Nič pravic - več davkov Občni zbor Slovenske Kmeike Zveze v Celju. Mlada, Čila in zmagujoča stranka smo. Kakor rastejo in napredujejo naše vrste, tako raste in se izpopolnjuje naša moč. Hud boj je bila zadnja leta KmeCka Zveza s svojiml politiSnimi nasprotniki v na61 ožji domovinii z Iiberalci in drugimi zatiralci katoliškega in slovenskega imena. ZmagujoSa zastava je sedaj vsepovsodi razvita na našili okop.ih, Naši doma6i nasprotniki so poraženi, plaSjio beže Iz svoje razpadajoče stranke. Mi pa stojimo Cili in krepki, pripravljeni na nove boje, nove zmage. Tako je bilo razpoloženje na obSnem zboru naSe edino upoštevane organizacije štajerskih Slovoncev, Slovenske Kmečke Zveze, v nedeljo, dne 3, maja v Celju.. Na obftni zbor so došli najodličnejši zaupniki in možje iz vseli okrajev Spodnje Stajerske. Posebno nmogo pa }e došlo vrlih mož, mladeniSev iz Savinjske doline. Na shodu amo videli veliko število naSih županov, razumništvo, ženstvo in tudi naši vrli delavci in obrtniki $o bili v fiastnem Številu navzofti, Izmed poslanoev so došli: dr, BenkoviČ, Bren&c', dr, Korošec, Novak, Pišek, Ozjme^ Terglav, dr, VerslovSek in VreSko. Ob 1, uri je bila obširnaj dvorana «Łri Belem volu" in velik vrt, polji občlnstva. Ker je bil predsednik K» Z., poslanec RoSkar, fladržan, je otvoril iri spretno vodil zborovanje podpredsednik, Žnpan in deželni poslaneo Tecglav. Ko je v pozdravnem govoru imenoval dr. Brejca, voditelja koroških Slovencev, je po dvorani zadonelo iz stoterili in stoterili grl: Žilvio dr. Brejc, živeli koroški bratje! Nifc pravlc! Veselo in burno pozdrafvljen je nato nastopil prvi in glavni govornik dn. Janko Breic. Dr, Brejc je znan kot eden najboljših govornikov na Slovenskem. Njegove besede so krepke, navduše.ne in i7i'aŽene z nekim posebnim guiom odloSnosti, Vidi se, da rau srce kipi navdušejija in narekuje jeziku, da izraŽa z lepo doneclm glasom to, kar Suti... Dr. Brejc zna srca poslušaloev takoj prikleniti jia-se. To se je videlo na tem veligastnem zborovanju. Stavek za stavkom je bil dr^BrejSev govor prekinjen z viharnimi,,2ivio!"| klici, odobravaniem in ploskanjem^ Ko je govornik na\števal gorostasne krivice, ki se gode posebno uašim Ikoroškim bratom od stratii nemških okrutjiežev, so se tponavljali viharni klici O|gor9efnja proti našim tlačiteljem. KimeSke pesti so se vzdigovale, ko je govornik povdarjal, da smo Slovenci, posebno na Koroškem ,,narod brez pravic". Nemci na Koroškem (pod besedo Nemcl misUmo nemške jiacionalce, nemške liberalce in nemškutarje) so najbolj strupeni nasprotniki Slovanov, kar jih je sploh pod solncem. Znacaj gkoroških jiarodnih nasprotnikov obstoji v glavnem v Isledečih lastnostih: blazna domišljavost, uprav nera|6konacionalna oholost in zagrizienost, hudobnjst, za|vist in hijiavšfeina. Slovenoi smo brez pravio v šoli, pred sodiSSem, na davkariji, n.a železnici, v deželnem zboru In odboru, mi smemo plagevati samo krvni in aenarni davek. Ti Nemci nas amatrajo za garjave, gobave. Kdor se pritožuje, tega proglasijo Nemci za huj- akaCa, da, celo za veleizdajalca. Koroška je polna ta- kih okrutnežev, ki poznajo samo Bismarkovo načelo: moC In silo, Doaedaj so koroške Slovence zamol5avali, «pl jih", 90 pravili Sirnemn sveto. A to nl dolgo drža- lo, Ko je naS poslaneo Gmlenauer v državnem zboru opisal krivfca, ki ae nara gocte, so Neunci rekli, to je , 6ama Sala, pravljlce, basnl. Ko aime wetu v posebni  loajigl povededl,' da jdKtoroSka; uprajr' turgki vilajet, so se nas ustrašili in so sklicali v slovensko SinSo vas shod nemškutarjev in Nemcev ter so tam sklenili v imenu Slovencev, da jii treba sprave z Nemci, ker se itak Slovenci in Nemci dobro razumejo. To delajo Nemcl nalašS, da bi si svet mislil: Glej, glej, kako se koroškim Slovencem dobro godi, — Nemci so se na tem sliodu igrali Slovejice iti so za ta teater ppklicaJi znanega urednika ptujskega ,,Stajerca", Linharta, na pomoS, Na shodu so sklenlli, da najvelja: ,,Koroška Korošcem!" Dobro, pravlmo mi! Potem pa nam Idajte na Koroško vse tiste paše rojake sodnike, uradjiike in učitelje, ki so radi slovenstva v pregnanstvu izven KoroSke, IzženitB s Koroškega vse one nemške hujskaSe, ki so privandrali od vseh štirih vetrov in nam sedkj komandirajo, NemSkonacionalneinu uradjiištvu, ki vodi jia Koroškem politiSen boj, naj stopi vlada ostreje na prste, pa se bodo stvari obrnile na bolje. Vlada bi lahko, ako bi hotefla, naroCila uradni kom, naj ne deJajo nesmiseljtie In neavstrijske politike, a vlada tega noce, Zatorej pro5 s sedanjo vlado, ako no5e dati Slov?enc6m, kar nam gre po božjih ip oesarskih postavah. Pomagajtf^; 3i sami! Ne dajmo so teptati od parodnih sovragov! Porabimo mofi, kjer jo Imamo, v vsaki obCinl, na vsakem kraju; ako bodo Nemci videli, da ]im vražaimio tam, kjer smo sami močni, hudo s hudim, bo'do postali ponižni in bodo zaSeli piskati na drugo pišfialbo, Brez boja ni zmage, 6e odnehamo, bomo vedno hlapcl, Neirtci škilijo v Nemčijo, so veliki prijatelji prusovske vladarske hiše, "Mi se pa s tenn, da se boiujemo za slovenstvo, za naše1 pravice, borimo tudi za hlabsburško vladarsko hiSo. (Živio oesar! Živela Avstrija!) — Pride še plafiiljii dan tudi za naSe nasprotnike. In ta pla&lni dan je bližje kot si ga sami mislijo, Sldetiiimo Se trdneiSe na§e vrste: vsi složni v eni misli! Ne udamo se, ne prodamo se, našib. dedov zemlja ostane naša, dokler jo svobodno solnco obseva in ogreva! V-iharno vsklikanje, ploskanje in ,,Zivio!"-klici &o spremljali krasen govor, kateri je napravil na vse zelo globok utis, Mnogo davkov! DirŽavni in deželni poslaneo ler deželni odbornik dr. VerstovSek je v svojem govoru, ki je bil tudi veSkrat prekinjen s pritrjevanjem In ploskanjem, razpravljal, kako se našemu ljudstvn vedno ualagajo nova bremema, novi davki od vlade, ki nas hoče poznati samo tedaj, kadar plafiujemo krvpi in denarni davek. Na raCun naših davkoplafievalcev se delajo ogromni dolgovi, se podpira šole v Albaniji, a za podpore našemu bednemu kmetu i.n delavcu vlada nima navadno denarja. To kar se dogaja v državi, se dogaja tu,di v deželah, Na Stajerskem bi Nemci, ki so imeli doslej skoro neomejeno oblast deželne uprave v rokah, radi nakladali Slovencem le vedno ve8je davke, a dati nam niso hoteli skoro jii8, Uprli smo se in smo tudi zmagali. Krivice ne* smomo trpeti! Upreti se moramo proti krivioam povsod, kjer se nam gode, z vso silo, in zmagali bomof Ce se bomo dobro borili, razrušile se bodo m«je, ki ločijo nas Slovence in so nas na mnogo kosov razcepile, a slovenski narod to ostal kot zmagovaleo povež kot stoletnemboju(živio!), Prišel bo 8as, ko bomo saanl gospodarji na naših lastnih tleh, Dal Bog, da bi ta srefina zvezda skoro zasijala na nažem jugu, (Bblgotrajno ploskanje.) Drugl govorl. K besedi se je oglasil državni in deielpi poslaneo dr. Kovošoe. Go\"ornik je pozival pavzože na navtUiSeno naK>dno delo. Dosedaj smo se borili doma z našimi domačimi nasprotnimi strankami, Te stranke so sedaj v razsulu, njili pristaSi beže na vse stranU V naših srcih ni mašCevanja, ni mašgevaluega srda, ni kamna v naših rokah za bežeče, ampak kot rodni bratje jili vabimo v našo stranko, Mlada stranka smo, Kakor smo mladi, tako smo tudi mo8ni in silni". Mi noCemo pojemati, ampak rasti, Poprej smo vas vžigali za boje proti liberalcem, danespavas prosimo: pojdite ven i.n pridobite jiaši zmagujoSi stranki nove pristaSe. Ne vabimo jih zato, da bi jih rabili, ampak1 mi rabimo moSjiejŠo armado za našie narodne boje, za velike boje, ki jih bomo bojevali v bližnji bodoSnostiVsi vemo, da se nekaj prlpravlja. Da ne boste pošiljali svojih poslanoev ne v Rim ne v Berolin, ampa_ na avstri(jski Dunaj in da bo naš narod vedno pod vladarji habsburške cesarske hiše, na lo se mora naš narod kot en mož skupno pripnavljati. Mi smo vajeni zmag. Kakor smo bili odloftpi v boju z doma8fmi strankami, tako smo odlogpi i^ neizprosni tudi v jiarodnem boju. Ponesuno torej narodno zastavo na naše okope v boj proti okrutjiemu1 parodnemu sovražnikn. Ko smo se borili v Gradcu za pravico Štajer* skih iSlov«noev, ste edino vi kmeCki in delavski moŁje stali za nami, a mnogi drugi so metali karaenje na nas. Danes pa stojijo pred vaimi vaši deželni poslanci kot zmagovalci. Hvala vam za vašo podporo, NaŠe geslo za bodofte boje pa je: Osvoboditev S p. Stajerjaizpod n'e_«Skutanskegaj i e robstva, Govor našega voditelja je napravil velik in globok utls na navzoče; prltrjevanje skoro ni hoteio ponehati. Državni in deželni poslanec dt. Benkovlč je v kratkem In jedernatem govoru povdarjal: Za uspeSne boje z drznimi nasprotniki je treba zjanesti med Ijudstvo veg ppguma, vefi korajže, Napram našim nasprotnikom smo vse preveS potrpežljivi in ponižni, Odslej naj bo naše potrpežljivosti konec! Skupno nastopajmo! Prednamci so nekdaj na spodnještajerskih, s krvjo jiaSih pradedov poškropljenih poljanali, navduŠeno prepevali: Le vkup, Ie vkup, uboga gmajna! Ce bomonastopalikorajžno, pogum.no in s samozavestjo v srcu, bodo nasprotniki izgijiili z naSe zemlje, (Groinoviti Živio!) Resolucija: Obfini zbor S. K. Z. poziva svoje prislaše, da povsod z vso žilavostjo in pogumom delajo za narodno in aospodarsko osamosvojitev slovenskega Ijudstva nn Štajerskem. Obenem izražajo navzoči zborovaloi svojo ljubezen koroškim slovenskim bratom ter pozivajo Slovence po vseh drugili kronovinah, da pomagajo koroškim Slovencem v njih tiudem narodnem boju. K ^ besedi se je Še oglasil g. Anton TurnSek, trgovec iz Rečice, ki je izrazil našim poslancem imenom celega zbora iskrejio zahvalo za boje, ki jih vodijo za svoje volilce in za pravice slovenskega naro da. (Zivio poslanci! Živela Kmefeka Zveza!) Volitve odbora ni bilo, ker se ista vršd po društvenih pravilih vsako tretje leto. Predsednik Terglav je nato koncal vfli^astno zborovanje, celi zbor pa je zaklical cesarju m prestolonasledniku trikratni ,,Živio!" Predno pa srao se začeli razhajali, je zadoneJa iz stotin in stotin navduŠeniM slpvenskih grl kraana himna ^Hej Slovani"! Zadovoljnih in veselih obrazov smo se razšli. V jiaših srcih pe se je s tem djievorti vžgat zopet nov ogenj svetega jiavdušenja aa boj za tiašo narodno pravdo. I3og, ki 6uvaš nad našim narodom, pa daj, da &e bodo izreftene želje obistinile!