Šiviljska produktivna zadruga v Ptuju se postopoma razširja
V. okviru petletnega plana za ptujski okraj in planske naloge dviganja za-diužne proizvodne m uslužnostno obrt-ne delavnosti prispeva ptujska »Sivilj-ska prodaktivna zadruga« velik delež za dosego planskega cilja, da bi bila do leta 1951 dvigniena zadružna in privatna obrtna delavnost v razmerju z letom 1939 za l,4krat :n da bi dosegla na pod-ročju LRS vrednost 3,5 milijarde dinar-jev.
Lansko leto je »Siviljska zadruga« s svojo delavnostio presegla četrtmilijon-sko vrednost, za letošnje leto pa si je plan  znatno  zvišala.
2e avgusta 1946 se je v Ptuju poka-zala potreba za ustanovitvijo šiviljske produktivne zadruge, ki je bila tud. ustanovljena. S tem je bilo ustvarjeno tovrstno zadružno jedro, \z katerega se je razvila sedanja močna, 7 delom oblo-žena in uspešno delujoča zadruga. Ta-kTatni zadružnl referent pri OLO tov. Neubauer Maks in poslovodja krojaške zadruge tov Vrbnjak Jože sta dovajala zadrugi vso oblastno pomoč, ki je bila takrat možna in vzpodbujala prve čla-nice pr- pretnacrovanjvi ustanovnih težav. Nabava šivalnih strojev ie tvorila te-žišče razvojnih skrbi. Postopoma se je vršil prenos dela in zaupanja mimo šivilj privatnic v zadružni šviljskl obrat, ki je dan za dnem pridobival 12-kušnje, izboljšal delo. vzdrževal uradne cene in širil vrsto članic. Prvotno šte-vilo 3 do 5 član c se' je povečaio na sedanjo poslovodkinjo, 6 pomočnic, l priučeno moc in 4 vajenke članice. Ves čas so vodile ostro borbo s šiviliami-šu&markami na vaseh in v mestu, ki so izkoriščale na en: strani svoje naroč-nike z nekontroliranimi cenami za sto-ritve, na drugi strani pa niso izpolnje-vale osnovnih pogojev za kvalitetno iz-vrševanje  šviljske   obrti.
S to borbo še nedaljujejo s tein, da dv^gajo kvaliteto dela, skrajšujejo čas izvršitve prejetih naročil ler znižujejo cene storitvam.                                           j
V letu 1948 so nudile članice-mladinke j znatno pomoč tudi pri obnovi domovine. V vrstah »Leteče čete« so napravile na stotine trt prostovoljnega dela na ra^ji.h akcijah.
Tov. Petrovič Stefka je opravila 400 prostovoljnih ut iu je bila razglašena za udarnico Dobila je zlati znak ZD in opekarne Ormož. Sodelovala pa ifi tudi v akciji na avtostradi Zagreb—Beograd ter tud: tam dosegla častni naslov udar-nice, tov. Kukovec Rezika pa pohvalo Tov. Prosenjak Anica je zaslužila čast-m naslov udarnice pri gradnji proge Sežana—Dutovlje. Tov. Dragar Liziika je bila pohvaljena.
V vrstah »Leteče čete« v okrajnih akcijah pri gradnji zadružnih domov in izdelovanju opeke v Onnožu so opra-vile tov Kukovec Rezika, Dragar Lizika in Prosenjak Anica po 200 prostovoijnlh ur. Dobile so bronaste značke za pomoč pri zadružnih domovih in pri apekarn: v Ormožu
Poslovadkinja tov. Močnik Tončka ln ostale so se pridno udejstvnvale v delu množičnih organizacii ZB, OF in LMJ. Lanako leto so nudile strokovno delovno pomoč skromnejšim družinam ;z 2etal, Gruškovja in Cirkulan s tem, da so obiskale te kraje in napravile nekaj novih otroških oblek ter popravile večje število starih.
Plan dela za 1949 obsega znatno zvi-šanje strokovne delavnosti. Tudi letos bosta dve član ci sodelovali po dva me-seca pri večjib mladinskih akcijah ter akcijah v ptujskem okraju. Med drugim ima zadruga v svojem planu prostovalj-nega dela obisk Doma starih in ane-moglih v Muretincih in poprav:lo ter izdelavo oblek in  perila  oskrbovank.
S svojo vsestransko delavno«tjo in razvojem nakazuje zadruga šiviljam privatnicam možnosti boljšega zadiruž-nega dela, kakor ga majo same z indi-vidualnim izvrševanjem šiviljske obrti, zlasti njihovim pomočnicam in vajen-kam, ki jim sodelovanje v privatal obrt: ne daje dovolj možnasti za poli-tično in kulturno ter strokovno izpopol-njevanje. Ob tafcih prilikah se ne mo-rejo čuliti kot sodelavke pri gradnji vsedržavnega gospodarstva, temveč sa-mo kot pomočnice in v-ajenke privatnih obrtnic.