| AVE MARIA Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo DECEMBER, 1949 A VE MARIA LETNIK 41 Evangeljski prizori “Zdrava, milosti polna! Gospod je s Teboj!" “ >NGEL GABRIEL je bil od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija (Luk. 1:26-27). ” Gospodov angel pride k Mariji v vidni podobi in jo pozdravi: “Zdrava, milosti polna!” Veselje preveva ves angelov pozdrav; saj pri¬ haja od Boga samega, da prinese svetu najbolj radostno vest in Mariji najbolj veselo sporočilo: Časi so dopolnjeni, Kristus bo rojen, Ti pa si izbrana za njegovo Mater. Veselje zveni iz njegovega pozdrava, veselje odseva iz vse njegove postave, veselje iz njegovega pogleda. Veselje se zrcali na njegovem obrazu in veliko spoštovanje. Saj se nebeški knez zaveda, pred kom stoji in koga pozdravlja. Marija je človeški otrok, pa po milosti božji odbrana za Mater božjo in Kraljico angelov. Angel ne reče Mariji: “Marija, ” ampak jo pozdravi: “Milosti polna.” To je novo ime, ki ga bo nosila Mati božja in samo ona za vselej v nebesih in na zemlji. V vse drugačni, nenavadni meri je napolnjena z milostjo kot drugi ljudje, kot angeli, kot vse, kar je Bog ustvaril. Milosti polna, ker si edina med ženami izbrana za Mater Sina božjega; milosti polna, z vsemi čednostmi ozaljšana Devica in Mati; milosti polna, Ti brezmadežna, ki Te ni umazal strupen dih izvirnega greha; Ti, ki si bila z milostjo napolnjena, da nisi nikoli storila ne velikega ne malega greha; milosti polna, da niti Tvoje brezmadežno telo ni strohnelo v zemlji, ampak Te je Tvoj božji Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in telesom in kronal za Kraljico nebes in zemlje. Le veselimo se Marijine sreče, ko jo je Bog tako odlikoval! Prosimo jo, naj še v nas varuje zaklad posvečujoče milosti. Ni sreče v človeškem srcu, ne miru, če izgubi Boga in njegovo milost, ker je vsaka duša ustvarjena za Boga, po njem hrepeni, in če je po grehu od njega ločena, je vsa nemirna. Prosimo Marijo, da bi milosti ne izgubili. In ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: "Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil gospod!" In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo in Jožefa in Dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jin? je bilo o teni Detetu rečeno. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pas¬ tirji. Mari ja pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. A VE MARIA 3 VETNIK, KI JE prvi častil našo ljubo nebeško Mater, preblaženo Devico Marijo - svetnik, ki je skazoval gotovo najlepšo čast Gospodovi Ma¬ teri, je sveti Janez, apostol in evangelist. Sin ribiča Cebedeja in njegove žene Salome, se je sv. Janez rodil v Betzaidi na Galilejskem. Njegovi starši, kakor razodeva sv. evangelij, so bili dokaj premožni. Imel je brata Jakoba, s priimkom “starejši. ” Pobožno vzgojen, je hrepenel z vsemi bogoljubnimi duš¬ ami vred, naj bi prišel Mesija. Poslušal je spokorne pridige sv. Janeza Krstnika in ganjen po nje¬ govih besedah postane njegov učenec. Ko pa tudi Jezus pride k Janezu Krstniku v puščavo, pokaže ga Janez svojim učencem kot Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta. Učenec Janez gre takoj za njim in ostane do večera tistega dne pri njem. Janez se sicer še vrne v Galilejo k ribištvu, a kmalu potem ga Zveli¬ čar pokliče za apostola. Odslej zapusti očetovsko hišo, mreže in čolne, hodi stanovitno za Jezusom, ter je njegov posebni ljubljenec. Zavoljo svoje čistosti in vednega devištva je pri zadnji večerji smel sloneti na prsih Gospodovih. In na Križu viseč je Kristus svojo deviško Mater njemu v varstvo izročil. Kdo bi potem še dvomil, da je čistost najljubeznivejša čednost? Janez je bil najmlajši izmed vseh apostolov in, kakor menijo cerkveni učeniki, še ni imel pet in dvajset let, ko ga je Gospod izvolil. V svojem evangeliju se večkrat imenuje “učenca, katerega je Jezus ljubil. ” Sveti Avguštin pravi, da je Gospod Janeza posebno ljubil za¬ voljo njegove velike vdanosti in ljubezni, zavoljo njegove krotkosti in miroljubnosti in pa deviške čis¬ tosti. Bil je s Petrom in Jakobom priča raznim dogodbam, pri katerih nisobilidrugi apostoli. Tako na gori Tabor, ko se je Gospod izpremenil, na Oljski gori o njegovi smrtni bridkosti. Ko so učenci žalostno vprašali, kdo je nesrečni izdajalec, pomignil je Peter Janezu, naj on vpraša Gospoda. Janez je bil edini izmed vseh apostolov, ki je na Kal¬ varijo spremil Gospoda in do smrti ostal pod križem. Po vstajenju je bil prvi učenec pri praznem grobu. Pri Tiberijskem jezeru je on spoznal Gospoda: “Gospodje!" “Ko je tedaj Jezus Mater in učenca, katerega je ljubil, videl zraven stati, reče svoji Materi: ‘Žena, glej, tvoj sin!’ Potem pravi učencu: ‘Glej, tvoja Mati!’ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. ” Kaj pač je sv. Janez občutil tisti trenutek! Seveda je bilo njegovo srce neizmerno žalostno o smrti Gospodovi. Vendar je bilo napolnjeno z neizrečeno radostjo o besedah, 4 AVE MARIA katere mu je rekel njegov umirajoči Učenik: “Glej, tvoja Mati! ” Odkar je Marijo spoznal, jo je visoko spošto¬ val in častil kot Mater svojega Gospoda. In zdaj, ko jo je res smel imenovati svojo Mater, kako veliko in sveto je bilo njegovo veselje ! Sv. Januerui Sv. Janez evangelist, ljubitelj Marijin, pelje Žalostno Mater od groba njenega Sina. evangelij samo to pravi: ‘Od tiste ure jo je učenec vzel k sebi! ” Četudi so le kratke besede, vendar veliko povedo. Janez je Marijo k sebi vzel. Skrbel je za njo z vso ljubeznijo. Stregel ji je z vso ponižnostjo. Var¬ oval jo je z vso pazljivostjo. Slušal jo je z vso natančnostjo. Spolnoval je vse dolžnosti, katere zamore dobri sin skazovati svoji ljubljeni materi. Spremljal je žalostno Mater Marijo do Jezusovega groba in po¬ tem v Jeruzalem nazaj. Ko je Gospod častitljivo vstal od smrti in šel v nebesa, so apostoli čakali z Marijo prihoda svetega Duha. S svetim Duhom napolnjeni so nesli veselo oznanilo po celem svetu, da bi ves svet pridobili za Kristusovo vero. Kdaj je Janez Jeruzalem zapus¬ til in kam je šel naprej, to ni gotovo znano. To pa vemo, da je večinoma bival v mali Aziji in da si je slednjič izbral mesto Efez za svoj sedež. Očetje cerkvenega zbora v Efezu nam pripovedujejo, da je Janez s seboj vzel božjo Mater Marijo, da je tako spolnjeval svojo dolžnost do sebi izročene Matere. Pripoveduje sv. Mehtilda, da je bilo njegovo spoštovanje do Marije toliko, da je v njeni pričujočnosti pobesil svoje oči in njo še pogledati se ni upal. “O milosti polni učenec,” pravi sv. Tomaž Vrlanovski, “ki je za Kristusom imel tako imenitno učiteljico! Kaj ga je vse naučila! Rada mu je razodela vse, kar je v v prijaznih pogovorih slišala in zvedela o svojem božjem Sinu. Zato se je on s svojim duhom vzdignil nad vse druge evangeliste. " Približala se je pa ura, v kateri naj bi Marija ta svet zapustila in se preselila k svojemu božjemu Sinu. Razodela je to svojemu ljubemu prijatelju Janezu ter izjavila želje, da bi še enkrat rada šla v Jeruza- MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 DEGEMBER Molijo za pokrajine pod oblastjo islan/a. AVE MARIA 5 lem, še enkrat obiskala in počastila kraje, kjer je trpel njen božji Sin Jezus. Janez je torej spremljal Marijo v Jeruzalem; obiskal je ž njo Oljsko goro, goro Kalvarijo in grob, kamor so bili položili Gospoda. Slednjič jo prosi, naj ga zadnjikrat blagoslovi. Marija mu da svoj blagoslov in pristavi, kakor piše Amadej: “Z Bogom, moj sin, uči Kristusove nauke in oznanjuj pri- hodnjost! ” Po božji naredbi so prišli ta¬ krat vsi apostoli v Jeruzalem, da bi bili pričujoči pri smrti Matere božje. Tudi sami so želeli umreti in skoraj gledati obličje božje. Janez je šel po vnebozetju Matere božje nazaj v Efez, ter nadaljeval svoje delo in se pripravljal na hudo po- skušnjo, katera ga je še čakala. Cesar Domicijan je silno pre¬ ganjal kristjane. Tudi Janeza so ujeli in v Rim odpeljali. Vrgli so ga v kotel vrelega olja, iz katerega je nepoškodovan izšel. Poslali so ga v pregnanstvo na otok Patmos, kamor je bilo že mnogo kristjanov pregnan¬ ih. Tukaj je Bog njegovega duha razsvetlil, da je gledal v prihodnjost in prerokoval zgodbe svete Cerkve. Tukaj je zrl veličastvo nebeško, zlasti še slavo preblažene Device Marije. V svojem skrivnem razo¬ detju piše: “Veliko znamenje se je prikazalo na nebu: žena s solncem obdana, in luna pod njenimi nogami in na njeni glavi krona iz dvanajst zvezd. ” Sv. Albert Veliki razlaga: Žena je Marija; s solncem obdana, to je s Kristusom, ki je solnce veli¬ častva; luna, to je, vse časno in minljivo pod njenimi nogami; in na njeni glavi krona iz dvanajsterih zvezd, t. j. njeno zasluženje in njene prednosti. “Otročiči moji, ljubite se med seboj! ” Učenci so se naveličali teh besed in so ga vprašali, zakaj jim vedno to ponavlja? Milo odgovori: “Ker je to zapoved Gospodova; če le to spolnite, zadosti je ! ” Ljubezen do bližnjega izhaja iz ljubezni božje; kdor pa ima ljubezen božje, spolnuje zapovedi. Janez je to zapoved spolnoval. Njegovo hrepenenje po Jezusu in Mariji je postajalo vedno večje. Tudi njemu se je približala ura ločitve. Ko je bil doživel 97. let ga je poklical Gospod k sebi, da v večnem veselju počiva na njegovih prsih in z Marijo uživa slavo nebeško. P. ALOJZIJ, o.f.m. 1 mi««*** iMHMI Hal voščimo vsem naročnikom, zastopnikom, za¬ pečkarjem lista Ave Maria, in vsem dobrot¬ nikom, sorodnikom in prijateljem. SLOVENSKI FRANČIŠKANI pri Mariji Pomagaj v Lemontu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 6 AVE MARIA Praznile upanja P. Robert Mazovec, o.f.m. AŠE ŽIVLJENJE v teh žalost¬ nih časih prav često navdaja bojazen. Koliko strtih src, koliko zbeganih duš od neprestanih naporov, pomanjkanja in težav. Mnogi bi si želeli najrajše smrt. Razbite družine, vse delovanje in nehanje modernega človeka je prekvašepo z nekim satanizmom; zdi se, da je vse življenje na tem svetu izstopilo iz tečajev. Obzorja so temna. Nravno življenje ne sloni ve? na temeljih krščanskih kreposti kot so zmernost, preprostost, odpoved, čistost. Nesramežljiva moda je znak duhovnega razkroja, znanilec, da so srca izgubila vsako pravo ljubezen, poroštvo propada družine, ki se že vidi v bližnji bodočnosti. Zaničevanje verskih resnic in sploh besede božje, je tudi eden izmed znakov današnjega časa. Popolnoma naravno je, da bujno raste v srcu, ki je zavrgla luč vere, tema in zmota. SREDI take temne noči pa za¬ sveti mogočna luč. Na tisoče zlatih angelov pojočih slavo Bogu se ustavi nad betlehem¬ skim hlevčkom. Njihovo petje čujejo dremajoči pastirji. Le majhen del sveta je navzoč pri tem tako veli¬ častnem prizoru. In ti ljudje so preproste duše, duše, ki so tako daleč od zvijač in hudobij tega sveta. Jezus Kristus je prišel med nas. Naša žalostna in uboga zemlja se ogreva s plamenom navzočnosti božje. Beseda je meso postala z namenom, da nam postane kažipot v nebo. Pojdimo še mi v Betlehem počastiti učlovečenega Boga in iskati poguma, ki nam je na tej solza polni zemlji tako potreben. E PREROK IZAIJA je napisal: “Ljudstvu, ki je hodilo v temi, je zasvetila velika luč; tistim ki so prebivali v deželi smrtne sence, je vzšla zprnica.” (Iz. 9. 2). “Dete je rojeno, sin nam je dan. Gospodovanje je položeno na njegove rame in imenuje se čudoviti Svetovalec, močni Bog, večni Oče, knez Miru” (Iz. 9. 5). In Ezekijel nadaljuje z opisom poslanca Gospodovega: “Jaz bom sam poiskal svoje ovce in jih bom obiskal. Kakor obiskuje pastir svoje črede, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom obiskoval svoje ovce in jih bom rešil iz vseh krajev, po katerih so se razkropile v meg¬ lenem in temnem dnevu... in pasle se bodo po senčnih tratah... Jaz sam bom pasel svoje ovce... Izgubljene bom poiskal, preplašene bom nazaj pripeljal. ” (Ez. 34). Danes moramo pokazati Detetu božjemu vso našo hvaležnost;kajti dokazi njegove ljubezni do nas so vsem nam tako otipljivi: začne se z dejstvom ustvarjenja. Hvaležni mu moramobitiin z vsem srcem častiti spomin njegovega prihoda med nas. Skupaj s pastirci pohitimo tudi mi k AVE MARIA 7 betlehemskemu hlevu, in prosimo Marijo, naj nam preda Detece božje iz svojega naročja v naše roke. Pri¬ tisnimo ga na srce. Poljubimo mu pobožno njegov obraz, njegovo roke in noge, ki bodo toliko trpele za naše odrešenje. V tem trenutku bomo po¬ zabili na vse težave in trpljenje in obenem z angeli in pastirji bomo slavili veličastvo in usmiljenje božje. Naše.solze se bodo osušile. “Bog je moj rešenik, delam z zaupanjem in ne bojim se... Z ves¬ eljem boste zajemali vode iz studencev Odrešenikovih. In rekli boste oni dan: Hvalite Gospoda in kličite njegovo ime; oznanjujte nje¬ gove sklepe med ljudstvi; pričujte, da je vzvišeno njegovo ime. Pojte Gospodu. ”(Iz. 12, 1-6). Cerkvena li¬ turgija teh dni diha vso svojo lepoto in njene besede, ki jih izgovarja duhovnik so cvetovi najlepših pesmi. s PRIPRAVI za Novo leto stopi \// vernemu človeku pred oči I/ vesoljna sodba odrešenega človeštva. V kakšni meri se je krščansko ljudstvo okoristilo z dejstvom učlovečenja božjega v dveh tisoč letih? V koliko je sprejelo za vodilo svojega življenja nauke in zapovedi kraljestva božjega? Alije Kristusov evangelij že popolnoma prekvasildušo človeštva?Kako cen¬ ijo kristjani zakone božje modrosti in ljubezni, pravičnosti in popol¬ nosti? Koliko je tistih, ki so res v vsem zvesti Kristusu, med vsemi krščenimi ? Nismo črnogledi, vendar pa moramo priznati, da Gospod Jezus ni še dejanski kralj polovice vsega človeštva; toda četudi nismo slepi optimisti, lahko ugotovimo, da šte¬ vilo resničnih vernikov narašča iz stoletja v stoletje. S tem mislim povedati, da je bila v zlati dobirtako ponhvadi označujemo obdobje cerk¬ vene zgodovine-takrat, ko so Cerkev smatrali za vzgojiteljico evropskih narodov, le neznatna manjšina ljudi v naročju Cerkve. Vsi tisti, ki so bili podložni krščanskim vladarjem v takratnem času, so sprejeli nauk Gospodov za svoj nauk. V resnici pa jih je bilo malo, ki bi po njem živeli. Danes pa lahko opazimo ne le veliko število duhovnikov, ki z vso gorečnostjo izpolnjujejo svoje svete dolžnosti, marveč tudi mnogo ljudi iz sveta, z veliko vero, zvestih v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti, ljudi močne volje, katera jih uposablja za apos¬ tolat, kakršnega in v tolikšni meri ni bilo kdaj preje videti. Če se svet, ki ne posluša besede božje, pritožuje nad nesrečami kot vojna in drugi družabni prevrati, Cerkev za te nesreče ne more biti odgovorna. Vsa krivda je na strani pokvarjenega sveta, ki se ni hotel ravnati po zapovedih krščanstva. Krščanski svet pa gre z dvig¬ njeno glavo naprej. Ob vsakoletnem spominu rojstva Gospodovega dobi novih moči za duhovno rast tako posameznikov kot cele človeške družbe. V Besedi namreč, ki je meso postala, “je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi”(Jan. 1,5). 8 AVE MARIA franez Puičai^nik 3. Ljudski glas. Čudežni studenec S AMO ENO JE BILO v njegovi puščavi nerodno-vode ni imel. Nalovil si je s strehe sicer kapnico, katere mu je pa v dolgih dobah brez dežja zmanj¬ kalo. Moral si jo je nositi ali iz Preserja ali Kamnika, kjer mu je pa sosedje niso radi dajali, ker je sami niso imeli razen kapnic. Tako jo je moral nositi iz Podkamnika, globoko doli v dolini na Mahe. “Vse imaš lepo urejeno, Janez, samo z vodo imaš križ!” so mu dejali. “Pa vedno Boga prosim, da naj mi da še vodo tako kakor Izraelcem, iz skale, ” je odgovarjal, “in kar upam, da me bo Bog uslišal! ” Seveda mu nihče ni verjel, ker v celem pogorju tja na vrh Krima ni nikjer niti enega studenca razen v dolinah in ob obronkih krimskih gričev. Pa se je naenkrat nekega dne raznesla novica po občini: “Janez je dobil v svoji kleti studenec ! ” “Ni mogoče!” so vsi zmajevali z glavo. “Sem, jo, sem jo !” je potrjeval novico vsem, ki so ga prišli obiskat ali jih je kje srečal, “saj sem vedel, da me bo Bog uslišal!” Da, kar naenkrat se je pokazal v kleti v začetku komaj opazni stu¬ denec prav iz skale, ki se je pa večal od dne do dne. Nikdar ni bil tako močan, da bi bil moral skopati odtok iz kleti, temveč samo toliko, da je imel Janez dovolj vode za vse svoje potrebe in za kravico. Skopal je mali rezervoar, od koder jo je zajemal. Nadaljuje ANTON GRDINA Vsa okolica se temu ni mogla načuditi in vsi so smatrali to za čudežno uslišanje njegovih molitev. Iz cele okolice so jo hodili pokušat. Bila je čista in mrzla. Tudi iz cele okolice so hodili ljudje s polja poleti po njo, ker je bila tako mrzla. “Ali je ta studenec čudež božji ali ni, tega ne vem, ” je rekel Janez. “Saj čudeža nisem vreden. Vendar toliko vem, da je studenec naenkrat začel teči, da sem veliko molil k Bogu zanj. ” Ko je Janez po 90. letih starosti umrl in mu nekoliko let preje bajto nekdo zažgal, se je razširila govor¬ ica po okolici, da je z njegovo smrtjo prenehal tudi studenec. Tudi jaz sem slišala to govorico, pa se nisem za to zmenila. Sedaj, ko sem čitala v AVE MARIA, sem pa šla gledat, kako je. Novi gospodar ni več bajte postavil in je ni več, klet je pa zasul s kamenjem in ruševi¬ nami. Tako je zasut tudi studenec. Vendar videla sem vodo, ki je stala tam, iz česar se jasno vidi, da stu¬ denec še izvira, da torej ni usahnil. JANEZ KOT PUŠČAVNIK T AKOJ, KO SE JE Janez naselil v svoji puščavi, so ga začeli imenovati puščavnika, Janez Puščavnik, pod tem imenom so ga poznali ljudje, pod tem imenom je napisan v farnih maticah in pod tem imenom ga je imela za¬ pisanega tudi davkarija na Vrhniki. Kakor zgoraj omenjeno, je Janez ljubil samoto. Najraje je bil sam. Ko jebiltukaj res sam, se je tej samoti lahko še bolj posvetil. Vendar pa je imel vedno veliko A VE MARIA______ obiskovalcev iz občine in okolice, četudi si jih ni želel in jih nikdar ne vabil. Vsakega je sprejemal z neko skromno prijaznostjo in s svojim vedno nasmejanim obrazom. Hodili so k njemu razni ljudje v raznih svojih težavah za svet in tolažbo. Znal je vsakemu tako modro sveto¬ vati, da so se večkrat začudili, kako je dobro svetoval. Enako je znal žalostne in stiskane tolažiti. Večkrat je kaka stiskana mati, ali kak žalost¬ en oče prijokal k njemu in mu potožil svoje križe in težave. “Puščavnik vsikdar prav svetuje, moder mož je,” se je govorilo daleč na okoli. “Ne vem, kako bi to in to? "se je kdo zatekel k njemu. “Tako kakor Bog hoče in bo v tvoje zveličanje ! ” je odgovarjal in mirno poslušal včasih dolge štorije obiskovalca. “Tako hudo mi je! Obupal bi!”je tožil drugi. “Kaj bi obupal? Ali ne veš, da si v solzni dolini? Bi bil rad že v nebesih, kajne?Jaz tudi!" je smeh¬ ljaje tolažil. “Kristus je šel tudi za to na križ, da nam je pokazal, kako moramo ljubiti križ in trpljenje, pa križ voljno nositi.” In znal je tako tolažljivo govoriti stiskanim srcem, da si je vsakdo kmalu obrisal solze in šel potolažen domov. Vsa dolga leta svojega puščav- niškega življenja pa noben dan ni zamudil dnevne svete maše, ali še več, če jih je kedaj bilo. Ob nedeljah je prišel k prvi maši in največkrat ostal v cerkvi še do druge maše. Od dnevne maše ga ni odvrnilo nobeno vreme ne poleti ne pozimi. Še večji 9 sneg je prebredel, da je prišel v cerkev. Enako tudi kake druge po¬ božnosti ni bilo v cerkvi, da bi jo bil zamudil. Ko je po 80. letih oslab¬ el v nogah, se je dostikrat komaj privlekel do cerkve in so mu sosedje prigovarjali, da naj se ne matra. “Dokler bom le količkanj mogel, bom prišel. Če pridem včasih malo težko, je pa toliko več zasluženja pri Bogu! ” jim je odgovarjal, “to je pa tudi vredno malo težav. ” Zadnjih deset let pred smrtjo soljudje opazili, in mnogi so še živi ki so opazili, kako se mu je obraz nekako kar spremenil, ko je zatop¬ ljen pobožno molil. Vse poteze obraza so se mu spremenile in neka čudna sreča in blaženost je odsevala z obraza, kakor bi bil zamaknjen v drugi svet, ki ga je ožarjal. To s o mnogi tudi že preje opazili, vendar ne tako splošno, kakor zadnja leta. Izgledal je tako častitljivo, da je vsakega kar prevzelo, ko ga je opazoval. Naj ljubša knjiga mu je bilo sv. pismo in zgodbe svetega pisma. To ni samo čital, temveč tudi premiš¬ ljeval po cele ure, da bi našel in razumel ves pomen svetih besedi, katere je čital. Kdor ga je našel pri takem čitanju in se spustil z njim v razgovor, ga je izpraševal, kako on razume kak stavek sv. pisma. Ko je slišal njegovo mnenje, je pa on povedal in razložil, kako on razume in kako misli. Kakor pravijo ljudje, ga niso nikdar slišali, da bi o kom kaj slab¬ ega govoril. Če je kdo o kom kaj slabega omenil, češ, da se govori o njem to ali to, mu je hitro segel v 10 AVE MARIA besedo: “Ge je to res, revež je, reven grešnik, kakor sem jaz in smo vsi. Molimo zanj ! ” Ali ga je pa branil: “Ljudje le preveč govore drug čez drugega! Dajmo raje vsak pred svojim pragom pometati, pa bo povsod čisto!” Ljudje so ga s t e strani tako dobro poznali, da se je le redko kdo spozabil, da bi bil začel govoriti o napakah drugih. Pri vsem tem je imel pa rad, če ga je obiskal kak gospodar, da sta govorila o izboljšanju kmetijstva ali živinoreje in o drugih gospodarskih vprašanjih. Zlasti je rad govoril o čebelah in navduševal druge, da bi si naredili ulnjake in jih gojili. Pravijo, da jih je veliko poslušalo njegov nasvet. ZADNJA LETA IN SMRT V SE TJA do 88. leta si je Janez sam gospodaril in gospodinjil, sam kuhal in pral in vršil vsa druga hišna dela. Sicer ga je v JezuScek njall, v jaslicah zali, ljubi vas vroče, k sebi vas hoče... V praznikih svetih v dnevih prelepih, zanj naj ljubezen vzgori... JezušČek ujili, v vsaki nanj sili: hiti ljubeče v ponjoč... Alojzij Tome starosti 85 let zadel nekoliko mrt- voud, vendar se je kmalu opomogel, da je zopet vsaki dan šel k maši. Vendar je pa začel pešati. Pa je vendar ostal kar sam. Neko zimo ga je ponoči napadla bolezen, da je za¬ čutil, da potrebuje pomoči drugih. Po vseh štirih se je plazil po snegu proti Preserju po klančku, da bi bil prišel do prve hiše; vendar je omagal in padel v nezavest. Šele zjutraj so ga našli ljudje vsega pre- mrazenega, mokrega in blatnega. Po sledi za njim do bajte so videli, kako se je težko plazil naprej. Pre¬ nesli so ga k Zalarčkovim v Pres¬ erje, kjer so vsi mislili, da bo tam umrl. Vendar njegova zdrava in krepka narava si je vkljub visokim letom opomogla, da se je vrnil v sVojo bajto in naprej samotaril. Toda videl je, da ne more več samega sebe oskrbeti in da more kam k ljudem. Zaželel si je k svojemu ne¬ čaku Jeračniku na Učne. Ker je imel tu boljšo hrano in postrežbo, se je opomogel, da je kar še mogel iz hiše. Ce je le mogel je vsaki dan počasi krevsal na grič Spil, kjer je tam z vrha gledal na svojo barako nizko doli in tam ves srečen pre¬ molil dolge ure in premišljeval, kakor je rekel, nebesa, v katera upa, da bo kmalu prišel. Oko mu je kar zažarelo, ko je govoril o nebesih. Z 88. letom pa tudi tega ni mogel več. Župnik Rev. Miha Perčič ga je hodil pogosto obhajat. Sv. obhajilo je prejemal s toliko pobožnostjo in duševno srečo, da so navzočim pogosto prišle solze v oči in so ga blagrovali. Toda tik pred smrtjo je pa do¬ živel še hudo preskušnjo. Iz neznan¬ ega vzroka je nastal ogenj v njegovi bajti. Ko so mu to povedali, da mu gori njegova puščava, ga je silno pretreslo. Z veliko težavo se je splazil pred hišo in z vrha gledal, kako mu gori tolikanj ljubljena hiš- A VE MARIA ica, v kateri je preživel toliko srečnih let. Zajokal je kot otrok, da so vsi z njim jokali. To mi je pove¬ dala Učnarjeva mati: “Vsi smo z njim jokali, tako se nam je smilil. ” Ogenj J e nastal ponoči, da se je dobro videl od Učnarjeve hiše. "Ljudje božji, prosim vas, pojdite gasit mojo ljubo bajtico!” je prosil. Drugo jutro se je na vse zgodaj zopet splazil iz hiše in gledal na pogorišče in jokal. To ga je pa tako prevzelo, da se je zgrudil. Prinesli so ga v hišo v postelj, s katere ni več vstal, temveč kmalu na to tako lepo umrl, da so vsi strmeli. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so vsi opazili nekak silno prijeten vonj okrog krste. “Po rožnih vencih in po pobožnosti diši, ” so rekli kro- pivci. Na obrazu mrliča je pa od¬ sevala neka blaženost, da je vse kar prevzelo. Vsi so govorili: “Svetnik je bil in kot svetnik je umrl!” in niso molili za njegovo dušo, temveč so se mu priporočali v molitev za se. tttt Tak je bil in je še danes po celi preserski fari ljudski glas o Janezu puščavniku. Ljudje pogosto govore po hišah o njem in si pripovedujejo razne dogodke iz njegovega svetniš- _ —11 kega življenja. Če je glas ljudi tudi glas božji, potem Janez puščavnik je v resnici svetniške narave. Vse to sem poizvedela od ljudi, česar sama nisem vedela, in Vam sporočam v Ameriko, ko ste začeli o njem pisati. Gotovo je v Clevelandu več rojakov, ki šo ga poznali tako, kakor ga je poznala fara doma. Gotovo bo še kdo kaj napisal o njem, kakšen je ljudski glas o njem v Ameriki. *** Tako se glasi poročilo. Marija, preblaŽena Devica, nam kot tiha zvezda kaže pot skozi vso skrivnostno- temno noč adventa. Zvezda, ki postaja vse svetlejša, čim bolj se približuje vzhajajoCemu Soncu — rojstvu našega Zveličarja. V zaCetku adventa jo gleda¬ mo le v napovedi preroka Izaija: “Glej, devica bo spočela in rodila sina in ime¬ noval se bo Emanuel: Bog z nami.*’ V evangeliju kvatrne srede nam pa že za¬ doni na uho prisrčen angelski pozdrav: “Zdrava, milosti polna...” Ves advent je posebej posvečen spominu one od ve¬ komaj izbrane, ki je po nedoumljivi božji naredbi imela podariti svetu Zveličarja. 12 A VE MARIA (Nadaljevanje) ŠANGHAJ JkANGHAJ nas je sprejel v svoj velemestni živžav. Znašli smo ^7 se med tri do štirimi milijoni prebivalcev uradne številke, kateri pa moremo ne da bi se zmo¬ tili prišteti še ostale štiri, ki niso nikjer prijavljeni. Nepopisljivo! Takoj opazite, da ste med pogani. Toda tudi med pogani je velika raz¬ lika. Japonska in Kitajska! Dva raz¬ lična svetova ! Dočim gre tam vse lepo mirno, se tu prepirajo in samo prepirajo, pa poglej kamorkoli hočeš. Tujcu računajo povsod najmanj dvakrat. Kitajska oblast ne zmore svojih ljudi krotiti drugače, kakor le z orožjem in silo. Pa še s tem je brez moči. Po ulicah in lokalih, povsod sam prepir, umazanija in goljufija. Na tramvaju sem imel priliko videti, kako sta se sprla in obdelovala ter končno opljuvala uradnik cestne železnice in neki potnik. Slični pri¬ zori se ti nudijo ne da bi jih iskal na vsakem koraku. Zato pa v takem okolju kristjani stopijo še bolj v ospredje. Saj jih ni veliko, toda ti,' kateri so, so zares odlični nasled- ovalci križa. Na prokuri za vse kitajske fran¬ čiškanske misijone so nas sprejeli z veliko ljubeznijo in takoj potolažili naše lačne želodce. Prokurator je za čas odsotnosti p. Jožefa Marije dr. Meraviglia tudi zelo dober ekonom in gostoljuben sobrat, p. Ciril Wagner. Počasi smo začeli misijonsko življenje, le hrana je bila za enkrat še amerikanska. V ostalem pa smo pustili vse amerikanske udobnosti za sabo. Zvečer me je pozdravila trda in ne ravno preveč snažna postelja, v kateri sem pa kljub temu zelo dobro spal; in zjutraj me je čakala v umivalniku ledeno mrzla voda. Mraz pa precej hud in nisem imel kotička, kjer bi bilo zakurjeno in bi mogel mirno napisati pismo sobratom. Na prokuri in kamorkoli smo prišli, povsod so se čudili, da Rim v teh razmerah pošilja na Kitajsko nove misijonarje, ko vendar toliki zapuščajo svoje postojanke, da si pred rdečimi rešijo vsaj golo živ¬ ljenje. Vsi so nam obetali, da gremo A VE MARIA 13 pravemu mučeništvu naproti. Mi smo se pa smejali in se veselili. Sele zdaj prav razumemo, koliko življenja je v Cerkvi Kristusovi. Eni odhajajo, trudni in izčrpani-drugi prihajajo in zavzemajo nove postojanke... Da, življenje se pretaka po žilah mis¬ tičnega Telesa Kristusovega; živ¬ ljenje dela in naporov, življenje žrtve in ljubezni. V Šanghaju je polno misijonarjev, beguncev s Severne Kitajske. Grozne stvari so nam pripovedovali. Neki nadškof, ki je pribežal iz rdečega raja in se zdaj mudi tu, nam je pravil komunistično postopanje v njegovi pokrajini. Pripeljejo te pred komi¬ sarja in že dobiš prvo vprašanje: “Ali odpadeš ? ” Če odgovoriš z ne, sledi drugo: “Vzameš ženo?” Inče vztrajaš, sledi tretje: “Greš z nami?” Sledi obsodba, ki je često smrtna. Če koga ne pobijajo, je to le pesek v oči, češ: Saj nismo proti veri, saj nočemo pobijati, ampak le po pravici kazno¬ vati. . . Vsi kristjani so s svojimi pastirji zares pravi mučenci. In nihče ne vpraša, če si tujec. Z vsemi postopajo enako, tudi z domačini. Nad domačo duhovščino imajo še posebno veselje. - Na stotine Kristusovih ovčic je že darovalo svoje življenje. Pa saj zrno mora odmreti, če hoče obroditi stoteren sad. Kri mučencev - seme novih kristjanov! Zatopa molite za nas, da vztrajamo! Če bomo videli svoje sadove, ni važno! Pridite novi za nami in se spravite nad žetev! Mi moramo samo sejati, sejati. .. Na šanghajski prokuri smo ostali od 3. do 8. marca. Vso svojo prtljago smo morali znova zaviti in rediti, tako so nam jo premešali. Vse nove stvari, zlasti čevlje, pa smo zama¬ zali, da nam morebitna kontrola v Hankovu ne bo delala novih težav. Pa smo se je zastonj bali (in če bi bila, bi bila rdeča, ki bi napravila še temeljitejšo čistko). Z medika- mentipaso nas opremile luksenbur- ške frančiškanke, ki delujejo v naši prefekturi in imajo svojo hišo tudi tu v Šanghaju. Smo jih obiskali in govorili z vrhovno predstojnico, ki se je pred kratkim pripeljala iz Evrope na vizitacijo. Poneslo jo je v misijone letalo belgijske misijonske ustanove "Air Transport.'Pozdravili smo tudi kitajske novinke, naše bodoče jungčovške sodelavke. Prav slučajno sem se srečal z Ena Sangkajskih najbolj prometnih cest« 14 AVE MARIA novim slovenskim misijonarjem, br. Cirilom Verdnikom, c. m., ki je prišel na Kitajsko isti dan kakor jaz. Le da je dva meseca delj potoval, čeprav je šel iz Evrope naravnost proti vzhodu. . .Tudi slovenska mis¬ ijonarka,usmiljenka Katarina Jančar, je bila vesela mojega obiska. Povsod se najdemo Slovenci! V četrtek dne 4. marca pa sem obiskal centralno bolnišnico, Lo-pa- hongovo ustanovo. Saj ste že gotovo Veliki tretjerednik sv« Fran- SiSka, moderni Šanghajski apos¬ tol, Lo-pa-hong, ki so ga komu¬ nisti I« 1937 umorili. slišali o velikem šanghajskem apos¬ tolu, ki je vse svoje premoženje porabil v karitativne namene in je zgradil ter vodil več bolnišnic in zavodov. Ker je bil komunistom trn v peti, so ga dne 30. decembra 1937 ustrelili. Prvi, ki je zvedel za njegov umor, je bil ravno p. Jožef Marija dr. Meraviglia, s katerim sta bila osebna prijatelja. -V tej bolnišnici, ki jo oskrbujejo frančiškanke Mar¬ ijine misijonarke, deluje tudi slovenska misijonarka s. Gebhardina Hrastnik. In prav te dni se je v njej mudila pregnana iz Severa M.Kalista Langerholz. Koliko veselje, koliko iznenadenje ! Bili sta vsi iz sebe. Še dvakrat sem ju posetil, da smo se malo porazgovorili. S.Gebhardina že dolgo deluje in se junaško žrtvuje v šanghajski bolnišnici: mirna, delovna in goreča misijonarka. Zelo skromna, a vedno dobre volje. - M. Kalista pa je organizatorka prve vrste, ki kar žari od misijonskega ognja. Kitajsko vam piše in govori kot slovensko in to ljudski jezik in visoko, mandar¬ insko kitajščino. Poleg tega pa je doma v angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. Kar čudil sem se tej močni ženski. Pod komunisti je doživljala strašne dni. Obljubila mi je, da jih bo popisala. V kratkem odputuje nazaj na sever, na svojo novo postojanko, v negotovo bodočnost. Ob odhodu mi je pisala pismo, ki razodeva vso njeno pri¬ pravljenost, njeno žrtvujoče se dušo, njeno močno voljo. . . Bog jo ohrani še dolgo let kitajskim misijonom! V teh dneh sem si dobro ogledal Šanghaj, če se sploh more reči “dobro” za ogled milijonskega vele¬ mesta. Pestri kitajski del se od evropske četrti temeljito loči. Saj bi v tej skoraj pozabil, da si na Kitaj¬ skem, med tako veličastnimi pala¬ čami evropskega stila hodiš. Tudi z več Kitajci sem govoril. Pa te spravijo kar v zadrego, ko skoraj pri nobenem ne moreš ugo¬ toviti let. Tako sem naletel na visokošolca, katerega pa sem imel za učenca nižje gimnazije in se čudil njegovemu znanju. Zares je izgledal kot kak fantek. . . Zanimal sem se za Šanghaj s ko versko življenje katoličanov. Izredno lepo je tu razvita Katoliška Akcija in zelo delavna. Saj deluje že okrog trideset let. Ima svojo revijo in iz¬ daja razne knjige. Seveda vse v A VEMARIA 15 kitajskem jeziku. Tako zlasti s tis¬ kovno akcijo, ki je danes ena najuspešnejših za pridobitev kitaj¬ skih izobražencev, pridobiva za Kristusa. Do Šanghaja misijonarji še nismo vedeli, kam nas bo peljala nadaljna pot. Morali bi v Peking v frančiš¬ kansko šolo kitajskega jezika, kjer mora sleherni novi misijonar - tudi člani drugih redov - dve do štiri leta trgati hlače na šolskih klopeh. Toda prejeli smo brzojavko našega gen¬ eralnega delegata, patra Alfonza Schnussenberga: “Zaradi razmer na Severu takoj v misijon ! ” Peking je obkoljen ob rdečih, na stotine misijonarjev je v njem našlo zavetje. Kaj bi še mi hodili prodajat svoje lačne želodce, ko še onim zmanjkuje! Daši bi osebno rad v šolo, da bi se čim bolj izpopolnil v kitajskem jezikovnem “čarovništvu, ” je naša pot zavila naravnost. . . V SRCE KITAJSKE - V HUNAN k / A PROKURI so nam preskrbeli /\/ vse potrebno za potovanje v •J ? Hankov. Zastonj se bomo peljali - zato pa prav po mis¬ ijonsko ! Pozno zvečer dne 8. marca smo se vkrcali na ladjico za rečno plovbo, ki je mirno čakala ob bregu Jang-ce-kianga na štiri mis¬ ijonarje. Vseh šest ni moglo sprejeti, zato pa bosta dva italijanska sobrata prišla za nami. Ladjica z imenom “Hung - Ta” je last Lo-pa-hongove družbe. Ob eni ponoči (torej že 9. marca) smo odpluli proti toku. Vtisi, ki smo jih med to vožnjo doživeli, so tako pestri, da bi jih težko popisal. Strganost, umazanija, kričanje... Saj se je na štirideset metrov dolgi ladji kar gnetlo ljudstva. Pa vsi enaki od zadnjega potnika pa do kapitana. Zdaj je ta nastavil prst na eno nosnico in pihnil, da je kar zašumelo, zdaj drugi. . . Moral si resno paziti, P. Rudolf (na sredi) je obiskal sloven¬ ski misijonarki m« Kal isto Langer- holz (na levi), ki je sestra p« Kal ista v Lemontu, in s« Gebhardino Hrast¬ nik (na desni)« Obe sta frančiškanki Marijini misijonarki« da nisi dobil pozdrava iz sosedovega nosa. In pljuvanje tudi tako, da je bilo strah! Saj nismo vedeli, kam naj bi stopili! - Evropejec si vsega tega sploh ne more predstavljati. In to smo odslej doživljali vedno in pov¬ sod, tudi na železnici. Vsi štirje misijonarji smo dobili eno kabino. Ce jo smem tako imeno¬ vati. Vsaj s kabino na “Generalu Gordonu” si nista bili prav nič v sorodu. Bolje bi jo imenoval kamro: tri metre dolga, en meter in pol široka, dva metra visoka, v njej pa temo kot v kleti. Bila je razen lonca v kotu popolnoma prazna. . . Prezani- mivo! Prinesli smo odeje in si vsaj za zašilo postlali po golih deskah. Kako smo se urejevali! Jaz sem se za¬ valil kar na trebuh, kar se je Še (Dalje na strani 23«) P. Rudolf (na desni) se nam smeje iz "moderne” kitajske rikSe, na kateri se je peljal k m« Kal- isti na obisk« KARDINAL Philadelphie predsednika jateljski obi SV. OČE PAPEŽ v sredi nekaterih Klanov ameriškega z PRVA POROČNA SV. MA$A se je pr v gorski vasi Manchester v državi f ta dva katoliška crnca poročila. BEGUNSKA DRUŽINA Ovnic je pred kratkim pri¬ spela v Geneva, Ohio« Sponzorja sta bila Mr. in Mrs. Anton Candela. Mati te begunske družine je v Nemčiji umrla pri porodu deteta, ki ga begunski oče v rokah drži. FATIMSKA GOSPA v novi po¬ dobi, kot jo je naslikala neka nuna v Chicagi. Ameriški romarji v Fatimo bodo prihodnje leto po¬ klonili to umetniško delo ondot- nemu Škofu Jose de Silva. KARMELIČANKE z lastnimi rokami pomagajo graditi za¬ silen samostan v Kelmo- rajnu na Nemškem. Na levi vidite eno izmed njih na strehi. "NIČVREDNEGA BRATA lajika vam pošljem,” je pisal predstojnik, ko je v novicijat poslal Gerarda Majella (zgoraj). “Ničvred¬ než” je svetnik postal. MM J kratkim pri' ta bila Mr* in samo da sta malo preveč vzela. Po obisku sta domov pri¬ šla in vojska se je začela. V slabem razpoloženju sta bila radi pijače. Pijača in slabo razpoloženje gresta skupaj, o tem sta bila pre¬ pričana. Kaj potem storiti? Pustiti pijačo! In ta nasvet imata za druge, ki se naj¬ dejo v sličnem položaju. Straža pri hiši. — Iz Ki¬ tajskega pride poročilo o neki 83-1 etni ženici, ki je večkrat kar na glas molila tudi v javnosti. Ta dobra ženica je hodila devet milj k sveti maši pri neki Maryknoll misijonski postaji. Znala je zdrava¬ marijo. in kesanje pri spo¬ vedi, drugih molitev pa ni znala nobenih. Zato je kar sama sestavila molitve, ka¬ kor je že potreba zahtevala. Tako so jo nekega dne slišali takole moliti: “Gospod, Ti ve§, da sem revna in zdaj moram iti ven miloščino prosit, da bom imela kaj jesti. Med tem ko me ne bo doma, varuj mojo hišo.” 20 AVE MARIA §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ 1. POGLAVJE Terezija Neumann in GI' s §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ V VOJAKIH, ki so se prizadevali videti Terezijo Neumann po zmagi v Evropi 1. 1945, se je takoj vzbudilo spoštovanje do nje, ko so videli njeno junaško zadržanje. Takoj so videli, da je junakinja. Ko so videli ženo, ki nosi rane Jezusove, so bili polni začud¬ enja in spoštovanja. Pisali so domov o tem kar so videli in slišali in kaj so čutili ob njeni navzočnosti. Na ta način so mnogi v Združenih državah zvedeli za eno najbolj čud¬ ovitih življenj današnjih dni. Mnogi Amerikanci, ki so bili še pred vojno opozorjeni na Konners- reuth, niso med vojno ničesar slišali o Tereziji Neumann, niti niso vedeli, kaj se je z njo zgodilo, niti to, če je še živa. Prvo vest o njej je prineslo Maks Jordanovo poročilo, ki se glasi: “Koln - Terezija Neu¬ mann, kmečka žena z Jezusovimi ranami iz Konnersreutha v Bavarski je še živa in nepoškodovana po zanesljivih poročilih, ki smo jih prejeli iz katoliških virov. ” Kmalu nato so začela prihajati poročila od vojakov, ameriških zasedbenih sil, ki so obiskali Konnersreuth. GI’s in vojaki drugih dežel, ki so obiskali Terezijo Neumann, so videli ženo, ki živi junaško živ¬ ljenje, ki prostovoljno trpi že več kot dvajset let. Videli so, kako vstraja v trpljenju, tako velikem, kot ga je pretrpel marsikateri izmed njih, ali pa so ga videli pri sotrpinih na bojnem polju ali v jetniških taboriščih. Kot vojakom jim je dolžnost velevala iti v bitko ona pa se bori na duhovnem polju iz ljubezni in sicer iz ljubezni do Boga in do sočloveka. Oni so mogli, ko so gledali v njeni smrtni težavi obnavljajoče trpljenje Gospodovo, morda bolje razumeti vso veličino njenega trpljenja. Popolnoma so¬ glašajo s tem, kar je zapisal neki vojaški zdravnik iz prve svetovne vojne, ki takole pravi: “Nikoli še nisem videl tako velikega trpljenja kot ga doživlja Terezija Neumann. Nobena igralka žalostnih ulog na svetu ne bi mogla nikdar podati nekaj tako čudovitega in pri tem tako naravnega. ” Mnogi vojaki so zapustili Konnersreuth s podobnimi vtisi kakor jih je občutil neki zdravnik pred nekaj leti: “S svojimi očmi sem dokazal samemu sebi in dal sam sebi obračun, da je versko zamaknenje tega dekleta, ki so ga pripisovali histeriji, dejanje, ki nosi pečat nečesa, kar presega vse mere, nečesa večnega.” Eden izmed vojakov, ki so videli .Terezijo, je bil Robert Bourgnignon iz Green Bay, Wisconsin. V pismu do svojih staršev je pisal o Tereziji AVE MARIA 21 Neumann “da se ne dela pobožno ali kaj podobnega. ” Opisal jo je kot “ljubko osebo” in je dodal: “Na njej morete opaziti srečo in zadovoljs¬ tvo.” Poročnik Bourgnignon je dobil v spomin, kakor tudi mnogo drugih vojakov, sveto podobico z njenim podpisom, ki ga je napisala sama z roko na kateri je mogel videti rane od žebljev. V pismu iz 21. februar ja 1947 je Mr. Bourgnignon še nekatera pojas¬ nila poslal o svojem obisku v Kon- nersreuthu, ko se je mudil kot vojaški častnik Združenih držav v Nemčiji. “Vnjenih očeh lahko opaz¬ ite ljubezen in dobrotljivost,” pravi o Tereziji. “Medtem, ko smo bili tam, ni mogla mnogo storiti za nas. Pet ali šest nas je šlo na dom očeta Naberja in smo se rokovali z Terezijo. Takoj je odšla ven in poiskala stole za nas. Rekla je, da želi znati angleško. Vzeli smo več slik, ali ona je imela nekak strah pred kamero. Zdelo se nam je, da je Terezija oseba polna veselja in odkritosti. ” Iz Konnersreutha je Mr. Bourg¬ nignon in z njimi še nekaj drugih Amerikancev, odšel na dom Tere- zijinega brata Ferdinanda, približno 20 km. stran. Oglušil se je na eno uho, ko je skušal ražtreliti in od¬ straniti cestno zaporo in tako odpreti pot “za prihod ameriških trup.” Ferdinand je pokazal obisko¬ valcem film, ki ga je sam vzel o Terezijinem trpečem zamaknenju in o njenem prejemu sv. obhajila v vaški cerkvici na neki praznik. Ob tej priliki se ji je prikazal Kristus v sveti hostiji. Njen obraz izraža veliko veselje in njene roke so razprostrte kot bi poskušale doseči Gospoda. Mr. Bourgnignon je izmed tistih obiskovalcev Konnersreutha, ki omenjajo Terezij ino materinsko skrb za begunske otroke. “Hodi okrog in zbira hrano kakršno pač Terezija Neumann §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ more za otroke, za uboge, za bolnike. Je kot neke vrste bolniška postrež- nica. ” Neki zdravnik iz Innzbrucka na Tirolskem pripoveduje, kako se je Terezija, ko jo je obiskal 1.1944, z navdušenjem razgovarjala z njim o domačih zdravilih, ker so prihajali k njej ljudje, tudi v skupinah od deset do dvajset, ki so zaradi odsotnosti zdravnikov pri njej iskali pomoči v lažjih boleznih in nezgodah. Pfc. Henry E.Melton Jr. iz De¬ troita je poslal v Združene države zelo zanimiv dopis, v katerem podaja vtise vojakov v Konners- reuthu. Njegovo pismo iz Leopolda Grun se je začenjalo takole: “Dragi moji, moja življenska želja se je uresničila. Komaj morem verjeti. Videl sem Terezijo Neumann in govoril z njo v nemščini ter postal njen prijatelj kakor tudi njenih ptičkov. Bilo je čudovito. Ako bi imel čas bi pisal ure in ure, ali ga nimam. Napisal bom kolikor morem. Najprej mi morate obljubiti, da boste oskrb¬ eli njen življenjepis, da ga bo mogla prebrati vsa družina in da bo tako poznala vse podrobnosti njenega čudeža. Potem bodo mogli razumeti 22 AVE MARIA stvari, ki sem jih videl v življenju Terezije Neumann. “Ona je preprosta, skromna, kmečka žena, stara 46 let. Zadnjih sedemnajst let nič ne je in nič ne pije. Vprašal sem jo, ali čuti kakšno lakoto in odgovorila je: ‘Ne, in žeje tudi ne ! ’ Na njenih rokah sem videl velike rdeče kraste iz katerih teče kri na petek in ves veliki teden. Drugih ran nisem videl. Šel sem k Tereziji z Fr.Kalenda, kaplanom iz Grand Rapids in sem mu zelo hval¬ ežen, da me je vzel s seboj. Govoril je latinsko z starejšim duhovnikom, ki je bil v Konnersreuthu, ko je bila Terezija stara enajst let. Duhovnik nam je pokazal zbirko vrhnje bele obleke, ki jo je nosila Terezija na veliki petek. “Naglavni robec ima krvavi madež, ki nosi obliko krone s trnjem. Vrhnja bluza ima krvave madeže povsod kot posledico doživljanja trpljenja Jezusovega ‘pri stebru bičanja.’ Na rokavih pri zapestju so sledovi močnega krvavenja iz ran na rokah, katere je imela razpros¬ trte začasa trpljenja. Na desni rami njene obleke je velik krvavi madež, kot posledica doživljanja trpljenja, ko je Jezus nosil težki križ. Nad njenim srcem je tudi velik in širok krvavi madež (vse to je videti iz oblačila). Nato nam je duhovnik po¬ kazal obvezo, ki jo je Terezija nosila preko srčne rane. Bila je popolnoma prepojena s sedaj suho krvjo in v sredini je velika krasta, ki je ostala na obvezi, ko je bila odstranjena. Krasta kaže na rano in je podobna rani, ki je napravljena z mečem. ” Pfc. Melton je v svojem pismu poslal grobe rizbe krvavih madežev na obleki, ki jih je videl v Konners¬ reuthu. "Vseto napravi močan vtis,” je pisal dalje, “toda Terezija iz- gleda popolnoma normalna (izvzemši rane) in je prijazna in ljubka. Vprašala me je več stvari in je bila zelo navdušena, ko sem ji pripove¬ doval o svojih ptičih in mačkah. Iz župnišča smo šli k njej na dom samo vojaški duhovnik, njegov voznik in jaz. Tam sem videl njene ptiče, lurško votlino in oltar v njeni sobi. Morali smo iti nazaj v župnišče toda njena želja je bila, da še ne gremo. Želela je govoriti o ptičih. Podala mi je res ljubko sliko sv. Frančiška z njegovimi ptički. On je tudi imel rane.” Narednik Tomaž McAllister iz Albany, New York, je bil tudi v Konnersreuthu in je pisal o tem domov: “Šli smo v Konnersreuth nekako sto milj od tukaj in smo videli Terezijo Neumann. Kot že veste, ona doživlja trpljenje Kristusovo nekako 35 petkov na leto. Vsi smo bili veseli in hvaležni, da je bil včerajšni eden od tistih. Kmalu potem,ko smo stopili v njeno sobo, se je obrnila na desno in govorila z desnim razbojnikom. Ostali smo tam, dokler ni rekla ‘Dopolnjeno je, ’ nagnila glavo in se zamaknila. Tedaj so njene rane ne¬ hale krvaveti. Med trpljenjem je pri popolni zavesti in sliši vse kar se dogaja. Kaplanu, ki je bil tam in jo je blagoslovil, je rekla: Hvala, oče. Bog z vami in vašimi vojaki. Nato je vprašala svojega župnika, odkod je vsakdo izmed nas prišel. “ Prilagam sveto podobico, ki jo je podpisala Terezija. Med doživ¬ ljanjem trpljenja Gospodovega ne more pisati, toda jih ima že nekaj pripravljenih, dovolj za nas osem ali deset, ki nam je bilo dovoljeno vstopiti v njeno hišo. Besede, ki jih je napisala se glasijo: Bog vas blagoslovi. Terezija Neumann. ” Tako pišejo fantje, ki so bili v severni Afriki, pri Anzio, na obali Normandije, v bitki pri Bulge, zadnji pa so prišli naravnost iz Amerike. Vsi ti pričajo o dogodkih v Konners¬ reuthu, o ranah Kristusovih, ki jih nosi Teresija Neumann, o njenem umiranju pri doživljanju trpljenja A VE MARIA 23 Kristusovega, o njenih prikazovanjih in njeni popolni zdržnosti od vsake hrane in pijače. Vsi prav tako pri¬ povedujejo o njenem naravnem ob¬ našanju, o njeni srčni prijaznosti, o njeni frančiškanski veselosti in preprostosti. Večina od njih izjavlja, da se prav nič ne zaveda, da je junakinja. (Dalje prihodnjič) Potreba misijonarjev “Trdno zaupamo, da se ne bo dal no¬ ben, ki se ponaša z imenom katoličana, v svoji gorečnosti za Širjenje božjega kraljestva premagati po trudu onih, ki streme po širjenju gospostva k neza te¬ me.” - Leon XIII. “Žetev je velika, delavcev pa ma¬ lo... (Mt. 9:38).’’ Danes je po vsem svetu požetih komaj 400 milijonov klasov v snope. 1300 mi¬ lijonov klasov pa se pričakuje žanjcev. “Prosite torej Gospoda žetve, naj po¬ sije delavcev na svojo žetev (.Vit. £38).” O V objem misijonov (Nadaljevanje od strani 15.) najbolj obneslo. Treba se je vsemu privaditi! Kruta realnost, v kateri o tako opevani "misijonski romantiki” ni ne duha ne sluha. Nihče nas ni razumel, mi pa tudi nikogar. Pa smo si kazali s prsti in je šlo. Služabnik je skrbel, da nam ni ničesar (?) manjkalOj prav za nas najeti vojak pa je pazil na našo prt¬ ljago, katere je bilo 37 kosov. Vsak dan smo maševali: dva v obednici, dva pa v spalnici. Tako smo prebili na ladjici štiri dni in tri in pol noči. S krova smo imeli priliko opazovati kitajske džunke, ki so nas srečavale na veličastni Modri reki. Čudoviti prizori! Pustili smo za seboj Nanking in druga obrežna mesta ter se kar od¬ dahnili, ko smo končno - dne 12. marca ob osmih zvečer - končali našo tisočkilometrsko rečno pot. Prispeli smo v Hankov. (Dalje prihodnjič) Na valovih kitajske reke Jang-Če-kiang, Na taki ladjici se je misijonar p« Ru¬ dolf peljal od Šang¬ haja do Hankov, Čez tisoč kilometrov« 24 A VE MARIA ^■JPDAJ MORAMO pa Že / mi slovenski fran- Čiškani v Lemontu odločno izjaviti, da nimamo čisto nič opraviti s tako zvanim “Baraga Reliefom”, ki je pred nekaj časom raz¬ poslal nekake knjižice ali broSurice. Te knjižice niso prišle od nas! Tudi Ave Maria je popol¬ noma nedolžna v tej stvari. List Ave Maria nima abso¬ lutno nobenega stika z “Baraga Reliefom”. Omen¬ jene knjižice niso prišle iz urada lista Ave Maria! To pa zdaj tako odločno povdarjamo, ker zadnje Sa¬ se dobivamo pritožbe od nekaterih naših naročnikov, SeŽ’ da smo jim poslali one knjižice in zraven Še račun zanje, ko pa si dotični na¬ ši naročniki sploh niso jih naročili. Torej naj vsak izmed na¬ ših naročnikov ve, da niso omenjene knjižice prišle od nas, da jih nimamo tu- k aj in da sploh nismo ve¬ deli zanje, dokler niso ne¬ kateri začeli nam pisati in se pritoževati. Edino, kar vam pride iz urada lista Ave Maria brez prejšnjega naročila, je Ave Maria Koledar. Toda nobe¬ nemu ne pošljemo računa za Koledar, tudi nimamo nikjer zapisano, da ta ali on naročnik še ni plačal. Ob koncu naj Še omenimo, da je “Baraga Relief” v privatnih rokah in da so privatne osebe odgovorne za vse, kar pride od “Ba¬ raga Reliefa”. Tisti, kateri še želijo imeti molitvenik “Marija Pomagaj”, naj si ga takoj naročijo od nas, ker je za¬ loga zelo majhna in bo kma¬ lu pošla. Kot lahko vidite na zad¬ njih platnicah tega lista, je ta molitvenik tiskan z debelimi črkami in je dober za stare ljudi. Stane $1.75. Tega molitvenika ne bo¬ mo nanovo ponatisnili, to¬ rej imate zdaj zadnjo pri¬ ložnost’, da si ga nabavite od nas. V zalogi pa Še vedno ima¬ mo “Družinski molitvenik”, ki ima srednji tisk, mehke A VE MARIA 25 platnice in navadno obrezo. Stane en dolar. Imamo tudi NOVI TESTA¬ MENT v dveh zvezkih, s trdo vezavo in rdečo ob¬ rezo. Oba zvezka skupaj staneta $4.00. Zdaj bi radi vam oznani¬ li, da bomo prihodnje leto ponatisnili molitvenik, ki se imenuje “SKRB ZA DU¬ ŠO’’, kot je naslov na plat¬ nicah. Znotraj pa ima na¬ slov “Zdravnikmoje duše*’. Sestavil ga je dr. p. An¬ gelik Tominec, o.f.m., in izšel je iz Ljubljane leta 1935. Starejši Slovenci bodo veseli, da ima ta molitven¬ ik bolj debel tisk. Za zdaj pa naj si noben ne naroči tega molitvenika, dokler ne oznanimo, da je Že natisnjen in pripravljen za razprodajo. Ponatisnili bomo tudi tretjeredniški molitvenik, ki nosi naslov “PRIROȬ NIK ali OBREDNIK III. REDA SV. FRANČIŠKA’’. Izšel je iz Ljubljane leta 1939. Tudi za ta molitvenik po¬ čakajte, da oznanimo, kdaj bo pripravljen. VEČNI POPOTNIK Naročniki v CHICAGO in SOUTH CHICAGO lahko pričakujete, da jo bo en¬ krat ta mesec k vam pri- mahal brat Antonin, da bo naročnine pobiral. Hvaležni bomo vam za vsako prijaz¬ nost njemu izkazano in Bog in Marija vam poplačajta! Ta zgodba je bila v an¬ gleščini spisana po zadnji svetovni vojni in je torej najnovejša, Med mnogimi ameriškimi vojaki se je vzbudilo zelo veliko zani¬ manje za Terezijo Neu¬ mann, ker so jo smeli oseb¬ no obiskati v njeni domači hiši v Konnersreuthu ali med vojno ali pa po vojni med okupacijo nemške de¬ žele. V prvem poglavju na¬ še nove povesti boste lah¬ ko videli, kakšne vtise je Terezija Neumann napra¬ vila na ameriške vojake, ki so jo obiskali. Zanimivo bi bilo, koliko naših slovenskih fantov je bilo tako srečnih, da so mogli Terezijo Neumann videti. Nekateri so jo go¬ tovo videli, saj je neka ženska lani na Zapečku pi¬ sala, da jo je njen sin videl med vojno. Kaj pa če bi vi slovenski starši pisali, če je vaš sin obiskal Terezijo Neu¬ mann in kaj je mislil o njej? Na strani 20. te Številke lahko vidite, da smo za¬ čeli z novo povestjo “Tere¬ zija Neumann’’, kakor smo zadnjič napovedali. Gotovo bo vas zelo zanimala. Ves svet ve o Tereziji Neumann, da nosi na svoj¬ em telesu Kristusove pet¬ ere rane. Splošno pa ni znano, da smo tu v Združenih državah imeli ravno tako osebo. Ta je bila Mary Rose Ferron, ki je živela v mestu Woon- socket v državi Rhode Is- land. Rojena je bila leta 1902, umrla pa je leta 1936. Ameriško dekle, Mary Rose Ferron, ni imela le peterih Kristusovih ran, marveč je imela rane od Kristusove trnjeve krone, rano na rami od težkega kri¬ ža in vse krvave lise, ki jih je Kristus dobil pri bi¬ čanju. Na nekaterih petkih je trpela vse muke križan¬ ja in kri ji je tekla iz vseh ran skozi celi mesec julij, ki je posvečen presveti Rešnji Krvi Jezusovi. Terezija Neumann je ve¬ dela za Mary Rose Ferron. Zato je nekemu Amerikan- cu, ki jo je prišel obiskat, rekla, da bi bil rajŠe v Ame¬ riki ostal in obiskal njeno '‘sosestro’’, kot je Mary Rose Ferron imenovala. Imamo angleško knjigo o Mary Rose Ferron. Mogoče bomo lahko kdaj kaj več o njej pisali v tem listu. V Koledarju ste gotovo brali misijonski Članek “V službi velikega Kralja’’, ki ga je spisal fr. Bazilij, ki ima enkrat sem v Ameriko priti. On je frančiškan in bogoslovniŠki študent, ki bo morebiti prihodnje leto v mašnika posvečen — tu v Ameriki, če Bog da. Zdaj on piše, da naj bi mi naredili majhen poprav- 26 A VE MARIA ek glede njegovega Članka v Koledarju. Takole pige: “Koledar Ave Maria je medtem že gotovo izšel in v njem moj misijonski Čla¬ nek ‘V službi velikega Kralja’, Zdaj pa bi Vas le¬ po prosil, če bi pod ‘Lem- ontski odmevi’ v Ave Ma¬ riji objavili majhen popra¬ vek. V Članku sem omenil, da delujejo na Kitajskem štiri slovenske bistriške šolske sestre iz tretjega reda sv. Frančiška. To šte¬ vilo je držalo, ko sem pisal oni Članek. Zdaj pa sem zvedel, da se jim je pri¬ družila letos Že peta misi¬ jonarka. To je s. Jožefa Kerec, nečakinja sloven¬ skega salezijanskega mi¬ sijonarja msgr. Jožefa Ke- reca, ki vodi tamkajšnjo misijonsko pokrajino. Torej je vseh znanih slovenskih misijonark, hčera sv. očeta Frančiška, Štirinajst in ne trinajst, kakor sem pisal v Članku.” Joe Gregorich, Oak Park, 111., je nam zopet daroval BOŽIČNE KARTE Na razpolago imamo za vas krasne božične karte ali razglednice, ki so izdelane v pravem božičnem duhu. Te karte so tiskane v dveh jezikih: v slovenščini in angleščini. Torej, ko si jih naročite od nas, jasno označite, v katerem jeziku jih želite imeti. Dobite lahko samo angleške, ali samo slovenske, ali pa po¬ lovico angleških in polo¬ vico slovenskih. Stanejo $1.00 po zavoju. V vsakem zavoju je20 kart. nekaj slovenskih knjig za našo knjižnico. Zelo smo mu hvaležni. Iskren Bog plačaj njemu! Saj je mnogim dobro znan ta goreč Baragov Častilec, ki je že veliko pisal o svet¬ niškem škofu Baragu in vedno išče nove podatke o njegovem Življenju.Sam ima precejšnjo zbirko Barago- govih knjiga — Samostanski firbec cdue Maria Koledar za leto 1950 Cena: za U.S.A. % CNHKVK - $1.00 za drugod: $1.25 Med zanimivimi spisi in članki so sledeči: “Zavetniki poklicev in njih prazniki'* — p. Pij, o.f.m«; “V službi velikega Kralja'* — fr. Bazilij, o.f.m.; “O novih Amerikancih'* — p. Bernard, o.f.m.; “Janez Tori, misijonar" — Rt. Rev. John Zaplotnik, j.c«d»; “Kapucin p. Pio" — p. Rafael, o.f.m«; “Škof¬ ova 20-letnica na Willardu" — p. Odilo, o.f.m.; “Sveto leto 1950'.* — p. For- tunat, o.f.m«, itd. Naročite Koledar tudi za svoje prijatelje'in znance, posebno pa za begunce! AVE MARIA 27 CLEVELAND, O. — Piše Frances Ba¬ raga, tajnica Zveze oltarnih društev: Prečastiti očetje frančiškani! Po sklepu seje Zveze slov, oltarnih društev, ki se je vršila dne 30« oktobra letos, je bilo odobreno, da se pošlje $500.00 za Bara¬ gov romarski dom v Lemontu, 111., da bo¬ mo imele eno sobo v domu na ime slo¬ venskih oltarnih društev v Clevelandu. Vas vse očete frančiškane lepo po¬ zdravim in Vam želim obilo sreče in bož¬ jega blagoslova pri Vašem trudapolnem in velikem delu z zidavo in dovršitvijo tako lepe in velike stavbe romarskega doma. Naj Vam ta priloženi ček napravi malo veselja, da boste lažje započeto delo nadaljevali. (Naj vam Bog tisočero povrne, pre¬ dobre clevelandske Žene! In naj vsak, ki to bere, vidi, kolika hvaležnost gre vam za zidavo romarskega doma. VaŠ zgled bi težko kdo prekosil. — Slovenski frančiškani v Lemontu.) PITTSBURGH, PA. - Piše Mrs. A. Knaus: Častiti očetje frančiškani! Srčno se zahvalim za med, pa kar 5 funt¬ ov ste mi ga poslali. Letos sem bila tudi jaz med srečnimi, ko je bilo moje ime dvignjeno pri reflanju« Bog daj in Marija Pomagaj, da bi drugo leto Se več pridne čebelice meda nanesle. Ta med bodem hranila samo za zdravilo, ker je res pravi med. Ima tak okus kot v starem kraju. Se enkrat lepa hvala. Za Ave Maria pa želim veliko uspeha in novih naročnikov. Jaz bi prav težko bila brez te knjige Ave Maria, ker komaj čakam, da jo v roke dobim, in tudi moj mož jo rad bere. Rada bi Vam kaj več pisala, pa nisem tako izurjena v pisavi. ELY, MINN. - Piše Uršula Tratnik: Cenjeni frančiškani! Naznanim Vam, da sem v redu prejela med. Kako sem bila presenečena, ko sem v Ave Marija me¬ sečniku videla moje ime, da sem tudi jaz med tistimi srečnimi, da sem vinala med. Bog naj da zdravja patru Johnu Še mnogo let, da bojo še veliko medu pri¬ delali. Bog naj blagoslovi Vas in Vaše delo. CLEVELAND, O. — Piše Anton Mel- jač: Častiti očetje frančiškani! Ko sem prejel Ave Maria za oktober, sem za¬ gledal ime moje Žene in Številko 80. Sem tukaj videl, da je to številka, ki prinaša srečo, namreč srečo sladkega medu, ki ga je sreča naklonila moji ženi tisti čas, ko ste dvigali številke na medenem pik¬ niku. Najprej, hvala Bogu,‘ki je ustvaril dobre in pridne čebelice, da so Vam na¬ nosile tako dober in sladki med, in hvala Vam, Častiti Father John Ferlin, za Vaš trud pri Čebelah. Brez Vašega zanimanja bi gotovo ne prejeli tega koristnega medu. Med smo prejeli 13. oktobra. Pripeljal ga je Častiti Benedikt Hoge s svojim avtom prav do hiše in njegova draga mati, Mrs. Mary Hoge, ga je prinesla v hišo. Rekel sem samo hvala. Ni imela Sasa dobra žena. Se ji je zelo mudilo, 28 A VE MARIA ker da ima še več zavojev za raznesti po hišah. Samo na kratko naj povem o tej dobri Mrs. Roge, da je tako pridna kot so lemontske čebele. Vedno je de¬ lavna pri katoliških društvih in vedno skrbi tudi za Lemont. Tam je še veliko dela v Lemontu in je torej tudi potreba. Zato jo vidimo večkrat, ko obiskuje dobre ljudi in prosi za darove za po¬ trebni Baragov dom. Vsa Čast taki in enakim ženam! Kakšno je moje mišljenje, naj povem, dragi rojaki. Danes je potreba velika, vse povsod da se pomaga katoliški stva¬ ri, to so katoliške cerkve in dobrodelni zavodi po širnem svetu. Vse prosi in na nas apelirajo, da naj jim pomagamo. Vse dobro in prav, da se jim pomaga, ali vendar mi Slovenci mislimo najprej na svoje ustanove in zavode in dobro¬ delne namene. Imamo slovenske misi¬ jonarje tam v Indiji in na Kitajskem in še drugod. Pred vsem mislimo na Le¬ mont. Tukaj je še velika potreba darov za Baragov dom in da se vzdržuje fran¬ čiškanski samostan, to je naš slovenski frančiškanski dom. Pomislimo, da se v tem samostanskem domu vzgajajo naši bodoči duhovniki, naši slovenski miši- PETDOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: AGNES GALE, Cleveland, 0. ANTON MEI_lAC, Cleveland, 0. GEORGE PAVLESIČ, Ambridge, Pa« ROZALIJA BOJANC, Pittsburgh, Pa. ROZALIJA GOLOB, Pittsburgh, Pa« MARY PRISTOW, Cleveland, 0. MR. MRS. MARTIN FEAR, Pueblo, Colo. ANGELA MALESICH, Dillon, Mont. IVANA KIRN, Waukegan, III. ZVEZA OLT. DRUŠTEV, Cleveland, 0. A. & R. CHUCHNIK, Tampa, Fla. jonarji, ki jih bode naša stara, nekdaj tako verna domovina zelo potrebovala, da bodo šli naši sinovi tja rešiti duše naših ljudi v domovino v Slovenijo, ki so bili tako verni, danes zapuščeni brez pastirjev. Zato pravim, da mi tukaj naj prej svoje podpiramo in svoje, naše vzdržujemo. Slovencev v Ameriki nas je malo, zato je potrebno, da tukaj vzdržuj¬ emo, kar imamo in kar bode slovenskemu narodu v večjo korist. Amerikanov, An¬ gležev, Poljakov, 'Cehov in druzih narod¬ nosti je po številu veliko več in ti skr¬ bijo za svoje samo. Za naše, kolikor j az vem, za nobeden slovenski zavod ali namen nas Slovencev ne dajo niČ. Torej svoji k svojim tu velja. So naši misijonarji v Indiju Ti so zelo revni. Nas vedno prosijo, ker bi radi zidali cerkve in šole, pa nimajo sreds¬ tev. Priskočimo jim na pomoč, vsaj z malim darom. Darove sprejme Rev. Julij Slapšak, 3547 E. 80th St., Cleveland, 0. Bodimo pridni kot so lemontske čebelice. Male so, pa so veliko nanesle sladkega medu, in kako jih danes vsi hvalimo! Ta¬ ko bode naš nebeški Oče nas pohvalil in vsak dober dar dobro poplačal, kar bomo mi storili tem, ki si sami ne morejo po¬ magati. Sprejmite danes 5 dolarjev za Baragov dom. DENVER, COLO. - Piše Regina Skiff: Dragi spoštovani očetje frančiškani! Prav lepo se Vam zahvalim za to veliko nagrado medu. Sem bila iznenadena, ker sem dobila toliko medu. Oh, pa kako je dober. Bo ravno prav prišel za božične potvice in je tudi dober za zdravila. Fa- ther, ste- se preveč odškodovali. Dosti ste imeli dela in trpljenja, preden ste to vse spravili v glaŽe. Bog naj Vam poplača ta Vaš trud. MILLVALE, PA. - Piše Johana Er- lach: Dobila sem pismo 15. oktobra od moje nečakinje. Mi piše, da so ji gos¬ pod Župnik povedali, da je neka zlobna roka 12. avgusta v struŠki fari vzela ven iz tabernakelj na sveto Rešnje Telo in A VE MARIA 29 monŠtranco in kelih, v katerem je bilo 200 posvečenih hostij« Pa vrata niso bila nič poškodovana v tabernaklju. So bila glih tako zaklenjena, kot so jih gos¬ pod Župnik pustili. Gospod župnik so v Šmihelu s prižnice oznanili, da bodo imeli 2 nedelji molitve po vseh cerkvah za to bogoskrunstvo. Kaj ni to res žalostno in velik smrtni greh, da človeka kar groza trese, ko so ljudje tako hudodelni, da morejo kaj tacega napraviti. Prosim Vas, pa še Vi molite na ta namen. ROCK SPRINGS, WYO. - Piše Mary Hafner: Častiti očetje frančiškani! Vam dam vedeti, da sem dobila med, obe po- Šiljatvi, najprej ta male in pa še ta večje glaže. O,ne veste, 'kako sem bila vesela, ko sem brala Ave Marijo, ko vidim moje ime not. Joj, solze so mi prišle v oči iz same sreče, da sem bila tudi jaz med srečnimi. O, pa toliko ste poslali! Bog Vam velikokrat lonaj! Jaz se Vam ne morem dosti zahvaliti. CLEVELAND, O. - Piše Alojzija Kužnik: častiti očetje frančiškani! Pro¬ sim Vas, da bi zopet priobčili moj dopis v listu Ave Maria. V zadnji Številki tega lista sem prosila za pomoč čč. gg. jezu- tom in podpornemu društvu za stare in onemogle duhovnike. V tabernakeljnu globokovernih duš je vzplamtela Čista ljubezen do bližnjega in njena dobrota se je začela razlivati na rane mučencev v boju za sv. vero. Do danes, to je 22. 10. 49., sem pre¬ jela darila od sledečih dobrotnikevfnic): po $112: Neimenovana; po $100: Mr. & Mrs. Kužnik; po $10: Rev. N.N., (za sv. maše) Joseph Konchan; po $5: Mr. J. Štampfel, Mr. Mrs. F. Jurečič, Mrs. A. Fortuna, Mr. M. Luzovec, Mrs. K. Grmov¬ šek, Mrs. M. Ažman, Mr. F. Tushar; po $2: Neimenovan, (za sv. mašo) Mrs. M. Knaus; po $1: Neimenovana. Mrs. M. Koren, Chicago, je sporočila, da so poslale vrečo moke na č.g. Ča¬ deža. Mrs. B. Kralj, Cleveland, pa je poklonila veliko različnih in še prav dobrih oblek in t.d. za revne družine. (Poštnino bom iz svojega plačala.) Upam, da so poleg imenovanih tudi še drugi dobrotniki(ce), ki so poslali darila ubogim duhovnikom. V imenu vseh čč. gg. duhovnikov Vam vsem skupaj in vsakemu posebej kličem: “Prisrčen Bog plačaj!” Božji blagoslov naj Vas spremlja na poti življenja, po smrti pa večno plačilo v nebesih. Globoko sočutje in velika skrb za ubo¬ ge duhovnike v stari domovini me še naprej s tako silo priganja na delo, da ne morem in ne smem končati prej, da jim vsaj malo olajšamo silno trpljenje v ječah, bolniških posteljah in nevarnih potih v službi Gospodovi. MOLITE za naže pokojne naročnike: ANTON LONGAR, Lorain, O. JOHN STREKAL, Cleveland, O. JOS. JAKSIC, Cleveland, O. ANNA KOS, Cleveland, O« JOHN OMERZA, Cleveland, O. ROZALIJA BOJANC, Pittsburgh, Pa. ELIZABETH AHLICH, Cleveland, O. ANNA SALOMON, Glenshaw, Pa* JOHANA KOKAL, Universal, Pa. JOS. PIKS, Cleveland, O. BARBARA CVETIC, Pittsburgh, Pa. MARGARET MERVAR, San Francisco, Cal. M. DRAGOV AN, San Francisco, Calif. FRANCES PETKOVŠEK, Little Falls, N.Y. URŠULA ZEVNIK, Indianapolis, Ind. FRANCES SEMIČf, Indianapolis, Ind. MARY FLOJS, Indianapolis, Ind. Naj počivajo v miru! 30 A VE MARIA Kako bi bilo lepo, da bi jih za božične praznike kar najbolj presenetili in raz¬ veselili. Storimo krščansko delo usmil¬ jenja. Nasitimo jih, obujmo in preskrbi¬ mo potrebna oblačila. Ce Še tako težko damo, dajmo, dajmo veliko, vsak ip vsi, več ko moremo. Daril sicer ne bi še prejeli za praz¬ nike. Le veselo sporočilo v božičnem pismu od dobrih in usmiljenih slovenskih katoličanov v Ameriki, z označbo čim večje denarne pomoči, s katerim znes¬ kom se bo nakupilo in odposlalo tako nujnih potrebščin, bo olajšalo telesno bridkost, povečalo dušno veselje in le¬ poto božičnih praznikov. Ime in znesek vsakega dobrotnika! c e) bom zopet v eni prihodnjih številk tega Spodaj je naš novi turn za zvonove. Vidite, kako ravnokar dvigajo večji zvon proti vrhu turna. Dva manjša zvonova sta že gori. Father Andrej in Father Carli čakata na vrhu. Turn stoji blizu garaže. lista objavila. Ko bom od Čč. gg. duhov¬ nikov prejela tozadevno potrdilo, ki se bo strinjalo znesku priobčenih darov, bom tudi istega takoj odposlala za pri- obČitev. Ako pa kdo izmed Vas želi poslati božično darilo v blagu (zaboj, ne denar¬ ja), ali živila, spodnje perilo, blago za vrhnje obleke itd., naj naslovi za jezu¬ ite na: G. Venceslav Vrtovec Wagensperk 13« Šmartno pri Litiji Slovenija, Jugoslavija (C. g. Vrtovec mi je sporočil, da naj bo naslov tak kakor zgoraj, brez okraj¬ šan Č. ali s.j. ali d.j>) Za podporno društvo starih in onemog¬ lih duhovnikov pa naslovite na: G. Anton Čadež, kat« v pok« Ljubljana pred Škofijo 7 Slovenija, Jugoslavija Jaz pa sem še v nadalje z vso vest¬ nostjo in poštenostjo na razpolago, da bom sprejemala vsak prispevek denarja za obe imenovani skupini« Po njihovem naročilu bom skrbno nakupila vse po¬ trebne stvari, jih spravila v zaboje in odposlala. Vsi, ki ste odposlali, ali Če boste odposlali darila, živila ali obleko, bi mi bilo zelo ustreženo, če mi sporočite, ker to bi mi omogočilo spravljati skupaj bolj pravilno vsebino in hitrejšo opremo zabojev. Sprejmite lep pozdrav in pošljite ve¬ liko božičnih daril za naše uboge duhov¬ nike na moj naslov: Alojzija Kužnik 754 E. 90 St., Apt, 8 Cleveland 8, Ohio PITTSBURGH, PA. - Piše John Golo¬ bič: Častiti gospod! Dam Vam znati, da sem prejel med, ki ste mi ga poslali. Le¬ pa hvala Vam zanj. Kadar bodem pekel potice, bodem pa eno Vam poslal, ali jo bodem pa sam prinesel. AVE MARIA 31 Dam Vam znati, da je od moje žene brata, Mr« Bojanca, žena umrla 14. ok¬ tobra« Ona je bila jako dobra katoličan¬ ka« Mr« Bojane je bil eden prvih zastop¬ nikov od Ave Marije. On je bil veliko let cerkveni odbornik. Umrle so se dve drugi ženi, dobri ka¬ toličanki. To so Ana Salomon in Barbara Cvetič. Vse tri bode fara jako pogrešala. Mrs. Rozalija Bojane je zapustila dve hčeri in 4 vnuke. Mrs« Cvetič je zapus¬ tila pa sedem sinov in štiri hčere in 39 vnukov, Mrs. Salomon pa samo enega sina. Vam vse tri priporočam v molitev. Morda se vidimo v kratkem, ne vem kedaj. PITTSBURGH, PA. - Piše John Bo¬ jane: Uredništvo Ave Maria! Prosim, da se moja žena, Rozalija Bojane, vpiše v kolono mrtvih, ker je 14. oktobra umrla. List je prihajal na moje ime, John Bo¬ jane, in tako ga Še želim prejemati do smrti. In tukaj Vam pošljem za sv. maše za Rozalijo Bojane $32. PITTSBURGH, PA. - Piše John Bo¬ jane: Častiti gospodje! Tukaj Vam poš¬ ljem check kot dar za Baragov romarski dom. Vpišite ime naše pokojne mame, Rozalije Bojane. Tudi en check pet do¬ larjev v imenu Rozalije Golob. CLEVELAND, 0. - Piše Helena Som¬ rak: Cenjeno uredništvo Ave Marije in očetje frančiškani! Dobila sem med od Vas, dve kangljici. Se Vam najlepše za¬ hvalim zanj. Ga bomo imeli za prehlad pozimi, ker je tako sladak. Želim Fadru Ferlinu, da bi imeli veliko napredka za naprej s Čebelicami in da bi dosti medu nanesle te pridne Čebelice in se jim lepo Fadru zahvalim Ferlinu. BRIDGEVILLE, PA. - Piše Mary Ko¬ pač: Cenjeni frančiškani! Prav lepo se zahvaljujem za poslani med. Nisem se mogla načuditi, ko ste mi ga toliko po¬ slali. Jaz sem ga dala mojim otrokom, vsakemu en glažek, da bodo pokusili Lemont Brezje med. Jaz zelo rada berem Ave Marijo. Komaj Čakam, da pride. MEAD0W LANDS, PA. - Piše Tončka Rozman: Zahvala Mariji Pomagaj, da so prišli starši in bratje po velikih težavah v Ameriko. V HVALEŽEN SPOMIN * MRS. JOSEPHINE MEGLEN Umrla je v Pueblo, Colo., naša dolgoletna za¬ stopnica. Veliko je ta žena storila za naš list. Ko je bila še bolj pri zdravju, je šla včasih z menoj po hišah. Še sedaj jo imam pred očmi, kako žalosten obraz je naredila, ako je kdo od¬ povedal Ave Marijo. Kar iz srca je vzdihnila: "Pa vendar ne boste ta list odpovedali — že radi Marijinega imena!’* * Tako je bila potrta, da se je meni smilila, ker sem jo poznal, kako is¬ kreno je Častila Mater božjo. Skoro vsako leto, ko sem prišel v njeno hišo, mi je pokazala kip Marijin in rekla s solznimi otmi: "Vidite ta kip? V temle kotu sem ga pus¬ tila takrat, ko je bila tista strašna povodenj. Pa sem rekla: 'Marija, Ti boš tukaj ostala, pa mi hišo varuj.Saj veš, da sem uboga vdova z otroci«* In smo bežali iz hiše. Vidite, koliko hiš je voda odnesla, moje pa le ni. Jaz se ne morem nikdar dosti zahvaliti Mariji. V vseh rečeh mi je vedno pomagala." Pokojna je bila veČ let bolna, pa je vedno vse voljno prenašala. Najbolj je bila žalostna, Če ni kakšen dan mogla k sv. maši. Vedno mi je v tem tožila, da veliko je pokojna trpela v svo¬ jem življenju. Prej jo je trla revščina, sedaj ko so otroci odrasli pa bolezen toliko let. Počivaj v miru božjem, blaga Žena! Upam, da ti je Bog obrisal vse solze na priprošnjo Matere božje, katero si tako častila tukaj na zemlji. Upam, da si tam, kjer ni več solz, ne bolečin« Moje sožalje njenim sinovom in hčeram in Vam rečem: Hodite po potu Vate pokojne matere! Drži¬ te se njenih naukov! Ne bo Vam Žal na zadnjo uro. Brat Antonin BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI | --—■ .T l ■ > I Penko; po $3: Mrs. F. Ivančič; po $2: M. Turk, Pečnik, A. setnicar, G. Veselic, B. Papesh; $1: M. Zabukovec, T. Glatz, M. Prhne. ZA NOVEMBERSKE MAŽE IN MOLITVE: Po $20: F. Gorenc; po $16: M. Casserman; po $15: E. Ule, M. Sajovic, D. Orazem; po $13: J. Barbes, M. Jalovec; po $10: A. Malesich, A. Gaspar, V. Hochevar, H. Lavrich, J. Petrovcich, F. Pirsh, Jaksic Fam., A. Svigel, M. Pirc, J. Mihelich, A. Skalar, po $9: K. Železnik, M. F lajni k, R. Glazar; po $8: A. Savnik, S. Forjan, A. & R. Chuchnik, DAR LISTU—Po $5: I. Slak; po $4: Oblak; po $2.50: T. Tbrselic, Mrs. Drašler, I. Gruden, M. Kaps; po $2: A. Vahčič; po $1.50: U. strubel, A. Kužnik; po $1: M. Oberstar, M. Selak, J. Cesnik, F. Horazen, J. Heraver; po .50$: M. Moritz, L. Simon¬ elich, M. Betchie, F. Hribar. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO-Po $10: D. Hudoklin; po $5: J. Zaletel, F. Ivančič, P. Žagar, F. Racic, Mrs. F. Ivančič; po $4: M. Kuhar; po $3: J. Stimetz, F. Pirsh, P. Laurich; po $2.50: R. Kaučič; po $2: M. Haffner, J. Petrinja, P. Primo¬ žič, A. Žitnik, V. Krajc, A. Kočevar; po $1.50: J. Resman, A. Kesec; po $1: R. Marijon, J. Hočevar, L. Simonelich, M. Lovko, M. Mahkovec, P. Russ, A. Prijatelj, A. Tomažič, A. Nemanich; po .50*: M. Betchie, H. Preotle. ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA- Po $25: A. Malesich; po $20: J. Škufca, P. Kokal, M. Kuhar; po $10: M. Kalan, M. Težak, A. Grili; po $2: B. Strahan; po .50*: F. Suhadolnik. ZA LUČKE—Po $50: M. Kalcic; po $5: A. Gale, J. Rosenberger, A. Malesich; po $4: M. Koncilija; po $3: Mrs. L. Mladich, M. Turk, R. Skiff; po $2.50: M. Kovach; po $2: F. Petrič, A. Zokal, A. Možina, J. Poles, J. Gornik. A. Kosec, M. Kastelic, M. Marinčič, M. Fink, M. Javornik; po $1.50; R. Bizjak, J. Dragovan; po $1: A. Oratch, J. Kramberger, F. Levstik, M. Jelarcic, R. Miasek, F. Luskovlch, F. Kastigar, A. Berus, A. Farce, A. Mlakar, F. Muren, T. Rozman, A. Unetič, V. Pogač¬ nik, M. Lakner, M. Urbančič, I. Koželj, M. Zabukov¬ ec, Mrs. Culek, M. ZAgar, R. Verbič, Ws. J. Koren- cic, I. Grzel, A. Rud man, F. Minn., M. Grajner, M. Retel, M. Struna, F. Kastelic, A. Klančar, A. Moon- ich, M. Marino, A. Kraus, C. Marolt, Mrs. Chuchnik, A. Kočevar, NTs. Gregorich, M. Martinčič, K. Lopič, Mrs. F. H or zen, R. Marijon, J. Škufca, U. Lovšin; po .60*: S. Podgornik; po .50*^4 J. Kasic, I. Majnik, G. Malaker, F. Baraga, J. Šuštaršič, M. Bahor, A. Novak, M. Konechnik, J. Stimetz, A. Peterlin, A. Modic, K. Polanshek, M. Marosh, K. Pr is tope c, F. Perme, U. sepic, F. Suhadolnik, C. Malešič, A. Kožuh, J. Govednik, J. Svete, F. Petrovcich, Kts. Drašler, I. Gruden, U. Bodic, A. Pelcic, Mrs. A. Udovich; po .27*: M. Krulc; po .25*: T. Babich. ZA SVETE MAŠE—Po $300: J. Škufca; po $100: FTlends & Re la ti ves of J. strekal; po $75: M. Majerle; po $43: A. Železnik; po $40: K. Kolo- vlch; po $38: J. Bojance; po $30: M. Erchul, R. J. Zak; po $22: L. Zaletel, A. Sasek; po $20: M. K obar. J. Oblak, J. Rosenberger; po $19: P. Zigman; po $16: F. Minn.: po $15: A. Sluga; po $12: M. Koncil¬ ija; po $10: A. Picely, J. Alič, F. Kastelic, L. ' Raddell, A. Bukovec, M. Zupančič; po $9: H. Dol- , inar, po $8: J. Anzicek, M. Krašovec, A. Korelc, < M. Trusnik, A. Zokal, V. Rovanšek, F. Smrke, M. ' Turk; po $7: M. Kalan, R. Pozlep; po $6: I. Gruden, J M. Urajnar, Mrs. L. Povse, A. Zajc, K. Triller, < F. Perme, S. Podgornik, F. Pust, E. Kostello, J. ' Govednik, J. Husich, J. Boštjančič, I. Kirn, M. , Konechnik, A. Madric; po $5.50: G. Opeka; po $5: < L. Piks, K. Lopič, A. Setnicar, A. Grdina, F. ; Boštjančič, M. shircel, M. Malovic, a. Sterk, M. . Kofal, J. Petrlndc, P. Russ, J. Martincich, M. < Perusek, H. Milhavic, A. Markota, A. Jalovec, M. ; Grajner, F. shenk, J. Strojin, F. Anzicek, P. Kokal . Sr., T. Peterlin, A. Maček, M. Dragan, F. Holst, ■ M. Draz., M. Turk, M. Zickar, A. Novak, H. Berdek, ; Mrs. stepic, c. Verscaj, Mrs. F. Horzen; po $4: , J. Škufca, M. Krasevic, M. Skala, B. Evans, F. ■ Kozele, M. Kuhar, J. Pintar, L. Simonelich, M. ! Novosele, G. Pavlesic, B. Naglich, L. Zaletel, J. . Koren, F. Lupslna, M. Krajnc, A. Košir, J. paukov- ■ ic, L. Chemazar, A. Feuce, F. Jalovec, M. Pogan, ; F. Fink; po $3: A. Planovsek, P. Droll, A. Setnicar, . F. Humar, F. Muren, A. Tekauc, V. Pogačnik, F. ' Ulchar, p. prah, F. stergas, P. Laurich, J. Mah in, J K. Mandel, M. Seitz, M. Stukel, F. Buchar, M. • Hochevar, M. Kozaglav, m. Pristow, F. Krebelj, ; J. Jager, T. Hauptman, K. Žagar, M. Lustig, J. Zupin, M. Svigel, Mrs. J. Glivar, J. Bratush, M. ' Prhne, I. Majnik, A. Gale, J. Šuštaršič, R. Stef- ; anic, L. Mladich jr., J. Kramberger, T. Muc; po $2.50: J. N. Simoncich, M. Retel; po $2: M. Za¬ bukovec, U. Strmole, J. Stimetz, K. Gersic, A. ; Krejacic, M. Moritz, M. Furar, A. Jakopin, F. Petrič, . J. Mivec, G. Malaker, F. Penko, M. Mahkovic, J. Struna, J. Stimetz, F. Vehovic, I. Kirn, V. Mdtich, ; T. Zcrtz, F. Sardoch, M. Madronich, M. Bokal, R. . Zupančič, M. Struna, K. Pristopec, F. Turk, M. ' Selak, Mrs. M. Sodec, U. Lintol, M. Bilthauer, H. , Moren, M. Rafold, M. Butcher, M. Žagar, J. Strojan, J. Hočevar, M. Stariha, L. Schultz, M. Zalar, M. Hribernik, J. Chacata. A. Russ, J. Prhaj, F. Sever, F. Habjan, A. Pirman, Mrs. Jereb, C. Malešič, A. Mlaker, B. Geržin, A. Unetič,,M. Marinčič, M. Prhne, C. Govednik, A. Nose, M. Struna, J. Pintar, H. Zore, J. Kramberger, M. Gram, J. Perko, M. Zabu¬ kovec, M. Ross, A. Kozlevčar, J. Ozanic; po $1.50: F. Bambich, Mrs. J. Pucel, M. Kopač, L. Sagadin; po $1: M. Hoge, J. Strekal, Wm. A. Top likar, I. Svet, J. Pintar, R. Marijon, A. U. J. Hočevar, Mrs. Gregorich, F. Stonich, J. Logar, A. Zupančič, M. Darovlc, A. Peterlin, M. Marino, J. Resman, J. Skorenshek, J. Menart, P. Majerle, J. Panc, J. Stark, M. Race, A. Majerle, M. Vidmar, A. Logar, J. Shiltz, P. Strnad, M. Karsnik, J. Svetina, M. Lautar, U. Sepic, N. N., A. Tomšič, F. Suhadolnik, Mrs. Aversta, A. Kožuh, G. Repp, A. Kutnar, J. Zupan, M-s. M. zainer, M. Zajc, J. Godec, M. Babich, A. Kostelc, M. Drobnič, F. Kastigar, F. Govekar, A. Bencin, J. Erjavec, J. Pazel, J. Kramberger, F. Levstik, F. PengaL ZA BARAGOVO ZVEZO-Po $2: P. Russ, M. Kerzic, N.N.; po $1: J. Papesh. ZA ROMARSKI DOM-Po $5qq: Zveza Altar- nih DruStev, Cleveland, Odo; po $10: A. Gale, I. Kirn; po $5: A. Meljac, G. Pavlesic, R. Bojance, R. Golob, J. Jager, A. & R. CSiuchnik, M. Pristow, F. Pirsh, Mr. Mrs. M. Fear, A. Malesich; po $4.50: F. M. po BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI I F. Kersmanc; po $7: J. Poljak, B. Žagar, C. Malen¬ šek, A. Klančar, A. Hochevar, M. Pavlesic, L. Fon, J. Rodina; po $6: J. Cankar, M. Cassennan, K. Grmovšek, K. Kleric, M. strancar; po $5: M. Gracer, V. Krajc, F. Flajnik, J. Gerbeck, M. Kovach, J. Pauc, A. Lim, M. Delost, B. Hunter, M. Zakrajšek, M. Škerjanc, J. Polc, A. Bajt, L. Hren, K. Vučko, M. Smole, T. Turk, M. Tomazin, J. Oblak, F. Skubic, K. Šubic, M. Pogon, L. Bučar, A. Jerman, F. Majerle, F. Malečkar, L. Kocjan, M. Hochevar, A. Žitnik, M. Meznarič, J. Gornik, J. Cimperman, A. Sprlnger, J. Hren, A. Bukovec, A. Grdanc, A. Sampson, M. Oblak, T. Ogrinc, J. Ponikvar, A. Gale, M. Hlad, J. Persin, J. Bradač, M. Jalovec, A. Možina, F. Ivančič, J. Gruden, J. Potočnik, T. Narobe, M. Cekada, A. Hočevar, J. Atzenbeck, M. Senica, M. Osterman, M. Petchauer, J. Skorensek, I. Boh, M. Lustlg, A. Ursic, A. Trenta, A. Skrabec, A. Maček, M. Kuhar, M. Lovko, M. Meljac, A. Knaus, M. Coprich, A. Ferk, G. Hozjan, J. Knaus, M. Majerle; po $4: F. Osredkar, A. Anzir, L. Srebemak, A. Sternisha, F. Stair, M. Pekol, J. Anzlovar, F. Janežič, J. Firlan, A. Urankar, M. Pakiž, D. Hudoklin, B. Papež, M. Canalas, M. Gande, M. Thompson, M. Vilar, L. Pavšek, F. Shenk, E. Csanadi, J. Mrak, F. Kcsmrl, J. Perko, L. Šušteršič, F. Mislej, K. Žagar, M. Mahkovec, M. Meitzen, M. Peterlin; po $3: M. Zunich, C. Smrekar, F. Suhadolnik, F. Derovsek, A. Horvath, J. Fajfar, M. Mohorko, R. Pershe, C. JegHc, J. Turk, M. Petrič, K. Žalec, M. Gerl, F. Pogačnik, T. ATChul, B. Gornik, V. Klient, M. Modic, F. Bachnik, M. Golobich, M. Kastelic, M. Fink, F. Ekhart, J. Hiti, M. Zabukovec, M. Stimek, A. Kuhar, J. Horvath, M. Ivanetič, F. Mesojedec, F. Cerar, M. Gcrtuna, J. Slmec, P. Bukovec, F. Marolt, R. Simec, C. Boncha, T. Plos, M. Darovic, G. Omahen, M. Zupančič, M. Stimec, J. Resman, J. Puhek, V. Mol tleh, A. Sadar, M. Kraus, F. Stark, A. Milautz, J. zaletel, K. Judnic, A. Leska, J. Turšič, T. Luzar, J. Dobravc, J. Poles, M. Starc, F. Primožič, J. Bovitz, M. Perusek, V. Zorc, F. Kocjandc, F. Kastelic, A. Prudich, M. Panchur, M. Sivlc, M. Kovec, M. Jasnar, M. Kapla, N. Urbas, L. Zamer¬ nik, F. Kcrenchan, M. Seiz, C. Brunecy, A. Kobal, A. Rudman, J. Svetina, M. Vrček, F. Derglin, A. Jalovec, S. Balažič, A. Kump, J. Mohor; po $2.50: M. Kovach, J. Pavlesic, J. Petkovšek, M. Markovič; po $2: A. Peters, M. Persa, S. Leksan, A. Končan, B. Dolmovic, F. Cerar, H. Nahtigal, M. Vižintin, F. Pirman, F. Škulj, A. Zorman, J. NTamor, J. Kmet, F. Albrecht, A. Glad, C. Bojc, M. Koporc, J. Pri¬ tekel, J. Lesjak, J. Trampuš, J. Mlhellch, J. Stann, J. Strah, F. Snrekar, F. Tomšič, C. Govednik, J. Ancel, A. Slane, G. Polajnar, M. Žagar, S. Zete, K. Novak, M. Mihelič, M. Ferirul, H. Prapemik, M. Abe, A. Prijatelj, C. Zatkovic, C. Smolič, A. Urbanc, M. Pangre, F. Barly, J. Fraus, T. Rolich, J. Lipersich, A. Bencin, J. Janežič, M. Ludwig, A. Oratch, F. Pajk, C. Smrekar, M. Strumbel, M. Kasel, M. Chervan, A. Zadnik, F. Becjan, A. Žele¬ znik, M. Malzel, J. Leskovec, J. Barborich, F. Ošaben, T. Grum, M. Bilthauer, A. Kogovšek, L. Costello, J. Škerl, A. Urbas, M. Zott, A. Lim, M. Duchman, A. Xeller, M. Tauchar, M. Habjan, M. Gregorc, M. Rojc. F. Vehar, A. Ban, J. Benksbe, R. Habjan, C. Starich, M. Zupančič, J. Bancic, K. Mandel, A. Kraintz, L. Repar, M. StreU, M. Shlfrer, T. Možic, M. Petshe, J. Erchul, K. Judnich, N. cregeras, A. Breznik, R. Verbič, R. Dezelan, J. Trost, J. Ray, F. Mikolich, A. Ellenich, M. Spular, F. Lumerman, J. Kerenčič, E. Križman, M. Stariha, M. Prašnikar, M. Klun, F. Balkovec, A. Kosec, M. Lakner, A. Glatz, R. Glavan, M. Zerovnik, M. Jaklič, L. Erlach, J. Somrak, G. Debevc, U. Jalo¬ vec, M. Haffner, J. Stampfel, F. Stonich, A. Simon- ich, A. Picely, J. Pikol, J. Zrmec, A. Strukel, J. Habjan, A. Rent, U. Strubel, C. Toporis, J. Škrabe, J. Volarič, A. Jakopin, A. Zupančič, A. Vahčič, U. Crnkovič, P. Kokal Sr., F. ZaUer, A. Povirk, F. Križnik. A. Boldin, P. Schwab, R. Klemenčič, F. Hribar, A. Obreza, A. Moonich, F. Sardoch, J. Perko, M. Hajdinjak, A. & F. Žagar, F. Kozel, A. Kužnik, C. Marolt, M. Škulj, J. Terslnar, J. Skrabec, T. Gubane, M. Alduk, J. Cercek, R. Kenik, J. Sever, M. Zelko, J. Mulec, U. Kržišnik, S. Zalokar; po $1.50: T. Terselic, J. Masich, M. Mikula, C. Philips, F. Stegu, M. Retel, A. Krulc, M. Benedict, A. Ličan; po $1: A. Gorišek, M. Lesar, A. Sajovic, A. Jerman, H. Stampfel, M. Urbančič, F. Sever, U. Sepic, M. Špehar, F. Hochevar, J. Paukovich, J, Rogel, H. Fonda, Fam. Živec, M. Zabukovec, A. Korevec, Mrs. Drašler, M. Milavec, A. Sunja, M. Brezar, A. Pelclc, M. Krasevic, M. Line, M. Rus, R. Francel, M. Vogrich, A. Ferenčak, A. Stepanich, M. Kozjan, R. Kočevar, A. Nemgar, J. Godec, T. Sterling, H. Možina, M. Pogačar, K. Kucic, A. Osolnik, F. Ta gel, M. Prhne, M. Veselic, M. Hren, A. Tekauc, F. Brezovar, M. Kucic, A. Šavor, M. Rakun, M. Pogon, V. Mavko, J. Omejc, A. Stuber, J. Roberts, M. Drčar, A. Šuštar, T. Kozar, L. Jager, A. Sintič, J. Kobal, M. Hribar, F. Ilc, A. Zagorc, M. Kocman, M. Drobnič, M. Sluga, M. Laus, A. Lopert, J. Erjav¬ ec, J. Žnidaršič, F. Roitz, M. Trinko, P. Stimac, M. Novak, J. Beljan, H. Sonrak, R. Zupančič, A. Primožič, J. Wesley, F. Kamin, J. Šuštarič, F. Verčič, H. Zore, M. Sodec, R. Lamsek, R. Usnik, A. Kodrich, A. Ferbežar, A. Fajfar, L Korošec, J. Ponikvar, M. Krulc, M. Kolenc, R. Pozlep, F. Štraus, A. Majerle, M. Vidmar, J. Shiltz, P. Strnad, F. Skubic a - ., F. Stokar, J. Papesh, M. Mersnik, A. Rozinka, J. Gustinčič, R. Vlcic, J. Strojin, M. Balkovac, A. Matkovič, M. Butcher, S. Ogulln, M. Žagar, M. Brodarič, J. Jelencic, J. Tkalčič, L. Lindič, F. Petrič, T. Žnidaršič, K. Biček, M. Kittek, C. Mezar, J. Vesel, J. Pugel, G. Muhic, A. Pintar, M. Kobe, I. Grzel, A. Jerina, A. Stimetz, T. Cvitkovič, M. Judnic, P. Kobe, A. Težak, F. Malo¬ vrh, M. Turk, A. Pakiž, F. Baloh, F. Russ, A. Russ, A. Domltrovich, M. StiHer, L. Bozich, K. Poiansek, A. Zakrajšek, J. Patrick, M. Marosh, J. Muhich, F. Vidmar, M. Grzeta, M. Slanovich, A. Spinich, M. Dreshar, I. Menart, A. Ribnikar, T. Potokar, M. Kutin, B. Trstenjak, L. Mladic, S. Jenko, K. Petrov- cich, M. Selak, M. Madronich, M. Bosanatz, A. Banich, A. Tomec, P. Zunich, J. Gllvar, A. Pachak, M. Perko, M. Bolka, M. Marino, J. Sasek, T. Koleto, A. Ptemel, I. Filipčič, H. Veber, V. Breznik, M. Krajc, I. TTskan, M. Levar, J. Klemenčič, M. Sed- lak, M. Rogale, A. Novak, M. Kuhar, A. Perme, C. Ruzlch, F. Novak, J. Pintar, M. Hrastar, K. Brodar- ich, M. Betchie, A. Pluth, Mrs. Gregorich, U. Tra- nik, A. Brula, M. Madic, J. Zabukovec, M. Patemost, F. Jenko, A. Težak, A. Rom, A. Ambrožič, M. Krem- esec, A. B. Jereb, M. Verdev, H. Kravcar, C. Butala, M. Hočevar, F. Balte, C. Žagar, F. Blttence, J. Bolton.T. Brojan, M. Hudolin, A. Komich, A. Korelc, J. Perusek, J. Zalar, F. Buchar, A. Žnidaršič, J. St usek, F. Jalovec, A. Možina; po .50r full particulars, write § $ v X Ako želi Vaš sin služiti Bogu kot DUHOVNIK ali I! 3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre- videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00. 4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj- ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd. 5. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr. angleške molitvenike, itd. AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois