ligiiiiissfl Unl i cclie. Ilitlerjevci so si izbrali za svoje znamenje kljukasti križ, staro nemško pogansko znamenje. Cela Nemčija je zdaj s tem križem preplavljena. Za njega je do dna srca navdušena celjska »Deutsche Zeitung«, ki ga sicer še ne prinaša na svojem čelu, pa popolnoma piše v tistem dubu, ki ga to hitlerjevsko znamenje predstavlja. V svoji številki z dne 23. marca piše ta nemški list v uvodncrn članku pod naslovom »Sveta ura usode« o otvori.vi nemškega parlaraenta naslednje: »Dan 21. marca 1933, ko je bil v garnizijski cerkvi v Potsdamu nad grobora Friderika Velikega otvorjen državni zbor nemškega nacionaln.ga povzdiga, bo ostal v svetovni zgodovini zabeležen, dokler bodo Ijudje živeli na zemlji. Kdor od nas jc imel priliko, da je daleč od nemške materine zernlje to svečano, zgodovinsko važno uro doživel pred radijem, je ne bo več pozabil. Se svojim vnukom bo p.ipovedoval, kako mu je trepetalo srce ter mu solze silile v oči, ko je slišal s svojimi ušesi, kako so na povelje ljudskega kanclerja Adolfa Hitlerja vstale stotine državnega zbora pred 88letnim felmaršalom, ki je simbol (znak) nomške življenjske moči. Pretreseni smo slišali zvočne besede starega državnega predsednika, globoko zadeti, v duši razburjeni, zaneseni smo poslušali, kako je voditelj in ustanovitelj 3. nemške države Adolf Hitler govoril jeklene, globoke, čudovite besede. Srce nam je gorelo v telesu v tej veliki uri, iko smo iz celega srca čestitajoč gledali, ikako je nad nemško mate-; rino zemljo po strašni zimski noči vzhajalo solnce nove spomladi. S sveto silo vere smo občutili popolno in v grozi, ki nas je obšla v tej velikanski uri, da je vc-Iik junak vzel nemško usodo v svoje močne, blagoslovljene roke. Tako velik je ženijalni voditelj nemškega ljudstva, da se je sredi svojih neštetlh, ko gore težkih skrbi spomnil tudi najmanjših delov nemške Ijudske skupnosti ter jih pozdravil. Da, neizmerno ponosni in srečni in okr.pljeni bomo ohranili ta edinstveni, dragoceni spomin, da je nemški kancler Ad. Hiller sredi gigantskega dela, plameneče revolucije in največjega preloma pozdravil tudi našo majhno nemško manjšino. Da jc posebno pozdravil tudi našo »Deutsche Zeitung«, smatramo kot najlepše plačilo za našo vedno dokazano nemško zvestobo. Lepšega pla_ila si ne moremo misliti.« K tem besedam sarno tale kratka pripomba: »Deutsche Zeitung« piše o nemškem hitlerizmu, ki v največji rneri ogroža mir na svetu ter v zvezi z italijanskim fašizmom zavzema sovražno stališče proti slovanskim državam in njenim pravicam, s tako prekipevajo.im navdušenjem, da ga ne more nadkriliti nitl najbolj navdušeno narodno-socialistično glasilo v Nemčiji. Ako bi onstran Karavank koroški Slovenci z ozirom na našo državo kot materino zemljo pisali s takim navdušenjem, fkakor pišo glasilo za nemško manjšino v dravski banovini, bi jih Nemci že davno vse pozaprli kot veleizdajalce.