MATJAŽ HAFNER Zlato obdobje alpskega smučanja v Škofji Loki 1970-2000 Uvod V Loških razgledih letnik L998. številka 45, Urh Kalan piše o loškem smučanju od njegovih začetkov do leta 1980. Z vsem dolžnim spoštovanjem do njegovega prispevka, v katerega je vložil veliko truda, nam postregel /. zelo zanimivim in za večino nas tudi neznanim dogajanjem v pionirskem obdobju loške smučarije. bomo za boljše razumevanje razvoja smučanja v Škofji Loki še dodatno osvetlili sedem deseta leta. To obdobje skupaj z zadnjima desetletjema dvajsetega stoletja namreč predstavlja enovito celoto, s katero se lahko Loka pohvali, da je postala razpoznavna na svetovnem zemljevidu. Skolja Loka je povprečno slovensko mesto, tako po številu prebivalstva kot po razvitosti gospodarstva. Resnično kakovosten, po možnosti še množičen šport si v takem okolju težko privoščimo. Zato ni čudno, da je v zadnjih petdesetih letih po uspešnosti in popularnosti približno po eno desetletje izstopala le po ena športna panoga. Najprej telovadba, za njo nogomet, šestdeseta leta so bila košarkarska, začetek sedemdesetih pa rokometen. Potem pa je v vsem svojem sijaju zablestelo alpsko smučanje tja do devetdesetih let in še dlje. Razlogov za tako zanimivo porazdelitev je bilo več in veljajo prav za vse vodilne loške športe. V prvi vrsti se je v vsakem času zbralo dovolj navdušencev, ki so znali poiskati nadebudne mladeniče in jih z dobro organizacijo pripeljati do uspehov. Y romantičnejših časih tja do osemdesetih let jih je spremljalo tudi zavidljivo veliko število pristašev, ki so iz tedna v teden z nestrpnostjo pričakovali njihove nastope. Drugi osnovni pogoj so bili prostori za vadbo. Telovadba in nogomet sta se razvila v pred vojno zgrajeni sokolski dvorani na Placu in na sokolskem igrišču v Puštalu. Košarkarji in rokometaši so morali svoje poligone zgraditi, takrat še na prostem in prav tako v okviru telovadišča v Puštalu. Smučanje pa je pravi zagon dobilo, ko je leta 1970 stekla žičnica na Starem vrhu. Finančna sredstva so v vseh obdobjih imela pomembno vlogo, morda v preteklosti manj izrazito kot danes. Velja opozoriti še na tezo. na katero je pred leti opozoril takratni minister za pravosodje Marušič. sicer zagnan smučarski delavec iz Nove Gorice. Na začetku devetdesetih je dr. Lev Kreft v eni od Sobotnih prilog Dela zapisal, da je k fenomenu vzpona alpskega smučanja v Sloveniji bistveno pripomogel krog ljudi, razpršenih po 465 LOŠKI RA7,C;LED1 <~ vsej deželi, ki so. ne da bi se tega zavedali, svoje sposobnosti raje usmerili v šport kot v politiko. Nastala je močna smučarska organizacija, ki je s sodobnimi prijemi. največkrat tudi z inovacijami pripeljala panogo v sam svetovni vrh. Pohoti slovenskega alpskega smučanja meti najboljše na svetu, kar pomeni /lasti osvajanje kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah ter v svetovnem pokalu, se je začel v drugi polovici sedemdesetih let. Do tedaj so vidnejše uspehe, a vseeno ne tako odmevne, dosegali skakalci. Seveda. Planica je bila takrat že močno mednarodno uveljavljena. V taki združbi je loško smučanje imelo pomembno vlogo. Poleg danes znanih načinov zbiranja finančnih sredste\ preko »poola« sponzorjev in iger na srečo, kjer se je kot nosilec pojavil Tone Vogrinec. sodobnejšega pristopa k treniranju, katere ga avtorji so bili v sedemdesetih v različnih časih Janez šmitek. Janez Virk in Krešo Petrovič, smo l.očani prispevali popravljeno verzijo Alpske šole. ustanovili Smučar sko gimnazijo in kar je manj znano, uvajali slovenski tekmovalni sistem in raču nalniško obdelavo za kategorizacijo tekmovalcev ter stalno izboljševali organizacijo smučarskih tekmovanj. Preden podrobneje pogledamo, kaj se je dogajalo zadnjih trideset let v loški smučanji, je pametno opozoriti še na portoroške sklepe, ki jih je slovenska, takrat telesna kultura sprejela leta 1976 kot svojo biblijo. Slovenski šport so močno pre tresli. Ivetlli so kategorijo množičnega športa, vrhunski šporl pa uredili na osnovi selekcij, ki naj ne bi bile več vezane na tradicionalna društva in klube. S tem so pri dobile' predvsem individualne panoge. Ekipni športi pa se nekako niso znašli. Nove 466 // .1/1 lllllpoll/i: Al.l'\Klt,.\ Vlf/I IN/. I \' SKOIV I.OM I'l~D-Jlino so bile tudi prioritete, ki so bile glede na razvitost posameznih panog po različnih občinah različne. So pa pomembno vplivale na financiranje. Smučanje v Skofji Loki je s temi sklepi dobilo nov zamah. V prispevku bomo pregledali, kako je bil Smučarski klub Alpetour organiziran. njegov tekmovalni pogon in najpomembnejše rezultate, ki so jih dosegali športniki, članstvo, dejavnosti, s katerimi se je klub ukvarjal, financiranje, organizacijo tek movanj in posebej še o Pokalu Loka. ki je pomembno zaznamoval loško smučanje. Sedemdeseta leta Ob 25-Ietnici izgradnje Koče na Starem vrhu in ustanovitve smučarskega kluba I.očan septembra b)-"^ je tedanji dolgoletni predsednik kluba. Janez Gašperšič, za pisal (dobesedno prepisano iz njegovega rokopisa, op. avtorja): "... Danes smučarski klub predstavlja 800 članov, od tega je nekaj več kot polovi ca le podpornih. Sadalje deluje v kluhii 92 smučarskih sodnikov od klubskih do zveznih. 28smučarskih vaditeljev. 11 smučarskih učileljev in K) smučarskih trener jev in več kol dvajset smučarskih organizatorjev in funkcionarjev. In preko 120 aktiv nih tekmovalcev, ki redno trenirajo. S tako močnim strokovnim kadrom, ki ga nenehno obnavljamo in strokovno izpopolnjujemo, nam daje možnost, da še nada lje uspešno delujemo. Delo in uspehi smučarskega kluba so se razširi/i. kvalitetno dvignili v letu 1963, ko je nad smučarskim športom v Škofji Loki prevzelo patronat podjetje Trausturist. V tem začetnem obdobju se je pričelo zares sistematično delati predvsem na tek movalnem področju kakor tudi pri začetni vzgoji vodilnih kadrov. V letih 1964 65 so že prvi zametki organiziranega pionirskega smučanja z velikim poudarkom na množičnosti. Kmalu nato so že vidni prvi rezultati med mladinci in člani - mladin ski republiški prvaki Mlejnik Alenka in Mišo. Pelo in uspehi z najmlajšimi nam je dalo še večjega elana in v letu 1968 smo po vzorcu kranjskogorske in kasneje tržiške alpske šole ustanovili svojo. Od takrat dalje se delo v klubu odvija še bolj načrtno in po programu, ki je pa z vsakim letom bolj kakovosten in s tem tudi naj/oren ter zahteven. S tekmovalnimi uspehi, ki so vidni že par let pa smo dosegli tudi to, daje že marsi kateri pionir, začetnik v smučarski šoli. prerasel v zrelega fanta ali dekle in danes uspešno deluje v klubu kot vaditelj in učitelj smučanja ali smučarski sodnik. Nikakor ne moremo mimo leta 1970, ko je Transturist zgradil na Starem vrhu žičnice. S tem so se nam odprli gotoi 'o najboljši pogoji za še širši razvoj smučanja na našem področju. S tekmovalnim smučanjem pa je klub prevzemal vsako leto zahtevnejšo organi zacijo tekmovanj od društvenih do republiških in državnih prvenstev ter vsakovrst nih sindikalnih tekmovanj. Za največji uspeh v organizaciji tekmovanj je klub dosegel s tekmovanji -Po stezah partizanske Jelovice" ob vsakoletnem občinskem prazniku Škofje Loke. S pionirskim FIS tekmovanjem pa prav gotovo največ kar lahko doseže amaterska organizacija v smučarskem športu. Tako so tudi tekmovalci z marljivim delom in disciplino dosegli vidne uspehe - v republiškem in državnem merilu, potem mednarodni uspehi Strela. Tomelove in 467 LOŠKI RAZOl II i/ r Kitrcdki na Balkanskem prvenstvu v Turčiji in ostalih mladinskih in pionirskih tek movanjih v Italiji. Avstriji, Švici in drugod, Celotni aktivni kolektiv Muha, sestavljen iz že preje omenjenih članov, je dosegel, da je klub postal pomemben dejavnik ne samo v okvira občine Škojja loka. temveč tudi t' okrivit širše družbene skupnosti. Za prizadevanja na področju smučarskega športa je klub prejel v zadnjih letih več priznani med njimi: Bloudkovo plaketo, plaketo OF. priznanje s/.j za razvoj mladinskega smučanja, plaketo Škofje loke oh 1000-letnici, priznanje odbora po Stezah partizanske Jelovice« in pd. Klub je želu ugodno ocenjen tudi v poročilu konference S/S in je po kriterijih S/.J. ki upošteva kvaliteto in množičnost, zasedel J. mesto v državi. Vse te uspehe je pogojih delo amaterskih delavcev, ki so z veliko mero idealizma uspeli izpeljati program. K vsemu temu pa smo dolžni zahvalo vsem občanom, poseb- nopa še učiteljskemu zboru Osnovne Šole Peter Kavčič in profesorjem na gimnaziji.« Poročilo Janeza Gašperšiča. ki je nastalo sredi sedemdesetih let. je zelo celovit prikaz, dogajanj v loški smučanji v tem času. Takrat je bil klub v organizacijskem pogledu na višku, število članstva ni bilo ne prej ne kasneje večje. Razmere za delo so bile za tiste čase zelo dobre. Edino klubski prostori so bili slaba točka, šele novembra 1990 smo dobili lastne v okviru športne dvorane na Podnu. V začetku sedemdesetih smo gostovali pri TVD Partizanu \ zdajšnjem Kinu Sora. Leta 197-4 smo se preselili k Pepevnaku, kot se po domače reče hiši Janeza Ziherla na Lontrgu, kjer smo ostali do novembra 1987, ko smo se selili v Šolsko ulic« >. Tam nam je pro store odstopila Zavarovalnica Triglav, v nekdanji Odeji, najemno pogodbo pa smo sklenili z Lokainvestom. Maja 1990 je poslal lastnik tega kompleksa Loka Leasing in morali smo začeti iskati nove prostore. Po nenadni smrti moža Nika nam je njihove prostore pri Fušarju na Lontrgu odstopila Mojca Podlipnik, kamor smo se preselili na začetku leta 1991. Seveda tam nismo mogli dolgo ostali in leta 1993 smo se ponovno selili, tokrat v nekdanjo vojašnico za Kamnitnikom. Tudi kasarniške prostore smo morali zapustiti. Po dobrem letu dni nam je hotel Transturist omogočil, da smo se vselili na Trato k Jožku nasproti železniške postaje. Med selitvami smo žal izgubili marsikateri dokument, ki bi nam prav prišel pri pisanju zgodovine kluba. Šola in tekmovalni ritem Smučišča na Starem vrhu, oddaljena od Škofje Loke le IS minul vožnje z avtom, so omogočala kakovosten trening. V zimskem času praktično ni bilo napornih po tovanj drugam, kaj šele v tujino. Več časa je ostalo za šolo in temu elementu je klub posvečal veliko pozornost. Trenerji so imeli stalen pregled nad učnimi uspehi tek movalcev. Kot je razvidno iz poročila predsednika kluba, je posebna zahvala na menjena učiteljskemu zboru Osnovne šole Peter Kavčič in profesorjem na Gimnaziji Škofja Loka. V začetku sedemdesetih let šolanje športnikov še ni bilo sistemsko rešeni). V smučanju je odsotnost od pouka zlasti v zimskem času zelo velika. Zato je bilo sodelovanje in razumevanje profesorjev pomembno in z redkimi izjemami tudi zelo dobro. Že takrat so. v povezavi z. mednarodno otroško tekmo Pokal Loka. preko Huberta Pirchnerja. predsednika Komiteja za otroško smučanje v Mednarodni smučarski 468 ZLATO OBDOBJE ALPSKEGA W/ 'ČASJA I ŠKOFJl LOKI 1970 2000 zvezi, navezali stike s smučarsko osnovno šolo v Bistrici ob Dravi (Feistritz an der Drau > in kasneje še s smučarsko gimnazijo v Stammsu na Tirolskem. Najbolj aktivna pri tem sta bila Janez šler in Janez Gašperšič. Tako so bili kmalu neformalno usta novljeni smučarski razredi na Osnovni šoli Peter Kavčič in leta 1975 še smučarski oddelki na Gimnaziji v Škofji Loki. V smučarske razrede, v vsakem letniku je bil en oddelek, so prihajali športniki iz v seli smučarskih panog in praktično iz vse Slovenije, le Štajercev in Korošcev ni bilo. Osnovna razlika proti normalnim razre dom je bila v izpitnem načinu spraševanja. Dijaki so se javili, ko so bili pripravljeni na posamezno snov. V času najbolj intenzivnih priprav in tekmovanj pozimi niso imeli pouka. Sploh smo si v klubu prizadevali, da bi s šolami imeli čim boljše odnose in ne samo s prej omenjenima šolama ()š Peter Kavčič in Gimnazijo, ampak tudi z OŠ Ivan Grohar v Skotji l.oki in OŠ Cvetko Golar na Trati, ne nazadnje še z Osnovno šolo s prilagojenim poukom Blaž Ostrovrhar, ki se je kasneje preimenovala v OŠ Jelo Janežič. Šolam smo pomagali pri smučarskih tečajih, šoli v naravi, pri organizaciji tekmovanj, sem in tja tudi s prevozi. Pomen Starega vrha in Soriške planine Siarovrška smučišča so eden najkovostnejših poligonov za treninge in tekmovanja v Sloveniji. Resnično moramo biti hvaležni prvim navdušencem, ki so Stari vrh od krili za smučanje že pred drugo svetovno vojno, in potem graditeljem Loške koče Že zgodnjega leta 1950. Snežne razmere so bile v sedemdesetih in začetku osem desetih kar solidne. Seveda pa umetnega zasneževanja pri nas še nismo poznali in tudi pri teptanju prog nismo bili tako zahtevni kol danes. Že leta 1973 je bil v- med narodnem merilu homologiran veleslalom Loka na progi, ki pelje z vrha Starega vrha / višine 1205 m mimo zgornje postaje žičnice do skoka čez Vojaško cesto na nad morski višini 880 m. Po Kranjski gori in precej pred Pohorjem pa je imel Stari vrh že od leta 1975 homologacijo za smuk s 565 m višinske razlike iz istega starta kot za veleslalom na smučišče Valentin do 640 m nadmorske višine. Slalom Luša. speljan na delu veleslaloma s ciljem na 970 m. je bil homologiran leta I9.S2. Od leta 1984, takoj ko se je uveljavila nova alpska disciplina supcr-velcslalom. smo pridobili najprej provizorično in leta l^ '> 34 in v sezoni 1978/79 21 tekmovanj različnega ranga od mednarodnih do sindi kalnih. Poleg Pokala Loka leta L978 je bilo najpomembnejše državno prenstvo za člane in članice, ki je bilo zaradi pomanjkanja snega prestavljeno v Kranjsko goro (tam pa nas je skoraj zasul novozapadli sneg). Na koncu desetletja je bilo registri ranih 110 smučarskih sodnikov, Matjaž Hafner je bil že od leta 19~S tehnični dele gat LIS. Jaro Kalan je izpit opravil leta 1978. Iz finančnega poročila je razvidno, da so bili prihodki 759.000 din. od tega približno 20 0/ii od TTKS in IT % od pokrovitelja, podjetja Alpetour. V sedemdesetih letih se je klub nehal ukvarjati s teki in skoki, ki so bili pred tem pomembna dejavnost loških smučarjev. Kot prireditelji smo sicer redno sodelovali pri organizaciji tekaških in biatlonskih tekmovanj v okviru prireditve »Po stezah par tizanske Jelovice«. Sem ter tja pa se je v Škofji Loki in okolici vedno našel talentiran posameznik, ki se je ukvarjal s tekom. Najbolj poznan je Ivo Čarman. sovaščan Jožeta Kuralta pri Svetem Duhu, Ivo je bil v letih 198(1 do 1984 aboniran na prva mesta na državnih prvenstvih v tekih do 18 km. Na 30 km je zmagal v letih 1981 in 1982, tedaj še na najdaljši progi na SO km. Udeležil se je olimpijskih iger v Lake Placidu 1980 (33. na 30 km in 41. na 13 km) in v Sarajevu 198-t (.33. na IS km in 40. na 30 km) ter svetovnih prvenstev v nordijskih disciplinah v Seefeldu 198S (39. na IS km in 40. na 30 km) in Oberstdorfu 1987 (37. na So km in 41. na IS km). Danes je Carman uspešen podjetnik v izdelovanju športnih oblačil. Ne smemo pozabiti tudi Milene Kordež iz znane družine smučarskih tekačev z. Jamnika, ki že dolgo let živi v Škofji Loki. bila je tudi pedagoški vodja v smučarskih razredih na Gimnaziji, v sedemdesetih letih pa najboljša tekačica v Jugoslaviji. Y teku 473 /OSA/ RAZCLED1 l~ na 5 km je osvojila zaporedoma štiri državne naslove in na 10 km pet, in to v letih od 1972 do 19". Sodelovala je tudi na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku leta bv^O in dosegla 37. mesto na S km in 39. na 10 km. Prvo polovico osemdesetih let so zaznamovali trije dogodki, ki so pomenili za člane SK Alpetourja in najbrž tudi za Loko pomemben vstop v svet. Januarja 1981 smo organizirali Evropsko mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah na Starem vrhu, februarja 1082 je Boris Strel osvojil bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu. prvo sploh za Slovenijo ali takratno Jugoslavijo, in februarja 1984 so se zgodile olimpijske igre v Sarajevu, kjer smo Ločani sodelo vali kot tekmovalci in soorganizatorji. 9. mladinsko evropsko prvensti o r alpskih disciplinah, 28. januar -1. februar 1981 Ideja o organiziranju evropskega mladinskega prvenstva se je porodila že leta lo_S z željo, da bi kandidirali za prvenstvo leta 1977, ko ga je dobila Kranjska gora. Za prevzem prvenstva 1981 smo se odločili zelo na hitro. 1. oktobra 1980 je Janez Šter na seji Izvršnega odbora kluba, ki ga je takrat vodil Franc Poljanec, predlagal, da prevzamemo organizacijo. To naj bi bilo zadnje evropsko prvenstvo, odslej le še svetovna, in Mednarodna smučarska zveza FIS očitno ni dobila primernega organi zatorja. Bili smo zelo drzni, da smo se lotili tega zalogaja. Vedeti moramo, tla je bil Pokal Loka v februarju 1981 normalno na sporedu, zato je bilo treba finančna sred stva podvojiti. S tem da udeležencem mladinskega prvenstva nismo bili dolžni plačati bivanja. Generalno pokroviteljstvo je prevzelo Industrijsko montažno pod jetje (IMP) Ljubljana. Organizacijski odbor je vodil tako kot vse dotedanje Pokale Loka Janez Šter. častni predsednik je bil Stane Dolanc. Same tehnične izvedbe se nismo bali. Imeli pa smo peklensko srečo. Snežne in vremenske razmere na Starem vrhu so bile idealne. Ves čas tekem, ki so trajale cel teden od 25. januarja do L februarja 1081 v smuku, veleslalomu in slalomu za dekle ta in fante, torej 0 tekem FIS, je bilo nebo brez oblačka in temperature pod ničlo. Snežna odeja je bila tanka in oba mednarodna delegata. Hubert Pirchner iz Avstrije in Ciildo Siorpaes iz. Italije (sicer nekdanji vrhunski tekmovalec), sta se bala, cla ga bo zmanjkalo. Takih razmer nismo imeli nikdar prej. niti pozneje. Nastopilo je 5"" mladink in 79 mladincev iz 18 evropskih držav in iz Kanade. Med njimi so bila tudi imena, ki so pozneje krojila usodo svetovnega pokala: Carole Merle, Michaela Gerg, sestri Tlalka, Blanca Fernandez Ochoa. Giinther Mader, Franck Piccard, Markus Wassmaier. Rok Petrovič. Tomaž Čižman, da naštejem samo najbolj zveneče. V jugoslovanski reprezentanci so iz. našega kluba nastopili Darja Porenta in Mateja Ravnikar ter Dušan Grašič. Luka Knific in Robi Klakočer. Žal zaradi poškodbe ni nastopil Uroš Peternel, ki je bil takrat med najboljšimi mladinci. Najbolj uspešen med Jugoslovani je bil Rok Petrovič, šesti v veleslalomu. Med našimi se je v kombinaciji na deveto mesto uvrstil Dušan Grašič. Brez težav seveda ni šlo. Največ preglavic nam je povzročila namestitev ude ležencev. V Škofji Loki ni bilo dovolj prenočitvenih zmogljivosti, zato smo jim morali rezervirati prostore v Kranju in okolici Medvod. Avstrijci so se na začetku razburjali, 474 ZLATO OBDOBJE ALPSKEGA SMIČA.\JA l sKOlll ItIKI ITD-Jooo ker smo jih poslali v hotel Kanu pri Smledniku. Pozneje so ugotovili, da so imeli najboljše bivalne razmere. Kaže. da so nekateri predstavniki velikih smučarskih dežel kar malo dvomili, tla smo l.očani sposobni izpeljati prvenstvo brez težav. Na moškem veleslalomu so nam najbrž zato zakuhali še tretjo vožnjo. Drugi tek je raz sodišče po protestu nekaterih ekip razveljavilo po triintridesetem tekmovalcu, ker naj bi ob progi motili rezervni koli. Ko je bilo prvenstvo že zdavnaj zaključeno, je administracija v FIS - i iz prejete dokumentacije ugotovila, da je bilo na moškem slalo mu premalo vratic in tekma ne more biti verificirana. Po medsebojnem dopisovan ju, tudi težkih besedah z Italijanom Siorpaesom, ki nam je na tekmovanju kar malo grenil življenje, se je vse končalo v redu. Najbolj so se oddahnili Švedi, ker bi nji hov (onas Nilsson. ki je zmagal v slalomu, izgubil zelo dobre točke FIS. \e glede na nekaj zgoraj opisanih napak so po končanem tekmovanju pohvale prihajale iz vrst udeležencev, predstavnikov FIS in novinarjev. Oto Giacomelli je v Delu med drugim zapisal: -...zdi se, da je pomembnejše od vsega tega, kako je Škofjeločanom uspelo ustvariti ravnotežje med športom in organiziranjem športnih tekmovan/. ... Srečali smo se torej z razmeroma redkim primerom r našem športu, ko je nekemu kraju uspelo povezati vse /mine. ki hi morale liili v ospredju, kadar se lote vamo organizacije velikih športnih tekmovanj-. Gildo Siorpaes je v svojem dele gatskem poročilu, ki ga delegat pošlje na FIS in klubu organizatorju, napisal: •Odlična organizacija tekmovanja, a na žalost premajhno mesto :a tako veliko prireditev. 9. mladinsko evropsko prvenstvo r alpskih disciplinah na Starem vrhu MEP HI 475 LOŠKI RAZGLEDI l~ Velik dosežek tega tekmovanja na visokem mednarodnem nivoju je bilo brez hibno lastno merjenje časov v rokah Loka Timinga in inovativna računalniška ob delava s pisanjem vseh potrebnih listin v okviru ERC Alpetour pod vodstvom Francka Rebca. Dvojezični obrazec za izpisek rezultatov so potem kopirali drugi slovenski klubi. Iranček je tedaj že par let vodil tudi kategorizacijo tekmovalcev za potrebe smučarske zveze. Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, Schladming, februar 1982 Decembra 1981 je Boris Strel v Cortini zmagal v veleslalomu za svetovni pokal - še leta 2000 edina slovenska zmaga v tej disciplini med moškimi. V slovenskem časopisju so se pojavili naslovi kot •Veleslalomska direttissima B. Strela z olimpijske Tofane«. S tem je Boris, poleg Bojana Križaja postal velik adul za bližnje svetovno prvenstvo v avstrijskem Schladmingu. Pričakovanja so bila velika in Slovenci so 3. februarja prvič okupirali avstrijsko zimsko letovišči.'. Iz Škofje Loke sta pripeljala dva avtobusa navijačev. In zgodilo se je. Po pni vožnji je vodil Sleve Mahre IZDA), na i. mestu je bil Bojan Križaj in šele na sedmem Boris. Toda v drugi je Boris dosegel najboljši čas. kar mu je zadostovalo za bronasto kolajno, pno jugoslovansko kolaj no v smučanju na prireditvah najvišje ravni. Veselje je bilo nepopisno. Časopisi so pisali, da so loški navijači poskakali s tribun in sprožili tako slavje, da se je okoli Strela gnetlo skoraj več fotoreporterjev kot okoli svetovnega prvaka Steva Mahni in drugouvršcenega Ingemarja Stenmarka. Uradni napovedovalec na tekmah v Schlad mingu, Michael von Horn. sicer podžupan Kitz.biihla, je posebej pozdravil vse Slavje med našimi v Schladmingu 3- februarja 1982: Boris Strel, bronasta kolajna 476 /AA TO i )BIX >BJE ALPSKECA \VI ČASJA 1 $K( >ljl I (>KI 1970-2000 jugoslovanske prijatelje (= loške navijače), jim čestital za Borisovo kolajno in dejal, da so organizatorji zadovoljni tudi zaradi tega. ker so predstavili novo pijačo sve tovnega prvenstva, ovomaltin (vroča čokolada) s pristnim slovenskim žganjem. Omeniti velja, da so se Ločani že vozili proti domu. ko so ugotovili, tla imajo lahko le enkrat v življenju priložnost, da prisostvujejo podelitvi kolajne svetovnega prven stva loškemu smučarju in so se po 30 km obrnili in potem slavili Borisa tudi pri slovesni razglasitvi na trgu v Schladmingu. Zadnji dan prvenstva, v nedeljo, je Bojan Križaj prismučal še srebrno kolajno v sla lomu, tako da je ob povratku smučarjev na izhodu iz ljubeljskega tunela tisto nedeljo zvečer vrelo, nadaljevalo pa se je v Zvirčah pri Tržiču in v Skofji Loki. Smučarska Gorenjska tisto noč ni spala. Navado obiskovanja velikih tekmovanj so loški ljubitelji smučanja ohranili do danes. Kadri V osemdesetih letih so SK Alpetour vodili trije predsedniki. Leta 1979 je taktirko od Janeza Gašperšiča prevzel Franc Poljanec. Po treh letih je predsednikov anje predal Tonetu Koširju, ki je z njemu znano redoljubnostjo in prizadevnostjo vodil klub do leta 1988. ko se je v delo vključil nekdanji župan Matjaž Cepin. Ves ta čas in še delno v sedemdesetih je bil tekmovalni del v rokah profesionalnih trenerjev. Jara Kalana od leta 1971 do 1989. ko je prevzel vodenje ženske državne reprezentan ce, in Jerneja Plajbesa od leta L973 do 1995. ko se je tudi vključil v reprezentančno Jam Kalan in Jernej Plajbes s pokalom najboljšega kluba v sezoni 1978 'i l~> aprila I979i' Železnikih 477 LOŠKI RAZGLEDI i~ delo. laro je treniral člane in mladince, nad pionirji je bedel Jernej. Njima gre glav na zasluga za uspešen razvoj alpskega smučanja v Škofji Loki. Po njunih odhodih so poklicni trenerji postali Matjaž Pretnar. Dušan Grašič, Tomaž Sturm, Niko Kalan. Uroš Peternel in Igor Svetina. Nekaj let so bili zaposleni celo trije poklicni trenerji. Njim so pomagali honorarni trenerji. I/ Medvod sta se že v začetku sedemdesetih priključila Tone Tome in Rajko knific. slednji je v klubu pomagal skoraj 2S let. Spisek pomočnikov je dolg. Jarotu je največ pomagal njegov brat Tanek, /a najmlajše -cicibane so skrbeli honorarni trenerji Jana Hafner, Franček Rebee. Ivan Miklavc in pozneje nekdanji tekmovalci Jane/ Dckleva. Roman Rozman. Boštjan Gašperšič, Mitja Valič. Trša Hafner, Mojca Ogris. Tadeja Dolinar in drugi. Ves ta čas je alpsko komisijo vodil Matjaž I lafner. sodnike Božo Valič in z njim še Anča kalan. Pri orga nizaciji tekmovanj je bil nepogrešljiv Gašper Zakotnik, kot vodja žičnic na Starem vrhu. Sicer pa se je. poleg trenerjev, sčasoma oblikoval žal le ozek krog ljudi, brez katerih skoraj ni bilo tekme. To so bili Božo'Valič (predvsem na začetku osem desetih in prej), Ivan Miklavc, Janek Kalan. Jane/ Franko kot gospodar, Franc Kemperle /a pisarniške posle. Anča Kalan /a iskanje nagrad, smučarske tečaje, pokal Ciciban, Kdo l.esjak za sindikalne tekme, v devetdesetih še Janez Dckleva. /a računalniško obdelavo Franček Rebec in Iztok Koleno, merjenje je bilo vedno zau pano Loka Timingu, /a ozvočenje je v devetdesetih poskrbel 'Loma/ Rupnik. Verni zapisovalec in fotograf smučarskih dogodkov je bil vse to obdobje Peter Pokom. V tem času so imeli Ločani pomembno vlogo tudi v jugoslovanski in slovenski zvezi. Janez šler je bil podpredsednik /a gospodarske zadeve in je tedaj uspešno urejal finančno plat zveze. Matjaž Hafner je bil IT let predsednik slovenskega Odbora /a alpsko smučanje in tudi član komiteja FIS za otroška in mladinska vprašanja. V tem času smo temeljito uredili tekmovalni sistem. Tekmovanja so bila do tedaj naključna, odvisna od pripravljenosti in volje klubov. Redna so bila le prven stva. Ustanovili smo tudi tekmovalne skupnosti. ERC Alpelour pod vodstvom Francka Rebca pa je začel računalniško obdelovati kategorizacijo. Ni odveč omeniti, da i/, našega konca Slovenije iz Selške doline prihajata svetovno uveljavljena smučarska trenerja brata Filip in Aleš Gartner. Oba v svojih letih solid na tekmovalca, ki sta kasneje začela delati kot trenerja v domačem klubu ŠD Alples iz Železnikov. Filip, ki je študiral v Mariboru, je nadaljeval kariero v mariborskem Braniku in za Tonetom Vogrincem prevzel moško reprezentanco Jugoslavije. Aleš nekaj let kasneje žensko. Zaradi nesporazumov sta šla v svet na Norveško. Kanado. Filip tudi v Avstrijo. Aleša je sredi dela zadel srčni infarkt. Pri delu smučarskih reprezentanc so sodelovali vsi naši profesionalni trenerji in tudi nekateri amaterski. Treba je povedati, da v klubu ni bilo vedno posluha, če so bili trenerji odsotni zaradi reprezentančnih treningov. K sreči je bila velika večina naših tekmovalcev zlasti konec sedemdesetih in v osemdesetih letih v reprezen tančnih vrstah. Olimpijske igre Sarajevo 1984, 8.-19- februar Ko je Sarajevčanom uspelo s kandidaturo za olimpijske igre. so se začeli pogumne- je ozirati proti slovenskim klubom. Res je, da so njihovi tekmovalci redno prihajali 478 ZLATO OBDOBft. ALPSKFA1A MN C.ASJ.A V sKaril HiKI !<-I~I)-JIIHII na tekme v Slovenijo in smo se z njimi dobro razumeli. Že aprila 1981 smo se peljali v Sarajevo z vlakom s posebnim vagonom, ki ga je imel SK željezničar za svoje športnike, na smučarsko tekmovanje ob obletnici osvoboditve Sarajeva. Člani SK željezničar so nam pokazali sarajevske znamenitosti, na Jahorini pa je bilo tek- XIVemes jeux olvmpkjues dhiver Sarajevo 1984 XIV Olvmpic VVinter Games Sarajevo 1984 XTV zimske olimpijske igre Sarajevo 1984 GIANT UNC JURY TD FI4 REFERE FFI E ASSISTANT CHIEF CHIEF START FINISt COURSE SLALOM MEN SLALOM GEAM :IAL -REF , OF RACE OF COURSE REFEREE REFEREE SET TER FORERUNNERS -A- NUMBEF START OF -B- -C- GATES TIHE UEATHER. SNOU: TEMP . TEMP. Rrt NK ; 2 i 4 5 6 7 8 9 10 1 I 12 13 1 4 15 STARI: FINISH: ST H D i 2 6 o 3 1 i 8 i. • •: 5 1 7 13 1 9 32 24 CGBE NR 51122 3(016 35020 05057 31067 05216 29216 53235 31028 51077 51043 29160 201 18 19048 29454 (YUG) (FRA) IHUT) (YUG) •-, o n 2 2 7 9 2 2 TO T 41 ,i'j 4i 42 42 42 4 j 43 43 43 43 44 44 44 44 - "AL ,ME ! 3 ". i iS 03 36 71 oe 25 48 60 34 09 1 1 ->=r 97 Rezultatu« lista veleslaloma 14. olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 479 LOŠKI RAZGLEDI l' movanje, ki smo ga pripravili skupaj. Od 11.—25. februarja 19.S2 so na Bjelašnici na generalki za olimpijske igre, najprej na državnem prvenstvu za člane in članice v vseh disciplinah, in 24.-25. še na slalomu in veleslalomu za evropski pokal sode lovali Gašper Zakotnik. Božo Valič. Janez Šifrer, Srečko Tušar in Matjaž Hafner. Na treningu smuka si je Boris snel po izrednem uspehu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu grdo zlomil nogo. Od 19. do 2 482 /JA'n> <)Hix>fifi; AWSKI:<;A M/O IV/I t SKOFJI LOKI ilillMI'\KI<, I S.U/Č4.V/.H 1 skalil IOKI nrn-Joi ii i • Februar 1980: Na 34. mladinskem državnem prvenstvu v Kranjski gori je dvojni uspeli dosegel l roš Peternel z /manama v slalomu in veleslalomu med mlajšimi mladimi. Med dobitniki kolajn so bili še: srebrna Mateja Ravnikar dvakrat in Igor Kreačič. bronasti pa Luka Knific. Romana Pintar in Damjana Likozar. I roš je zma gal tudi v smuku in tako osvojil vse možne kolajne s kombinacijo vred. To se je eno let prej posrečilo Dušanu Grašiču prav tako med mlajšimi mladinci. • 6.-7. april 1980: 3š. člansko državno prvenstvo na Zelenici - prvak v veleslalomu Kurah, Tometova druga, v slalomu zmagal Križaj pred Strelom in Kuraltom. Kurah je zmagal tudi v kombinaciji, potem ko je bil v smuku drugi. Sploh je bila ta sezon ena najuspešnejših. Prvo mesto v klubski uvrstitvi, med posamičnimi pa med člani in mladinci 26 kolajn na državnih prvenstvih, od tega 10 zlatih. 10 srebrnih in 6 bronastih. • 13. april 1980: Sklepno paralelno tekmovanje slovenskega alpskega smučanja. Tudi za to sezono je bil najboljši klub znova SK Alpetour. Med posamezniki je v točko vanju vrhunskega razreda zmagal Kurah, med mlajšimi mladinkami Porentova in pri starejših pionirkah Mateja Krek. • 23. november L980: Sejem rabljene smučarske opreme v telovadnici < )snovne šole Peter Kavčič. • December 1980: Bloudkove plakete sta prejela zakonca Cirila in Janez Gašperšič za življenjsko delo v športu, prva tovrstna podelitev v Sloveniji za zakonski par. • 20. december 1980: i. FIS veleslalom za pokal Stari vrh na Starem vrini. Zmagal Franko pred Kuraltom. • Mednarodni slalom, ki bi moral biti 19. 12. na Soriški planini v organizaciji ŠD Železniki, so morali zaradi nenehnega sneženja prestaviti za en leden. Naslednji teden je bil zaradi plazu na cesti na Soriško planino izveden na Starem vrhu. Zmagal Kurah pred Križajem. • 28. januar-1. februar 1981: 9. evropsko mladinsko prvenstvo MFP SI na Starem vrhu. • l-.-IS. februar 1981: 6. Pokal Loka na Starem vrhu. V precej boljši konkurenci kol leto prej naši spet osvojili ekipno lovoriko, čeprav le eno posamično prvo mesto. Kostanjev ec z. Raven. • 21. februar 1981: Veleslalom za Klinični center iz Ljubljane. Skoraj tisoč udeležencev. In teden dni kasneje državno prvenstvo zdravnikov [atroski. • 13. september 1981: l clarniško delo in klubski piknik na Starem vrhu. • 5. december 1981: Cortina - Boris Strel dosegel prvo in do danes (leto 2000) edi no veleslalomsko zmago za slovensko smučanje. • 21. december 1981: S. LIS veleslalom za pokal Stari vrh na Starem vrhu. Zmagal Japonec Išioka pred Strelom. Na tem tekmovanju je nastopil takrat še mladi Alberte} Tomba. kasnejša zvezda alpskega smučanja, vendar brez vidne uvrstitve. • 1.—7. februar 1982: 28. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Schladmingu (Avstrija). Velik uspeh naših. • IS.-10. februar 1982: -. Pokal Loka na Starem vrhu. K uspehu tekmovanja je ve liko prispevalo tudi lepo vreme. Janez Ster je novinarju potožil, da se mu zdi ško da, da osnovne šole niso na športni dan pripeljale svojih najmlajših. 487 LOŠKI RAZGLEDI r • 18. september 1982: Z rolkami po travi na Starem vrhu. prvič v Sloveniji. Zmagal Franc Guzelj pred Tomažem Cerkovnikom in pri ženskah Logondrova. Čeprav je rolkanje po travi v alpskih deželah razmeroma razvil šport, vključujoč tudi sve tovna prvenstva in pokalna tekmovanja, v Sloveniji ni našel svojega mesta. • 19. november 1982: Občni zbor SK AJpetour. novi predsednik Tone Košir. •25. november 1982: Bormio - superveleslalom za svetovno serijo. Uvedena je nova. četrta disciplina alpskega smučanja. V začetnem obdobju so bili slovenski smučarji med najboljšimi na svetu. V Bormiu je zmagal Zurbriggen. peti je bil Kuralt in po težki poškodbi na smuku na Bjelašnici spomladi 19S2 celo osmi Strel. • December 194: Na Soriški planini je klub priredil FIS slalom za balkanski pokal namesto superveleslaloma. ki je zaradi pomanjkanja snega na Starem vrhu odpadel. Zmagal je Joel Gaspoz iz Švice pred Jožetom Kuraltom. Švicarji so na poti na Soriško planino doživeli lažjo avtomobilsko nesrečo. • 17.-18. februar 1985: 10. Pokal Loka na Starem vrhu. Jernej Plajbes. reprezentančni in klubski trener, je izjavil, da nas pionirji in pionirke s svojim izidi niso posebej presenetili, ker so posledica dobrega dela po klubih in v reprezentanci. • 24.-25. februar 1985: Gorenjska je družno pripravila 4(J. državno prvensvo v alp skih disciplinah. V Kranjski gori so Kranjskogorci skupaj z Jeseničani organizirali smuk in superveleslalom. na Krvavcu Kranjčani veleslaloma in na Starem vrhu 488 7.IATU nlil K3BJF. ALPSKI. (, A -.Ml f.l.V/.l \ ŠKOFJIIOK1 1'i'u-Jiniii Ločani oba slaloma. Ob lepem sončnem vremenu je zaradi močnega vetra na Krvavcu žal odpadel moški veleslalom. V smuku je slavil PlelerSek. Dušan llrašič je bil peti. Strel je zmagal \ superveleslalomu, kjer je bil Luka Kniflc četrti. Bokalova peta v smuku. Prvaki zadnjih dveh dni so postali l.eskov.škova v ve leslalomu. Svetova in Petrovič (vsi Novinar) v slalomu. Naši niso posegali po ko lajnah, najboljši uvrstitvi sta dosegli Tometova (5. v slalomu) in Lesjakova (6. v veleslalomu). Fantje so izpadli. V kombinaciji je bila tretja Tometova iti peta Petra 1 lalner. • 1. marec 1985: Katja Lesjak je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Jasni na Slovaškem osvojila bronasto kolajno v veleslalomu. • li. marec 1985: FIS superveleslalom na Starem vrhu. V razmeroma težkih razme rah, dež. sneg in na koncu sonce, je med ženskami zmagala Peharčeva pred Lesjakovo, pri moških pa Mader. kasneje tudi zmagovalec svetovnega pokala, pred Kuraltom. Mader je i/. Avstrije prišel na tekmo šele zjutraj in smo ga, kar sicer ni v skladu s pravili FIS, uvrstili na startno listo. • 25. november 1985: Bloudkovo plaketo je prejel Gašper Zakotnik za življenjsko delo v športu. • Z?>. december 1985: Društvo športnih novinarjev je v dvorani na Podnu v sodelo vanju s SK Alpetourom in občinsko TTKS priredilo proglasitev najboljših šport nikov Slovenije. Žlahtni priznanji za leto L985 sta si prislužila Mateja Svet in Rok Petrovič. • 29. december 1985: FIS veleslalom za ženske v Kranjski gori. Zaradi pomanjka nja snega smo organizirali tekmo na poligonu na Podkorenu. Zanimanje zanjo je bilo veliko, ker je precej mednarodnih tekmovanj odpadlo. Lilo je kot iz škafa. V normalnih razmerah bi tekmo odpovedali. Tokrat pa nobeden ni nasprotoval, celo nasprotno, vsi so pričakovali, da se tekma izpelje do konca. Zmagala je Mateja Svet pred Zajčevo in Lesjakovo. Tudi naslednje leto smo v istem terminu izvedli na Podkorenu veleslaloma za ženske in moške. • I 5.-16. februar 1986: 11. Pokal Loka na Starem vrhu. Pisana karavana smučarjev iz 12 držav se je veselo pomešala med pustne Seme na zabavni prireditvi na Podnu. •It), marec 1986: FIS superveleslalom na Starem vrhu. Tekmovalo je 36 deklet in 63 fantov. Žal so morale tekmovanje zaradi odlaganja starta zapustiti tekmovalke iz Čehoslovaške, meti njimi tudi svetovna mladinska prvakinja Lucia Medzihradska. Zmagala sta Nataša Bokal in Klemen Bergant. Naslednji dan je zara di goste megle superveleslalom za fante odpadel. • 24. marec 1986: Na poti domov s turneje na Japonskem sta se pri Spittalu v z.gor- njedravski dolini na avstrijskem Koroškem smrtno ponesrečila Jože Kuralt in nje gov spremljevalec Danijel Jerak iz Mengša. • 16.-1". februar 1987: 12. Pokal Loka na Soriški planini. Corinne Rev-Bellet iz. Švice, kasneje ena uspešnejših tekmovalk v svetovnem pokalu je dejala, da je pričako vala zmago v slalomu, čeprav ni to njena najbolj priljubljena disciplina, ker je bolj navdušena za hitrost. 489 /OSA/A'A/I,irm r \2. september llXS~: V avtomobilski nesreči v Zabnici se je smrtno ponesrečil Matjaž Porenta. l~-letnik. tekmovalec SK Alpetourja. Darjin brat. IS.—16. februar 19H8: 13. Pokal Loka na Soriški planini, \ovinar Jože Ko.šnjek se je v Glasu ob rob športnemu dogajanju razpisal o sedanjosti in predvsem prihod nosti pokala Loka. >te uveljavljene smučarske prireditve. Da bo obdržal svoj sloves in ga okrepil, bo treba oblikovali program novosti in razvoja tega tekmovanja.« Jože Kuralt Grenka kaplja pelina je padla na letošnje izvrstne uspehe našega smučanja. Ko smo že slavili po končani sezoni v alpskem smuča nju in smučarskih skokih, je v po nedeljek prišla žalostna novica. Ko sta se iz Miinchna na poti z japon ske FIS turneje v domovino vračala osemindvasetletni alpski smučar Jože Kuralt, doma od Svetega Du ha pri Skofji Loki, in triindvajsetle- tni pomočnik zveznega ženskega trenerja Daniel Jerak iz Trzina, sta z avtomobilom pri Beljaku tako si lovito trčila, da sta izgubila življe nje. Življenje je morda hitro, raznoli ko; dolgo za nekatere. Dolgo ni bilo za našega alpskega smučarja Jože ta Kuralta, člana Smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke. Zmagoviti slalom na Japonskem je bil Jožetov zadnji. Jože Kuralt, iz vrsten tekmovalec, je svojo smučar sko pot začel dokaj pozno pri tre nerju Jaru Kalanu v smučarski šoli Transturist, pri zdajšnjem Alpeto- uru. Bil je bolj samorastniški smu čar, a vedno med najboljšimi. Pod vodstvom Toneta Vogrinca in so- tekmovalcev Borisa Strela in Boja na Križaja je začel pisali bogato zgodovino jugoslovanskega alpske ga smučanja. Njegova odlika je bila borbenost, lastnost malo smučar jev. Zato je bil Jože Kuralt večkrat med tisimi, ki niso končali vrhun skih slalomskih in veleslalomskih prireditev. Jože Kuralt je znal tudi pokazati, kaj zna, in je dobival tudi točke v svetovnem pokalu. Največji uspeh je dosegel letos na slalomu za točke svetovnega pokala v Par- panu, bil je četrti. Petkrat je bil dr žavni prvak v obeh tehničnih disci plinah in v kombinaciji. Dvakrat je bil udeleženec olimpijskih iger: v Lake Placidu in v Sarajevu. Oba krat je v slalomu zasedel odlično trinajsto mesto. Trikrat pa se je z reprezentanti boril na svetovnih prvenstvih. Za Jožetom Kuraltom je v naših smučarskih vrstah nasta la praznina, ki je ne bo lahko za polniti. Za njim žalujejo ne samo smučarji, temveč vsi ljubitelji smu čanja doma in v svetu. Še bolj pa njegova mama in se stra, pa njegovi žena Tatjana, sin Grega in hčerka Petra. —dh /// memoriamJožetu Kurallu 490 //..I/O dllPO/i/l \II'\M(,.\ SMtČA.\IA 1 '•M >lII lllKI I'I~II-JIHIII 21. november 1988; Občni zbor SK Alpetour. Novi predsednik je Matjaž Cepin. 11.—12. februar 1989: I i Pokal Loka na Soriški planini. Edina skupna zmaga, ki ni bila avstrijska ali jugoslovansko slovenska je to leto pripadla Bolgariji. Zgodilo se je tudi zato. ker se je za ekipno uvrstitev štelo še po starem, iz. vsake kategori je po 2 tekmovalca in 1 tekmovalka. Naslednje leto smo uvedli točkovanje, kot je veljalo za svetovni pokal, in so se seštevale vse uvrstitve do L5. mesta. Marce 1989: Po hudih poškodbah se je Nataša Bokal uspešno vrnila med najboljše. Na zimski univ erziacli na \ itoši v Bolgariji je postala svetovna študentska prva kinja v slalomu. 19. januar 1990: Občni zbor SK Alpetour. Novi predsednik Matjaž Hafner. 2t.-25. februar 1990: 15. Pokal Loka na Soriški planini. Zaradi slabih snežnih razmer so se organizatorji odločili, da izvedejo dva veleslaloma, edinkrat v zgodovini Pokala. H.—13- januar 1991: 28. Zlata lisica v Kranjski gori. Niti najboljši poznavalci smučarskega športa si pred dnevi niso upali napovedati takšnega uspeha naših smučark. Največ zaslug za dobro razpoloženje je tokrat imela članica škofje loškega Alpetoura. Nataša Bokal, ki je v petkovem veleslalomu osvojila drugo mesto, v soboto je prvič v svoji smučarski karieri zmagala v slalomu, še ena zma ga na nedeljski slalomski tekmi pa ji je ušla iz rok takorekoč pred ciljem, potem, ko je vodila po prvi vožnji, je v Glasu zapisala Vilma Stanonik. 1. februar 1991: Saalbach-Hintcrglcmm. Avstrija, svetovno prvenstvo v alpskih dis ciplinah. Po zlati kolajni Maleje Svet v \ ailu 1989 je skoraj isto uspelo Nataši Bokal v slalomu. Osvojila je srebrno kolajno za zmagovalko Vreni Schneitlcr iz Švice. V nedeljo 3- -• jo je na Mestnem trgu v Škofji Loki pozdravilo kakih 2000 navdušenih Ločanov, kakor že dobre 3 tedne prej po vrhunskih rezultatih na Zlati lisici v Kranjski gori. 14. februar 1991: FIS superv elcslalom na Starem vrhu. Zmagala Potiskova in Košir. Bokalova druga. Miklavc pre senetljivo tretji. 23.-21, februar 1991: K). Pokal Loka na Starem vrhu. V okviru Pokala je bil organiziran Beli teden pod vodstvom Borisa Strela. Med drugim so se obiskovalci zbrali na Večeru loških smučarjev, kjer so se z. gostom Svetozarjem Gučkom. diapozitivi Petra Pokorna in filmi Pavla Dobovška spre hodili skozi smučarsko preteklost. December 1991; Bloudkovo nagrado je prejela Nataša Bokal za vrhunske dosežke v Športu. S.-9. februar 1992: 17. Pokal loka na Soriški planini. Na pobudo FIS so iz Ločani so pozdravili svojo junakinja Satašo Bokal 491 LUŠKI RAzamiM r Nemčije pripeljali kole. ki so se napihnili z zrakom, da bi jih testirali za otroška tekmovanja. Sicer niso bili slabi, vendar se niso obnesli in nikoli več se niso pojavili. Kanadčane je tokrat pripeljal Jože Sparovec, izkušeni trener slovenskih klubov in reprezentanc, ki se je odločil, da s smučarskim poslom nadaljuje v Kanadi. Jugoslovansko reprezentanco so v glavnem zastopali bosanski .srbi. ki so zaradi vojnih razmer na Hrvaškem potovali prek Srbije. Madžarske in Avstrije v Slovenijo. Dober mesec kasneje se je vojna začela še v Bosni. • 27.-28. februar 1993: 18. Pokal Loka na Črnem vrhu nad Cerknim. Prenekateri član SK Alpetour je dobil kak siv las. ker so imeli pri organizaciji 18. pokala obilo težav zaradi pomanjkanja snega. Novinarji pa so ugotavljali, da so bili mladi tekmo valci zadovoljni, ker jim je selitev s strmega Starega vrha na položnejši Črni vrh olajšala nalogo. • IS. april 1994: Na poli iz zaključka sezone v Mariboru se je v Tuhinjski dolini smrtno ponesrečila Lea Ribarič. Dvajsetletna članica B-reprezentance je veliko obetala, saj je leta 1992 na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru že osvo jila bronasto kolajno v superveleslalomu in sploh bila med najboljšimi v generaciji Pretnarjeve. Hrovatove. Dovžanovc. • December 199 t: Bloudkovo nagrado je prejel Jaro Kalan za prispevek k razvoju slovenskega športa. Nagrado je pre jela skupina trenerjev. • 19.-20. februar 1994: 19. Pokal Loka na Soriški planini. V okviru prireditve je bil dan pred otvoritvijo v veliki pre davalnici šolskega centra na Podnu posvet o žgočem problemu smučišč na Starem vrhu. Dvorana je bila sko raj polna, kajti ljudi je zanimala usoda privatizacije Starega vrha. • 18.-19. marec 1995: 20. Pokal Loka na Soriški planini. Od petindvajsetih izve denih Pokalov je edino tega leta ena tekma odpadla. Ne zaradi pomanjka nja snega, ampak zaradi goste megle na Soriški planini. • 2. september 1995: Srečanje gradite ljev ob praznovanju -n-letnice Loške koče na Starem vrhu. • 14. september 1995: Občni zbor SK Alpetour. Vsakoletni občni zbor je bil že 29. 6. istega leta. Na tem je Janez Dekleva odstopil, ker je skupina staršev začela uveljavljati svojo poli tiko. Z njim vred sta odstopila še Matjaž Hafner in Boris Strel. Čez Sanjski slalom Andreja Miklavca r Park. i * • IT Citvfu poletje je vodenic prevzel Janez 492 /JATO OBDOBJU ALPSKEGA SM/ČA.\/A l ŠKOF/I LOKI ITo-Joaa Konstantin. Jeseni se je spel zbrala stara družba, ki je s klubom živela zadnjih trideset let. Za predsednika je bil ponovno izbran Janez Dekleva. • 27 november 1995: Sanjski slalom Andreja Miklavca na tekmi svetovnega pokal v bark Citvju (ZDA). S 13. mesta se je v drugi vožnji povzpel na zmagovalne stop ničke in za stotinko sekunde premagal Maverja iz Avstrije. • 16.-17. marec 199d: 21. Pokal Loka na Starem vrhu. Po šestih letih je bilo tek movanje spet na Starem vrhu. Čeprav je bilo oba dneva vreme bolj kislo in megleno, pa so bili vsi navdušeni nad progami. Na predvečer je bila v športni dvo rani Poden otvoritev. Poleg predsednika OK Pokala Loke Janeza Stera in župana Igorja Drakslerja je športnike pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. številni gledalci pa so zaploskali tudi uspešnim loškim smučarjem Nataši Bokal, Andreju Miklavcu, Tini Bogataj ter trenerju naše ženske reprezentance Jam Kakimi. • 23. januar—2. februar 1997: Muju. Južna Koreja. Na zimski univerziadi je Anja Kalan postala svetovna študentska prvakinja v superveleslalomu. Odlično drugo mesto je osvojila tudi v smuku in alpski kombinaciji. • Id. marec 1996: Na državnem prvenstvu na Golteh je v slalomu Andrej \liklavc premagal Jureta Koširja in mu odvzel državni naslov. • 15.—16. marec 1997: 22. Pokal Loka na Soriški planini. Nastopilo je rekordno število držav - trindvajset. prvič iz. Brazilije in Izraela. Tokrat je blestela Janica Koslelic iz HrvaŠke, ki je v obeh disciplinah prepričljivo zmagala. • 1 i,—15.marec 1998: 23. Pokal Loka na Soriški planini. Lina Maže je dosegla že četr to zmago na Pokalu Loka in tako prehitela Roka Petroviča, Aleša Pibra. Reneja Mlekuža. Špelo Bračun in Janko Kostelič s po tremi zmagami. • 15.—19. februar 1999: SK Alpetour je organiziral smučarski tečaj med zimskimi počitnicami za otroke na Soriški planini. Lake tečaje je klub organiziral vsako leto med novoletnimi in zimskimi počitnicami. Pri organizaciji je bila najbolj dejavna Anča Kalan. • 20. februar 1999: Krst novega slalornišča na Starem vrhu. Na umetnem snegu na Valentinu sta bila izvedena dva LIS slaloma v enem dnevu. Zmagovalca Vrhov nik in Pretnarjeva pred Bokalovo. • 13.-I t. marec 1999: 24. Pokal Loka na Soriški planini. Najboljša udeleženca pokala sla bila s po dvema zmagama Avstrijec Buchacher in Slovakinja Zuzulova. • 17. december 1999: Špela Bračun ni mogla verjeti svojim očem. ko se je na se maforju smuka za svetovni pokal v St. Moritzu izpisala njena uvrstitev na tretje mesto. • 39. december 1999: Uteha za mučna leta. Na slalomu za svetovni pokal v Lienzu v Avstriji je bila Nataša Bokal po osmih letih spet na stopničkah na drugem mestu. • 12.-13- februar 2000: 25. Pokal Loka na Soriški planini. Do zadnjega dne je bilo načrtovano, da bo tekmovanje na umetno zasneženem smučišču na Valentinu na Starem vrhu. zato so nastale težave, ko je odjuga vzela sneg in ker ni bilo rezer vacije smučišča na Soriški planini. Organizacijski odbor je pripravil tudi natečaj za najboljši spis na temo Pokala Loka. Nagrajenci so na posebni podelitvi 1-t. 3. pre jeli smučarske karte Turističnega centra Soriška planina in si prislužili nagradni izlet na finale svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planico. 493 IIISM NA/l,IIIV i~ Najpomembnejši rezultati tekmovalcev SK Alpetour Olimpijske igre Leto in kraj Tekmovalci in njihove uvrstitve 1980, Lake Placid, ZDA 19H t. Sarajevo. Jugoslavija 1992. Alhernille. Francija 199 L Lilleliammer. Norveška 1998, Nagano, Japonska .S. mesti) veleslalom, Boris Strel IT. mesto slalom,Jože Kurah 2.^. mesto veleslalom. Suša Tome S. mesto veleslalom. Boris Strel 13. mesto slalom, Jože Kurah 22. mesto veleslalom. Nuša Tome i. mesto kombinacija. Nataša Bokal 13. mesto veleslalom, Nataša Bokal l-. mesto slalom, Andrej Miklavc 2 i. mesto veleslalom, Andrej Miklavc .^2. mesto superveleslalom. Nataša Bokal K), mesto slalom. Andrej Miklavc I 1. mesto slalom. Nataša Bokal 20. mesto veleslalom. Nataša Bokal 24. mesto smuk. Špela Bračun 30. mesto superveleslalom. Špela Bračun Svetovna prvenstva Leto in kraj 19 8, Garmisch-Partenkirchen. GER 1982, Schladming, Avstrija L985, Bormio, Italija 1993. Morioka. Japonska 1991, Saalbach, Avstrija 1996. Sierra Nevada. Španija 1997, Sestrieres, Italija Tekmovalci in njihove uvrstitve 33- mesto slalom. Nuša Tome 36. mesto veleslalom. Boris Strel 38. mesto veleslalom, Jože Kuralt. i A mesto smuk, Nuša 'Lome . >. mestu veleslalom. Boris Sirci 16. mesto veleslalom. Katja I.esjak Strel in Kuralt brez uvrstitve 22. mesto slalom, Andrej Miklavc 2. mesto slalom. Nataša Bokal 12. mesto veleslalom. Nataša Bokal 31. mesto veleslalom. Andrej Miklavc 3. mesto slalom. Andrej Miklavc 10. mesto slalom. Nataša Bokal 17. mesto veleslalom. Andrej Miklavc 17. mesto slalom. Andrej Miklavc IS. mesto veleslalom. Nataša Bokal 2(). mesto superveleslalom. Špela Bračun 30. mesto smuk. Špela Bračun 494 /JATO imnoBIt !//".«(. I M// I . I.V 1 1 ^A'r 11-/1 LOKI ITI)- Ji H tli Leto in kraj Tekmovalci in njihove uvrstitve I1)')'). Vuil, ZDA L3. mesto slalom. Nataša Bokal 13. mesto kombinacija. Špela Bračun 20. mesto veleslalom. Nataša Bokal 26. mesto smuk. Špela Bračun 2~. mesto superv elcslalom. Špela Bračun 31. mesto smuk. Anja Kalan Svetovni pokal -najboljše uvrstitve Točke svetovnega pokala so od leta 1979 do 2000 dosegli Boris Strel. Jože kurah. Nuša Tome. Nataša Bokal. Andrej Miklavc. Špela Bračun in Anja Kalan. I. mesto Boris Strel veleslalom Cortina 1981 Nataša Bokal slalom Kranjska gora 1991 Andrej Miklavc slalom Park Citv 1995 J. mesto Boris Strel veleslalom Aclelboden 1980 Nataša Bokal veleslalom Kranjska Gora 1991 Nataša Bokal slalom l.ien/ 1999 3. mesto Špela Bračun smuk St. Morit/ 1999 Medalje na evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih Leto in kraj l v rstitve 19 . Kranjska gora. Jugoslavija I. mesto veleslalom, Boris Strel 1985. Jasna. Češkoslovaška 3- mesto veleslalom, Katja Lesjak 1992. Maribor. Slovenija 3 mesto superv elcslalom. Lea Ribarič 1995, l.illchammer. Norveška 3. mesto kombinacija. Spela Bračun Državni prvaki Slalom Veleslalom Super VSL Smuk Kombinacija 96 Andrej Miklavc "b Boris Strel 85 Boris Strel HI Boris Strel Si i Jože Kurah 9" Nataša Bokal 76 Polona Oblak 92 Nataša Bokal 84 Nataša Bokal 84 Luka Knific 98 Nataša Bokal 77 Boris Strel 95 Špela Bračun 86 Nataša Bokal 84 Nuša Tome 78 Nuša Tome % Tina Bogataj Ml Lea Ribarič 86 Nataša Bokal 80 Jože kurah 98 Špela Bračun 96 Tina Bogataj 95 Špela Bračun 81 Jože Kurah 99 Anja Kalan 98 Špela Bračun 83 Boris Strel 9 Anja Kalan 84 Boris Strel 92 Nataša Bokal 495 I.OŠK1 RAZGLEDI i~ Upravni in izvršni odbori 16. 12. 1971-21. 6. 7974 Predsednik: Janez Gašperšič, člani: Evgen Bogataj. Frane Šifrar. Štefan Oblak. Gašper Zakotnik. Vinko Kalan. Rado Tcrž.an. h ko Svoljšak, Frane Strel, Ivan Hafner, Srečko Tušar. Stane Grahek. Miha Ovsenek. [gor Guz.elj. 21. 6. 1974-29. 5. 1979 Predsednik: Janez Gašperšič. člani: Gašper Zakotnik. Janez Šter, Frane Kemperle, Mila Pintar, Matjaž Hafner. Božo Valič. Ivan Miklavc, Janez šifrer. Miha Ovsenek, Stane Stanonik. Slavo Stanovnik, Jože Malek. Jože Pcternelj. Lojze Vodopivee. Srečo Porenta, Frane Poljanec, Stane Grahek. Miloš Mlejnik (predsednik Nadzornega od bora). Prane Sifrar (predsednik Diseiplinskega odbora). 29. 5. 1979-19. 11. 1982 Predsednik: Franc Poljanec, člani: Janez Gašperšič, Tone Košir. Matjaž Hafner, Frane Kemperle. Minka Dekleva, Miha C )vsenek. Mate\ ž ()man. Jože Peternelj. H< »ris Strel. Janez Ster, Frane Šifrar. Božo Valie. Gašper Zakotnik. Edo Lesjak, Lojze Vodopivee, Miloš Česnik, Simon krelj. Miklavž Zebre. Andrej Franko (predsednik Disciplinske komisije), lana Hafner (predsednica Samoupravne kontrole). 19. 11. 1982-21. 11. 1988 Predsednik: Tone Košir, člani: Matjaž I lafner. Božo Valič. Frane Kemperle. Minka Dekleva, Janez Franko. Janez Ster, Matevž Oman. Božo Valič. Gašper Zakotnik. Janez Berce, Fdo Lesjak. Anča Kalan. Mitja Valič. Janez Gašperšič (predsednik Disciplinske komisije). Jana Hafner (predsednica Samoupravne kontrole). 21. II. 1988-19. I. 1990 Predsednik: Matjaž Cepin, člani: Frane Kemperle. Mira Kotar. Matjaž Hafner, han Miklavc, Frane Petrač. Jaka Sink, Janko Gruden. Anča Kalan, Franc Krajnik, Roman Teržan, Janez Franko, Jana Hafner (predsednica Samoupravne kontrole). Janez Gašperšič (predsednik Disciplinske komisije). 19. I- 1990-21. 6. 1994 Predsednik: Matjaž Hafner, člani: Franc Kemperle. Mira Kotar. Franc Petrač. Miro Krek. Niko Podlipnik Ivan Miklavc, Anča Kalan. Franc Žnidaršič'. Božo Valič. Matej Demšar. Frane Krajnik. Janez Franko. 21. 6. 1994-29. 6. 1995 Predsednik: Janez Dekleva, člani: Matjaž Hafner. Mira Kotar. Anča Kalan. Janez Hari. Janez Konstantin. Boris Strel. Goran Djordjevič. Milena Marn. Franc Žnidaršič. Stane Oter. Jerneja Brodar. Hafner Lado (predsednik Nadzornega odbora). 29. (->. 1995-14. 9. 1995 V. d. predsednika: Janez Konstantin, člani: Anča Kalan. Franc Žnidaršič. Janez Hari. Jerneja Brodar. Goran Djordjevič, Milena .Marn. Stane Oter. / /. 9. 1995-2000 Predsednik: Janez Dekleva, člani: Janez Šter. Matjaž Hafner. Mira Kotar. Anča Kalan. Boris Strel. Janez Konstantin. Zmago Bračun. Franc Žnidaršič. Franci Masterl. Nataša Drakulič. 496 '/JATO OBDOBJE ALPSKEGA SMVČA\JA l ŠKOFJ1 LOKI ITo-Jouo Pokal Loka V začetku sedemdesetih je loško smučanje prešlo v eno najbolj ambicioznih obdobij, S sodobnejšim pristopom treniranja že pri najmlajših, kar smo takrat ime novali in še danes najraje poimenujemo z izrazom alpska šola , s kvalitetnim vad benim poligonom na Starem vrhu, s skupino v smučanje zaljubljenih navdušencev, ki so umno vodili klub. ter veliko podporo staršev, ki so v klub pripeljali svoje otroke, so nastale razmere za večje podvige. Praznovanje tisočietniee mesta je bilo lepa priložnost in rodilo se je mednarodno otroško tekmovanje, ki je \ petindvajse tih letih preraslo med štiri največje v Evropi. 19- aprila 1972 smo preko Smučarske zveze Jugoslavije prijavili tekmovanje med narodni zvezi FIS. Prvo leto se je imenovalo »Pokal tisočietniee Loke«, kasneje pa samo Pokal Loka. Tedaj je bil že uveljavljen Trofeo Topolino v Trentu. Italija, še danes največje tovrstno otroško tekmovanje na svetu. Na Čehoslovaškem so se po našali s Skiinterkriteriumom v Kvčkem in Vratni, V alpskih deželah pa so izmenično v Švici, Avstriji in Nemčiji prirejali Pokal Ovomalline. ki pa je kmalu zamrl. Že od vsega začetka je organizacijski odbor vodil Janez Šter. Njemu gre predvsem zasluga, da je bilo tekmovanje do leta 2()(M) izvedeno že 25-krat. Leta 1991 je Šteta zamenjal Jože Sagadin, ki je bil na čelu organizacijskega odbora do leta 10l) t. Naslednje leto ga je vodil Lojze Bogataj. Od leta 1995 dalje pa spet Janez šter. Kljub skromnim potrebam organizatorjev je prireditev finančno zahtevna, zato je vodenje odbora zelo odgovorna funkcija, pridobivanje sponzorjev pa zelo naporna naloga. Tudi častni predsedniki so bili izbrani času primerno. 1973 Tone Polajnar 1975 Djemal Bijedič 1976 Ivan Franko 1978 Andrej Marine 1980 Andrej Verbič 1981 Zvone Dragan 1982 Frane Popit 1983 Janez Zemljarič 1984 Marko Bule 1985 Dušan Šinigoj 1986 Stane Dolanc 1987 Dušan Šinigoj 1988 Milan Kučan 1989 Jožef Školjč 1990 Janez Kocjančič 1991 Peter Havvlina 1992 Peter Havvlina 1993 Slavko Gaber 1994 Janez Janša 1995 Slavko Gaber 1996 Milan Kučan 1997 Janez Podobnik 1998 Janez Drnovšek 1999 Janez Kocjančič 2000 Milan Kučan Predsednik občine šk. Loka Predsednik ZIS Jugoslavije Zvezni sekretar za pravosodje Predsednik IS SRS Predsednik GZS Podpredsednik ZIS Predsednik CK ZKS Predsednik IS SRS Predsednik GZS Predsednik IS SRS (lian predsedstva SFRJ Predsednik IS SRS Predsednik CK ZKS Predsednik ZSMS Član [O LIS Zupan Škofje Loke Župan Škofje Loke Minister za šolstvo RS Minister za obrambo RS Minister za šolstvo RS Predsednik RS Predsednik DZ RS Predsednik vlade RS Predsednik OK RS Predsednik RS Znak - Pokal 1000-letnice Loke 497 LOŠKI RAZGLEDI •<' V prvih letih tekmovanja nismo smeli izvesti vsako leto. ker je mednarodna smučarska zveza nekako zavirala prezgodnje usmerjanje v tekmovalni šport. Želja smučarjev je bila vedno, da bi prireditev presegla okvire smučarskega tekmovanja in z njo zaživela Loka. ko bi jo preplavil otroški živžav. Nekakajkrat je uspevalo, večinoma pa so se z zabavnimi vložki trudili le smučarji sami. Pri izvedbi smo ved no vključili tudi osnovnošolsko mladino. Njim smo zaupali pozdrave vrstnikom iz gostujočih dežel v njihovih jezikih. Posebej pa je treba omeniti akademskega slikarja [veta Šubica, ki je že za prvo prireditev 1973 prispeval stiliziranega smučarčka. Ta je postal razpoznavni znak Pokala l.oka. Najboljša ekipa je vsako leto prejela ličen pokal. V zadnjih letih je bil to vedno lično izrezljan kipec iz brezovega lesa samorast- niškega umetnika iz Žetine Petra Jovanoviča. S športnega vidika je bil pokal brez izjem uspešen. Tehnični del. pripravo in izvedbo na terenu kakor tudi računalniško in administrativno obdelavo je vodila vpeljana ekipa alpetourovcev. ki so vsa la leta ostali zvesti Pokalu. Včasih bi bilo zdravo, da bi tako množično prišli še na druge tekme, ki jih je organiziral klub. Vodja tekmovanj do vključno leta 1990 je bil Gašper Zakotnik. za njim je vodenje prevzel Ivan Miklavc do leta 1998. vmes leta 1992 Matjaž Hafner, v letih 1999 in 2000 je bil na čelu tekmovalnega odbora Franci Masterl. Pokal Loka je tekmovanje v slalomu in veleslalomu za otroke (do osamosvojitve so bili to pionirji), deklice in dečke v dveh starostnih kategorijah 12 in 13 let ter 1-t in IS let. Leta 1982 se je starostna meja pomaknila navzgor, tako da so se nekateri lahko Pokala udeležili celo petkrat. Vse tekme so bile izvedene na smučiščih nek danje škofjeloške občine: l4-krat na Starem vrhu. 10-krat na Soriški planini in I-krat na Črnem vrhu nad Cerknim (smučišče je na loški strani). V imenu mednarodne smučarske organizacije vsako mednarodno tekmo nad zorujejo tehnični delegati FIS, ki praviloma prihajajo iz tuje države. Na Pokalu Loka so se zvrstili naslednji: 1. Oskar Fischer Nemčija 1973,1992 2. Jean Louis Rambla Francija 1975 3. Heinz Steger Švica 1976. 1978 4. Kari Senger Avstrija 1980 5. Herman Sladler Nemčija 1981.1983.1986 6. Martin Wieser Italija 1982.1985 1987 7. Hubert Rumpler Avstrija 1984. 1988, 1995. 1997, 1999. 2000 8. Hanspeter BrandJ Avstrija 1989 9. Vaclav Klozar Češka 1990 10. Alfred Hinterecker Avstrija 1991 11. Peter Eder Avstrija 1993 12. Peter Auernig Avstrija 1994 13- Michal Soltvs Slovaška 1996 14. Goraz.d Bedrač Slovenija 1998 Na vseh petindvajsetih pokalih je sodelovalo 42 držav iz -t kontinentov Evrope, Azije, Južne in Severne Amerike. Na začetku devetdesetih so se tri izmed njih: Jugoslavija. Češkoslovaška in Sovjetska zveza preobrazile, tako cla so novonastale 498 ZLATO OBDOBJE ALPSKEGA S.WČASJA V SKOFJI LOKI 1970-2000 države pomagale povečati prejšnje število. Popolno število nastopov ima slovenska reprezentanca, če štejemo, da so prejšnjo jugoslovansko ekipo sestavljali z absolut no večino Slovenci (sicer je bilo slovenskih nastopov le 9). Potem sledijo po številu Avstrijci (23), Bolgari ( 19), Poljaki ( 18). Madžari (16), Nemci in Komuni (15). Italijani (13), Nizozemci (11), Češkoslovaška ( 10). Hrvati, Velika Britanija (največkrat Skoti). Slovaki (po H). Čehi in Finci (_). Ukrajinci (6), Švicarji in Jugoslovani (5), Argentinci, Belgijci. Bosanci. Kanadčani. Makedonci in Izraelci (po 4), Japonci, Rusi in Turki (3), Belorusi, Luksemburžani, Sovjetska zveza. Litvanci, in Gruzijci (po 2). po enkrat so se udeležili Andorci. Brazilci. Cilenci. Grki. Mehičani. Amerikanci (ZDA). Estonci, Kazahstanci in Uzbekistanci. Od 196 možnih prvih mest (na vsakem tekmovanju je (S tekem, 1 veleslalom je odpadel) so jih Slovenci osvojili točno 100. Avstrijci za njimi 03. Zlate kolajne pa so Sle še v 10 držav, kar je razveseljivo: Nemci 9. Hrvati s kosteličcvo 3. Finci in Švicarji po t. po 2 so osvojili Bolgari. Poljaki, Slovaki, Romuni in tekmovalci Češkoslovaške, zmagal je tudi Nizozemec Buis. Ekipno lovoriko so največkrat osvojili Slovenci in to 13-kral. od tega v neodvisni Sloveniji petkrat. Avstrijci so bili suvereni na začetku in na koncu, vsega skupaj pa so zma gali 1 l-krat. Leta 1989 pa so pokal Loka prejeli še Bolgari. V uradnih jugoslovanskih in slovenskih reprezentancah (do leta 1999 samo ekipa A in B. od leta 2000 pa pravila 1 IS dovoljujejo tudi več reprezentanc) je nastopalo Pokal 1000-letnice Luke- Skofja Laku 73 499 LUSKI RAZGLEDI 47 76 tekmovalcev SK Transturist in Alpetour, od tega 35 deklet in ti fantov. V nadalj njem besedilu so navedene posamične uvrstitve do 10. mesta in dalje še preostali, ki se jim ni uspelo plasirati do 10 mesta. Številka ob imenu označuje leto. v katerem je bil rezultat dosežen, [z preglednice je na nek način razvidna tudi porazdelitev moči kluba na posamezna obdobja. 1. mesto: Maja Česnik 80. Saša Lesjak 83, Petra Plajbes 84, l.ea Ribarič 87, Špela Bračun 90. 92 (2-krat). Iztok Petnic 91. Maruša Sagadin 91. 2. mesto-. Romana Pintar 76, Maja Česnik 78, Polona Hafner 83, Jani Grašič 84, Petra Plajbes 84, 86 (2-krat). Lea Ribarič 88, Boštjan Rupar 90. Nina Česnik 91 (2-krat). Boštjan Božič 93. Jure Podlipnik 90, 92. 3. mesto: Jana Valič 73, Damjana Likozar 76, Jani Grašič z avtobusom prek« >Jav< >rij v P< iljanski dolini hodili smučat na Stari vrh. Avtobus je ustavil pri gostilni v Javorjah, potem pa smo jo peš mahnili na Stari vrh. Kakšne pametne obutve takrat ni bilo. Vem. da sem imel gumijaste škornje, snega je bilo meni čez glavo, ga z pa gladka, tla sem se z gladkimi škornji zelo težko premikal. Takrat mi je pomagal Jože Matek. ki mi je nesel opremo do Loške koče. Že naslednje jutro pa se je na Starem vrhu zavrtela sedežniea in v leč- nica. kar je pomenilo, da smučanje v Škofji Loki dobiva pogoje, ki smo si jih lahko predstavljali samo v sanjah. S sedežnico sicer nisem imel nobenih težav, z vlečnico pa sem se kar namučil. da sem prišel do v rha, saj je zadnja strmina še kako zahtev na. Spoznanje, tki je potrebno za kakovostno smučanje trenirati tudi v obdobju, ko ni zime. se je v tistem času že zelo ukoreninilo. Tod vodstvom Jara Kalana smo obiskovali plaz na Vršiču, plaz pod Prisojnikom in začeli smo hoditi na treninge v Kaprun. V letih 1973 i<-' v Skofjo Loko prišel trener Jernej Plajbes. Tako smo imeli posebnega trenerja za pionirje in posebnega za člane in mladince. V tem obdobju smo poletne treninge organizirali na Češki koči. Ledinah. Kaprunu. Val Senalesu. Passu Stelvio. Passu Tonale ... Vendar so se nam najbolj vtisnili v spomin treningi na Češki koči. Zakaj? Zaradi oskrbnika Andreja Karničarja. ki je znal na svoj način poskrbeti, da smo se kljub težkim treningom na plazu Zgornje Ravni pod Kočno v koči počutili kot doma. Velja pripomniti eno. da smo se takrat tako trenerji kot tekmovalci učili drug od drugega. Stroka takrat še ni točno vedela, kaj je tisto pravo in koliko je potrebno česa postorili, da bi se pokazali rezultati. A kljub temu je bilo v letih od 1975 do 1983 več kot polovica vseh članov jugoslovanske reprezentance od najnižjih kategorij pa do najstarejših iz smučarskega kluba Alpelour. Čire za obdobje, ki bo težko ponovljivo. V letih 19S2 pa do 1986 sem tudi sam aktivno delal kot trener cicibanskih skupin. Tudi uspehi niso izostali, predvsem pa sem želel ustvariti vzdušje, ki so ga meni pred leti ustvarjali moji trenerji. V letu 1994 sem se ponovno vključil v delo v klubu. Takrat so me poprosili, naj prevzamem predsednikov anje kluba. Pred mano je bila težka naloga. Ne da ne bi zmogel dela, pač pa voditi klub s tako bogato tradicijo pomeni veliko odgovornost in obveznost. ! stvariti zaupanje članov, ki so mene v letih 1969 sprejeli v klub. 508 ZLATO O/IDO/I/I {.AU'SK?GA SMl Č4A/.I l ŠKOF// LOKI l<-r<>-2t)(lt) ust\ ariti zaupanje okolja, da b< > verjelo in sledilo mojim ciljem. Po šestih letih ugotav ljam, da mi je uspelo ušiv ariti /družbo, ki je sestavljena iz izkušenosti starejših članov in zanosa mlajših. \e da ni problemov, prav je. da so. saj jih skupaj rešujemo, kar nas še najbolj povezuje. Nobenega izziva se ne ustrašimo. V klub se nam vrača množičnost, kar je pogoj za večjo verjetnost vzgojili tudi vrhunskega tekmovalca. Prav dobri rezultati pa nas člane navdihujejo za še večjo vnemo. Ponovno smo postali eden najboljših organizatorjev domačih in mednarodnih tekem. Vse to prav zaradi homogene ekipe, ki se rada srečuje in skupaj doživlja in podoživlja trenutke, za katere jim ni žal časa. Če se vrnem na začetek, ko sem govoril, da je zlato obdobje loškega smučanja v letih 19~(> do 2000 in da sem zelo ponosen, da sem bil ves ta čas zraven in sem še danes, upam verjeti, da nisem edini, ki je na to ponosen. Verjamem pa tudi, da bo generacija, ki danes pridno trenira, ponosna, da je svojo mladost preživljala v sredini, ki je vtisnila pozitiven pečat v njihovo življenje. Viri: • Arhiv SK Alpetour (zapisniki upravnih odborov, alpske komisije, občnih zborov, poročila trenerjev >. • Zasebni arhiv Gašperju Zakntnika. • Bilteni Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije. • Ciklosurane brošure Smuk. 1969, Loški smučar 5t. t. ITI in št. i. ITi. • Zbornik 90 let telovadbe in športa v občini Škofja Loka. 1906-1996, • Priložnostna brošura š() letnica Loške koče na starem vrhu .J Dekleva. 2000. • Bilteni Pokala Loka. • Brošura Pokal Loka. J. Vizjak m L. Zate. Gimnazija Skorja Loka. 2000. • Bilten 9. mladinskega evropskega prvenstva. Škofja Loka, 1981. • Bilten ta. zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984. • Zasebni arhiv Jata Kalana • slovensko smučanje 2000, oktober 1999. • Poročilo o deskanju na snegu, Janez Demšar, 2000. • Fotografije: Peter Pokom • Spomini soustvarjalcev loškega smučanja (originale hranijo avtorji spominov i 509