Hazmnožujmo sobne rasdine s poiaknjenci! Skoraj vse sobne rastline razmnožujemo s potaknjenci. Posebno se rade zakoreninijo fuksije, pelargonije, guanium, begonije, vanilije in še mnoge druge cvetice, kakor tqdi pollesaste rastline. Vršički, ki jih bomo vzeli za potaknjence, morajo biti zdravi, dozoreli, ne premehki. Potaknjenec odrežemo čhn bliže staremu lesu, ali pa vzamemo še majhen del starejšega lesa ali rastline z njim. Te se posebno radi okoreninijo. Potaknjenci naj imajo 3-^-6 listov. Zadnji list odstranimo, ker bi ta itak odmrl. Rez izvršimo pod kolenom ali očesom. Ta pa mora biti popolnoma gladka in vzporedna s kolenčkom. Tu se namreč rana najhitreje zaceli, tvori se »kalus«, iz katerega poženo koreninice. Polaknjence vtikamo v zemljo le tako globoko, da stoje trdno. Čim bliže so površini, t^>m hitreje se vkoreninijo. Zemlja naj bo močno pomešana z mivko, da preprečimo gnitje. Posoda, v katero vtikamo potaknjence, naj bo globoka, da jo lahko pokrijemo s steklom. Potaknjence v loncih pa pokrijemo s steklenim zvoncem. Potaknjence zalivamo bolj poredkoma, a orosimo jih večkrat dnevno, ker Ijubijo vlažno toploto. Pred sončnimi žarki jih moramo senčiti. Dnevno jih moramo pregledati in odstraniti vse gnile liste. Ko so vršički dobro zakoreninjeni, jih pre-. sadimo v >majhne lon^ke z bolj rahlo zemljo. Pozneje pa jih ponovno presadirao v prst, ki ustreza posameznim vrstam. Včasih želimo imeti bolj košate rastline, zato odščipnemo potaknjencu vršiček. Tako se cvetica bolj zgrmiči. V Franciji in Italiji je razširjeno tudi razmnoževanje tndih, lesastih, sobnih okraanih grmov na prav poseben način. V ta namen vzamemo lep, pokonci rastoč vršiček rastline, ki mu na primernem mestu napravimo po dolgem kratko zarezo, v katero vtaknemo kamenčck, da ostane reza odprta. Vršiček ovijemo s pločevino ali lepenko v obliki škrniclja, ki ga pričvrstimo na deblo rastline. Prav tako privežemo tudi mladiko. Škrnicelj napolnimo z vresnico ali kako drugo lahko zemljo, dobro premešano z mivko. Zemljo pokrijemo z mahom in dpbro zalijemo. Tako razmnoževanje se obnese le, če so poganjki mladi (1—3 lcta stari) in trdno privezani, d;i jim veter, ko jih maje, no potrga koreninic. Tudi na zalivanje ne smemo pozabiti. Do jeseni so navadno že vsi zakoreninjeni. Previdno odvzamemo ovoj, jih odrežemo od rastline-matere in jih vsadimo v lonce.