Drago Kveder:
Nekaj o demokratizmu.
!Da se moramo v socialnem redu razlikovati po poklfcih, po službi, po premoženu, pa tudi po zmožnostih in tposobnostih, je povsem  prirodno.
Pojasniti pa nam je treba, kako pri-tfe do tega, cfa ustvarjajo Ijucfje mecf seboj vedno več socfalnih razlik in pre-graj, o katerih večinoma lahko trdirno, da nfso iipravičene. Takih neprirodnih 6<>cialnih razlik si Ijudje ustvarjajo ve.-cinoma iz namišljenih. deloma iz tra-dicfonalnih predsodkov, tieloma pa tu-di vsled svoie pogrešne. zgolj intelektu-alfetične izobrazbe fn vzgoje po šolah. f Izgleda pa povsem, da je ta pojav tjo no bfstven sedanjemu stanju duŠev-nega razvoja eloveštva.
V tem  svojem* razvoju  je  namrcč
človeštvo danes dospelo že tako daleč,
w" se pojavlja skoro že v vsakem poe-
eu lzrazitejsf jaz — občut nego ke-
| dajkoli  poprej.   Zato  postaja   poedinec
\ danes skono jaka individualiteta, kistre-
za tem, da se v najvišji meri svo-
^Jno razvija fn  izžfvf,  ki se  pa tudi
fežko podreia skupnostf in ki zahteva
upoštevatva pro drugih. Zivimo v dobi,
ko  cfuliovno-duševno   življenje   človeš-
tva ni več sharmonizirano po umu ču-
cK/a fn  volji,  nego  prevladuje intelek-
Ifzem.  Tako  sfanje  duševnega  živ-
:ija po ajain nuia venomer dovolj po-
lov, da nastajajo med soživečimi ve-
i Fno novi" duševni prepadi in da Ijudfe
' ^ obstoječe se povečajo. V preprostem
ior tudl v zgolj intelektuali?tično (ne-
nrnetniško-sfiolastično) vzgojenem iri na-
-obraženem človeku tiČi navadno povrh
jtega še silcn, često nebrzdani egoizem.
•   To so vzroki, da menda v nobeni
cfobf razvoja človeštva niso v duševnem
Jzivljenju   tako   jako   prevladovali   anti-
Socfalni  nagoni   kakor   v   današnji.   A
no umetrie socfalne razlike, namreč
sevni prepadf, ki jih vpostavljajo dan-
nes ljudje na  osnovi  orisanega  du-
nega žnijenja  med  seboj  imajo  v
'ii antisocialne tendence (smerl), med
ii  ko prirodne socialne razlike in iz
h izvirajoče pregraje duševnega živ-
¦nja prif normalni vzgoji sploh ne u-
ikujejo antisocialno.
V kategorijo umetnih duševnih pre-padov in socialnih razlik spadajo v e->€m in istem narodu sledeči:
1.  Duševne pregraje v konfesionel-m (veroizpovednem) pogledu. Danes
' sicer le malo kedaj še izvor antiso-
ilnemu mišljenju in udejstvovanju na-
^jroti veroizpovedno  drugače  orienti-
ranim, ako jih ne zlorabfja strategija fn
taktika politične stranke, ki je osnovana
zgolj iz veroizpovednih vidikov, v svo-
borbne namene.
2.  Silnejse nego dusevrne razlike po Konfesiji so  vsekakor  umetni  duševni • 'epadi, ki so jih Ijudje ustvarjalf s tem,
i so se najstrožje opredeljevalf po pri-
dnosh* raznim   nestrpnim   političnfm
ankam. No hvaJa Bogu in modrosti
adajočfh  v nasi  državi;  antfsocialne
cendence fzvirajoče iz te osnove ne mo-
Tejo več bftf silno učinkovite.
3.  Barbarski moderne dobe nedo-stojni  in   neutemeljeni  so   pa  dusevni prepadi in socialne razlike, ki jih vpo-stavljajo nekateri bogati Ijudje naspro-ti manj premožnim ali povsem siromaš-nfm samo zaradi razlike v premoženju.
O grozni ^morafi" in objestnosti preveč sftifi napram lačnim, v krutem, neusmfljenem postopanju nekaterifi bo-gatasev protf feiromasnim ushižbencem fn d"elavcem, ki so ocf njifi ocfvisni", o nesrečnifi posfedicah razne brezsrčnosti, je §e vedno dnevna kronfka polna.
4.  Umetne tfuševne prepade pa u-stvarjajo danes fjudje tudi" nasproti cfru-gfm na bsnovf ražlične spfosne afi" stro-kovne izobrazbe, na osnovi stečenifi fz-
pričevaf In tfipfom. Podoba je večfcrat, da razna spričevafa fn diplome niso več v toliko dofcazifa, da bi bH ta afi oni za to a[f oni posef sposoben m zmožen, nego cfa so to Ifstine, na osnovi katerih $e fastnik take pozvan, vpostaviti bb vsaki prilikf ftepremostljfv dusevni prepacf nasproti" vsem tistfm, ki enakega dokumenta nimajo.
Vsf taki dusevni prepadi" med slojj so socfalne bvire medsebojnemu spo-razumu ter So vsled" tega sifno učfnko-vfti v antfsociafnem smfsfu.
Kako bi Se konečno mogli tudi po-voljno razfagatf tfejstvo, da se tako ra-do govon o ,,višjih, srecfnjih m nfž-jih Ijudeh?" ^ ¦..,- &.     Konec prih,.