__ 52  __
Biser.
(Selko.)
sli v gostilni pri Kraševeu so sedeli vaški možaki in ukrepali pri kozarcu vina to in ono. Ugibaii so že, kaka bo prihodnja le-tina, koliko jim bodo zvišali ali znižali davke,.. kdo bo krpal raztrgano obutalo in pribijai nove podplate na stare urbase, odkar jih je ' zapustil stari Pelinček in se preselil na oni svet. Naposlcd jim jc vse zanimajoča snov vcndar pošla, in vsak je silil na dan s tem,. kar jc njemu ugajalo. Konoplja je govoril najraje o konjih. Ti so mu bili nad vse. Če se je peljal po cesti skozi vas kak gospod, Konoplja je gotovo pritekel na prag, da je ogledal konjc. Tudi zdaj je začcl pripovedovati svojemu sosedu Laliku, kako s» bili nekdaj konji po ceni na Hrvaškem. — Milavec, ki bi bil rad šel v Ameriko, da bi se bil nekoliko oprostil dolgov, je jel razkiadati o velikih zaslužkih onstran slane luže. Mihec pa je bil žc v Ameriki in je (am videl baje veliko biscrov. Zato je najraje govoril o biserih. njih ceni, lepoti itd. Temu in onemu se jc vzbujala v srcu želja, da bi mogel tudi on imenovatl tako drobnarijo svojo tastnino. Toda večina jih je mo-rala pripoznati, da bisera še niti videla ni. Pri mizi je sedel tudi Lovro, ki je služil pri Milavcu za hlapca. Njegov sosed ga je vprašal:
,,No, Lovro, ti si lako nekam. tih, ali si ic videl biser?"
Vsi so pričakovali. da bo malomarno odkimal. A zmotili so se.   Lovro je potrdil, da je že videl biser. ,,Beži, beži", so silili vanj drugi, ,,ti si videl biser? Steklo je bilo!"
,,Ni bilo steklo,  bil je pravcat dragocen biser." ,,Kdaj si ga pa videl ?" ,,Ko sem bil še majhen."
..Motiš se. Steklo ti je kdo pokazal in rekel, da je biscr. Saj znajo steklo ravno tako lepo obrusiti, in ti si menil, da je biser."
— 53 —
,,Ni bilo steklo. bil je pravi biser."
,,No, povej no, kako je bilo."
Začel je pripovedovati.
..Takrat so ie živeli moja mati — Bog jim daj dobro! Nisem bil še sirota. nisem še služil pri tujih Ijudeh. V materini koči sem živel kot ptič v gnezdu in za kruh so skrbeli oni. Takrat so živeli še mati —.
In kako so me imeli radi! Ej, da vedo. kako je meni hudo na tem svetu. hudo bi jim bilo na onem. V grobu bi se obrnili. Tudi jaz sem jih rad imel. Moj Bog, saj na svetu menda ni človeka, ki bi ne Ijubil svoje matere. Tudi ubogal sem jih rad, in niso se pri-toževali radi moje trme. Lc enkrat jih nisem poslušal. Čujte!
Neke nedelje je bilo. Vreme kot ribje oko. Prišla sta k meni Štefetov Dominik in Reznikov Lojze.
,,Lovro, z nama pojdi k vodi. bomo igralil"
Branil sem se in izgovarjal, pa nista odnehala. Nisem si upal iti, ne da bi povedal materi, kam odidem. Stopil seni v sobo. Mati so scdeli pri mizi in brali iz molitvenika.
,,Mati", tako sem jili nagovoril, ,,nekoliko grem doli k vodi. Kmaiu bom spet nazaj."
,,Kaj pa si izgubil tam doli ?"
Polila me je rudečica in molčal sem.
..Ljub' Lovro", so rekli, ,,ubogaj rajši mene in ostani doma."
Šel sem pred hišo, da povem onima dvema. Toda pregovarjaia sta me in pregovarjala, da setn se jima končno udal. Šel sem ž njima in igrali smo za gumbe. Drugačnega denarja v onih časih taki možaki nismo poznali.
Pozno popoldne sem prišel domov. Težko sem se bližal domu. Ogflažala sc mi je vest in mi očitala, da sem bil nepokoren Ijubi materi. Donelo mi je še po ušesih, kar mi je rekla: ..Ubogaj rajSi mene!" S strahom sem stopil v sobo. Skozi okno so sevali zadnji žarki zaliajajoCega solnca. Mati so še sedeli pri mizi in brali. Vedeli so sicer, kaj sem ukrenil, vendar so me rahlo vprašali:
..Lovro, kje si pa bilr"'
— 54 —
,,Doli pri vodi!"                                                •
ln tcdaj so mi pokazali biser. Zahajajoče solnce je požiljalo dnevu zadnje pozdrave. njcgovi iarki so sevali skozi okno in padali na lice moje matere. In po licu je polzela solza in sc blestela v zlatih solnčnih žarkih. Niti prcje niti pozneje se mati niso jokali za-radi mcnc, Da so se pa tedaj, mi je hudo, kadar se na to spomnim." — —
Možaki so pomenljivo molčali in nikdo se mu ni posmehnil.
Tak biser, shranjen v dobrem srcu, je pač stokrat lepši in stokrat dražji kot biser v zlatem prstanu.