NA ROBU SRBOHRVATSKEGA
(IN SLOVENSKEGA) ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA
3
Sbh. maljiv, sin. maleti in podobno
Pri Skoku, ERHS II 365, dobimo brez poizkusa razlage geslo maljiv »slabunjav, (čovjek, žena, dijete), za koje se lepi svaka bolest« s pripombo, da se rabi v Srbiji. Enako osamljeno je sin. maleti »postati slabo«, npr. mali mi pred očmi »es wird mir dunkel vor den Augen«, malelo mi je, noge me niso več mogle nositi (Pleteršnik, SNS I 545). Drugi pomeni so še »fackeln, herumschwärmen«, omaleti, zmaleti »vermagern« in verjetno spada zraven tudi zmaličiti »verderben«.
Ker navaja Pokorny, VWb, str. 716 dalje, kar osem homonimnih osnov 'mel- poleg dveh 'smel- s številnimi prevojnimi alternacijami in z različnimi determina-tivi, je dokaj težavno natančneje opredeliti vrsto izoliranih besed v posameznih slovanskih jezikih. Tako je npr. sin. mleviti, mlevim »hin und her bewegen, hin und her wetzen« (Prekmurje) zaradi pomena laže povezati z gr. mellö »zögere« (pri Pokornyju je to 'mel- 3) kakor z r. moloviü- »scheinen, vorkommen« (tako Torbiörensson, LM I 98), kar bi bolj spadalo k 'mel- 8 pri Pokornyju, prim.
179
sin. moleti, moliti »hervorragen, hinstrecken«, sbh. izmoliti »hervorzeigen«. Z gr. mellö »zögere« je Machek, Zbornik Dečev 51, povezal tudi češko frazo mele me to, ki pomensko popolnoma ustreza gr. mellei moi »es liegt mir am Herzen«. Pri osamljenem sin. mletavica »das Ziehen im Körper vor dem Fieberanfall« je mogoče izhajati samo iz polne stopnje 'mlöi- v primerjavi s shb. mlltavica »slabost« (Lika) poleg mlitav, ml'itati iz 'mlei- ali 'mli-. Pokorny, VWb 717, povezuje s to osnovo tudi ukr. mlity »vergehen«, kavz. mloity »Übelkeit erregen'(. Zal pa te oblike glasoslovno še niso do kraja pojasnjene. Rusko mleti- »ohnmächtig werden, erstarren«, blr. mlech »obmiratt, mletB« poleg mlosna »durno, tošno« in mljavy »tomnyj, rasslablennyj« mljavasch »iznemoženie ot žary« je težko spraviti na skupni imenovalec 'm'hdhl'h, sin. medel (Berneker, SEW II 64; Vasmer, REW II 141; Machek, ESC^ 365). Nič manj jasno ni sin. mieden, omledem »fade« sbh. mlSdan, mlidan »mager, schwach«, mledniti »schwach werden« poleg r. mele-dith »dunkel vor den Augen werden«. To razlagajo nekateri raziskovalci kot meta tezo k •m'BdbJ'B (Miklošič, EW 206; Vasmer, REW II 114; Machek, ESC 365), drugi s sti. mlati »wird weich« (Berneker, SEW II 64). Iljinskij, lORJ XXII 196, je suponiral prevoj k 'moldTi »mlad«. Skok, ERHS II 442, navaja še druge poizkuse razlage. Skok prišteva k mledan tudi fitonima mledan, smled, smlednica. To je verjetno e-jevska stopnja k 'smhldi^, sin. smulje, cmulje »bičje«, smolje »brinje« (avtor, Eseji 82), lit. meldas, melda, maldas »bičje« iz ide. 'meldh-, polna stopnja 'moldTi »mlad«. Ramovš, pri Ilešič Geogr. vestnik IX 42, je iz suponiranega 'smJedt (= omleden) »slabo zaraščen gozd« izvajal tpn. Smlednik. Historični zapisi 1136 Fledinich, 1214 Vlednich, 1228 Viednfc, itd. govore za '{s-bjvledhnik-h. Trstenjak, Novice 1859, 76, navaja po J. Zupanu apelativ smled »stražišče, die Warte«. To je iz •s'BvJed'B; staro 'y,loid-, prim. got. wiaffon »sich umsehen, suchen«, kar je ohranjeno v sin. pole »glej« (Trub., Dalmatin), polej (v 18. st.), danes Je; < 'vledati. Verjetno izposojeno iz nekega vzhodnogermanskega jezika. Prehod svl- v sml- ni osamljen v slovenščini, sin. osmleda, osmeleda »Brandfleck, Brandstätte, Ruine« iz "svled-, stvn. swelzan »brennen«. Verjetnost medsebojnega križanja več različnih osnov otežkoča analizo. Pri osamljenem slovenskem omläjati se »schmeicheln« (Podkrnci) se npr. vsiljuje rekonstrukcija *mold-, prim, gr. maldhalnö »erweiche«, maldhön »Weichling«, toda sin. meljušnik »ein verzärtelter Mensch« (Ljubušnje) je bliže lit. smailüs »leckerhaft, schmeichlerisch« (poleg smalsüs, smilüs iz 'smeil-).
Sbh. miinitva »prijevara, lukavstvo« (Dalmacija) je gotovo psi. 'mhln-, prim. sin. mdlnjen, münjen, mölnjav »betäubt, etwas dumm«, lit. pasimiildyti »irren«, let. müldet »herumirren« (avtor, Eseji 126). Vprašanje pa je, če je mogoče iz iste osnove izhajati tudi pri münitva »vrsta« (BiH), saj tretje münitva »dronjici, tra-Ije« (Lika) kaže na drugo 'mbld-, prim. sti. mrdnuti »zerdrückt, reibt«, 'amal-dynö »zerstöre« in se ujema s predhodnjim Skokovim geslom raz-mündati se »razplesti se, razstaviti se« (Lika). Na drug način pa je iz osnove *mel- »mleti« tvorjeno sin. melša »veha pri zelju« (Plužna).
Za jezikoslovca je dragoceno spoznanje, da mora že pri primerjavah med južno-slovanskimi jeziki poseči daleč nazaj, včasih celo v pred(baltsko)slovansko obdobje. Za enak ali vsaj razumljivo vzporeden pomenski razvoj najdemo pri isti osnovi različne prevojne stopnje in determinative. Presenetljive so podobnosti z baltskimi jeziki, ki jih je treba brezpogojno upoštevati brez ozirov na severno-
180
slovanske jezike. Tako ustreza slovenski frazi noga mi melje »der Fuss ist mir eingeschlafen« skorajda dobesedno litavsko köjas mielino »die Beine sind mir eingeschlafen«. Fraenkel, LEW 449, razlaga glagol mielinti »einschlafen, empfindungslos werden« s pomenskim prehodom iz »zu Gips werden, verkalten« k mielas »Gips«. Toda sin. mavec (Pleteršnik navaja tudi dubleto maiec) »Gips« (gorenjsko) kaže na redukcijsko stopnjo 'mhlhch poleg csl. meit »Kalk«, r. mel »Kreide«. Enaka stopnja je v lit. smiltis »Sand«, letskemu smalks »fein, in kleinen Teilen« pa ustreza sin. mol »Sand« (dolenjsko).
Zaradi sin. mavec »Flocke, Stückchen Baumwolle, mavček »Eriphorum«, mavka »Flaumköpfchen des abgeblühten Löwenzahnes, Pflanzenflaum, Anemone monta-na« (Dutovlje, Kras), mavčica »Kätzchen auf Bäumen, Stipa pennata« (Knežak) ne moremo verjeti niti Bernekerju (SEW II 12), niti Skoku (ERHS II 364), da bi bilo sbh. malje »Flaum, Milchhaar«, maljav »flaumig« izposojeno iz ngr. malliä »Zote, Flocke«. Pravilneje sta Miklošič (EW 181 jin Prellwitz (GEW 280) sklepala na sorodstvo s stgr. mallos, lit. milas »Tuch«. Izhajati je treba iz psi. 'm'hlhch, 'm-blhje in če bi Vasmer (RFV LVIII 420; Griech. Lehnw. 94) poznal slovenske oblike, ki jim lahko dodamo še mak. movliv »maljav«, movlivost »maljavost«, ne bi čutil potrebe, da popravlja Miklošiča. Zanimiv je areal te besedne družine, slovenski Kras in Srbija, Makedonija. Baltsko sorodstvo pa ima tudi sbh. mrlj(m), mrlja (f.) »Fleck«. Ker navaja Pleteršnik dial, oblike marlja »Schmutzfleck«, mar-Ijati »beschmutzigen«, tudi sin. mrlja ne bo izposojeno iz sbh.; za etimologijo nam bolje ustreza lit. mürinas »beschmutzt«, muriöti, mürdyti, let. mmtl »beschmieren« kakor Strekljeva lazlaga iz bavarskega Merl »Fettfleck« (Lwk. 38) ali Skokova (ERSH II 469) iz prljati, brljali.
Pozornost zasluži primerjava med sin. mel (m.) »Art Eiche«, adj. melov, meljev (Goriška Brda, Kras) in sbh. beo mlak »Art Eiche« (Kosovo). Skok, II 446 (zadnja vrsta gesla mlak), pravi, da to ne spada k mlak »lau, lauwarm«. Sin. mel »Quer-cus« spada kakor albansko malene »Ulmus« k 'mel- 6 pri Pokornyju, s pomenom »temne, umazano zamolkle barve« z varianto 'smel-, gr. melie »Fraxinus«, lit. pasmelti »postati zamolkle barve« (Pokorny, VWb 969). Sin. zamolkel »dunkel, mat« iz '(s)mhlk- in sbh. beo mlak »Quercus« iz '(s)molk- govori za domnevo, da Pokornyju ne bi bilo potrebno ločiti niti 'smel- 1 »langsam verbrennen, schwellen« od 'smel- 2 »staubfarben«. Sin. mlečje »Eisenschlacke« (Železniki) iz '(s)melk-, sin. mil java »Glut, glühende Kohle« (Drežnica) iz 'smel-, sin. mölkel »heiser«, sbh. promüci »heiser werden« iz '(s)mhlk-, govore za to, da je tudi sbh. mlak, mak., big. mlak, sin. mlačen »lau, lauwarm« iz '(s)molk- (avtor, Linguistica VIII 66). Homonimno sbh. mlak, mak. mlak, sin. mlahäv »schwach, schlaf« pa seveda lahko ohrani svojo dosedanjo etimologijo iz 'mläk-. Ni pa to potrebno; že Miklošič, EW 189, je sbh. mlak v obeh primerih povezoval z lit. nu-smelkti »flac-cescere«, let. smalk's »subtilis«, kar je Strachen, IF II 370, (pri Skoku je pomotoma kot avtor naveden G. Meyer) povezoval z 'mläk-, toda Fraenkel, LEW 843, izhaja iz 'smel-k- »schwellen«. Zaradi pomenskega razvoja v baltskih jezikih, lit. smölkti »schmerzen, stechen«, smilkti »Leibschmerzen bekommen, starr werden, erstarren«, smilksi »es sticht in den Beinen«, let. smelkt »andauernd, nicht stark schmerzen«, smilkstet »ein wenig schmerzen« in z zvenečim determinativom lit smelgti »verkümmern lassen, betauben, gefühllos machen«, let. smelgt »schmer-
181
zen« ni nobenega resnejšega pomisleka, da pri sin. maleti in sbh. maljiv ne bi izhajali iz '(s)möl-. Pri sin. mali se mi pred očmi je mogoče misliti celo na »megli se mi pred očmi«; prim, s kratkim vokalom lit. smalkas »Rauch, Dunst, Dampf«.
France B e zla j Filozofska fakulteta v Ljubljani
4
Sin. dial, mävek, sbh. dial, zämavica
V Linguistici VIII/1 (1966-68), str. 66, je prof. F. Bezlaj obravnaval koren '(s)mel-»langsam und rauchend verbrennen, schwellen« v baltskih in slovanskih jezikih. Iz dolge prevojne stopnje /'(sjmol-/ je s pridržkom izvajal tudi sin. dial, besedi zamälka in od(i)mälka »eine angeschwollene Lymphdrüse am Halse«. Besedi sta znani na Krasu in v Dornberku.
Pleteršnik (I, 557) ima iz Goriških Brd tudi besedo mävek z enakim pomenom (viseč otok, otekla bezgavka). Pri njej ne moremo izhajati iz korena '(s)mel-, ker etimološki -/- v tem položaju ne more dati -v-, in je zato treba iskati novih primerjav.
Pokorny, IEW, 756, navaja ide. koren 'näu- (s prevojnima stopnjama *nau- in *nu-), ki pomeni 1) smrt, mrlič, truplo 2) do onemoglosti izmučiti, zgruditi se od utrujenosti'. Koren najdemo v več indoevropskih jezikih: got. naus- »mrlič«, let. nave »smrt«, lit. növyti »ubiti« itd. Poznajo ga tudi slovanski jeziki: csl. navi>, nyti, T. navh, ukr. mavki, č. ndv, unyti, unaviti, sin. navje, movje, mava, unaviti itd. Poznajo pa tudi nazaliziran koren: csl. nauditi, no^žda, p. nqdza, sin. dial, na-nojati se »ponujati se« (Bela krajina). Zelo zanimivo je č. ndvni kost (z mnogimi narečnimi inačicami)^, r. navhja kostočka (Orel, Kaluga in južno), lit. noves kau-las v pomenu »ganglion, bulasta zatrdlina na kitah rok in nog«, kar izpeljujejo iz *näu (Machek^, 391; Fraenkel I, 509). Dalj v svojem slovarju (II, 397) navaja verovanje o takih izrastkih. Menili so, da nastanejo, če kdo na dan mrtvih (navij dent) prepleza ograjo, so pa vzrok nesreče in smrti. Vsekakor pomenijo bolezensko tvorbo. Fraenkel, ibid., navaja toh. A nwäm »bolan«. Zaradi tega bi bilo najbolje tudi pri sin. mävek (K'maVhk-h) izhajati iz korena 'näu- s pomenom »bolan, nevarno bolan«. Razmerje med m- in n- srečamo tudi pri sin. navje, movje in ukr. mavki, oboje v pomenu »duša nekrščenega otroka«. Najbolj verjetno je tudi besedi zamälka in odimalka treba izpeljati iz tega korena (s tem se strinja tudi prof. Bezlaj). Pisava -1- namesto pričakovanega -v- je pri osamljeni besedi lahko zgolj naključna ali pa hiperkorektna. V sin. je namreč izgovor etimološ-kega_^-i- in -v- pred soglasnikom že od 17. st. enak. Praoblika bi se torej glasila
-'IT. ¦¦¦n i.,p.....,f
I v. N. Toporov, LP VIII, 194d., meni, da je treba izhajati iz ide. korena 'Hien- / 'Hm-. ' Sin. te zveze ne pozna, za isti pojem pa rabi pomensko paralelo mrtva/morska kost, sh. mriva kosi, mak. mrtva koska, bolg. mi,rtva kost, p. marlwa koslka. Pridevnik mrtev ima reducirano stopnjo korena, ki jo kažejo vsi primeri. Pozornost zbuja sin. morska kost, ki nima nobene zveze z morjem. To je o-stopnja korena "mer- »mreti«. Iz nje je bil po vsej verjetnosti tvorjen samostalnik (morda "morj,/-!,; prim. sin. mdr,-a »das Sterben, die Pest, die Seuche«), iz njega pa bi se šele drugotno razvil pridevnik s pripono -i,ski„ •morjjSfti,-
182
'zamavT:>ka in 'ot(d)-bmavbka. Za in od(i)- sta predponi, -i- v odimalka je lahko drugoten. Zanimivo je, da imajo vse tri besede tudi enako pripono.
Ni pa popolnoma jasna sh. zamavica »vrtoglavica«, znana iz Risnja. Broz in Ive-kovič jo v slovarju (II, 792) povezujeta z omaja in mahati ter opozarjata na sinonima omamica, vrtoglavica. Natančnejši podatki o razvoju glasov v Risnju mi žal niso dostopni, a na splošno prav ta del sh. ozemlja ne pozna prehoda h > v, ampak ohranja h. Zaradi tega je razlaga besede iz zamaliati negotova. Nejasnosti ne povečujejo mak. oblike zamava, zamavta »zamahati, zanihati« (-v- je tam lahko iz -h-), ampak č. mdvati, sik. mävat', dl. mawas. Machek^, str. 335, razlaga to kot frekventativ glagola majati »kimati, gugati, majati«. Zaradi akcenta na prvem zlogu v zamavica smemo domnevati, da je izpeljana iz glagola 'zamaviti, ki bi bil lahko tudi iz korena 'näu- z začetnim m- v pomenu »slabo postati«.
Alenka S i v i c - D u I a r Filozofska fakulteta v Ljubljani