in polglasno komentirale. Ko je pridigar vrata vere.” (br. Roger iz Taizeja) govoril o razsipništvu, reče ena: “Zlate besede!” Ko je govoril o laži, druga doda: “Lepo Gospod je res vstal: zame, zate, povedano.” Tretja se oglasi: “Pravilno!” za Vas, za vse nas! Vstanimo tudi mi! Ko je na koncu ošvrknil še obrekovanje in babje čenče, so se vse tri glasno začudile: “Le na koga leti?” :) Vesela Aleluja 2025! p. Darko in rojaki 30 Rafael, april 2025 Letnik 60/1, velika noč 31   MILKA STANIČ - 100. ROJSTNI DAN (18.2.) Elizabeta Kociper, Danica Petrič, Ljubica Sušanj in p. Darko Žnidaršič smo obiskali Milko na domu. Teja in Ivo Bavčar sta ji voščila po telefonu, prav tako njeni domači, sorodniki, drugi rojaki in znanci. Pisala sta ji tudi kralj Charles in kraljica Camilla. Sebenje pri Tržiču, pogled na sončno polje in na Triglav.