Pet bratov v vojski. Henrlk Ortan. iz Hoč prl Mariboru nam piše dne 17. julija s severnega boji&ča: Odkar je zadonel vojni klic po držaivi, so kmetje in rokodelci zamenili svoje orodjo s puškami in (opovi; da branijo domovino. Poslavljale so se žene in matere od svojili in jih blagoslavljale. Takrat se je tudi naša blaga ljubljena mati posl^vljala od svojih tako ljubečili sinov, Eliza Ortain v Gornji Hoči je dala za brambo doinoivine pet sinov. Dva: Franjo in Karol, sta žalibog ujeta y Sibiriji. Trije: I,van, Leopold in Henrik, pa se nahajamo na bojnem polju. Starejši izmed peterih bratov, Henrik, se že tri mesce nahajam v bojni črti, a Bog me je še dosedaj ob-varoval smrti Sovražnika zmiraj porivljemo nazaj in ne bo več dolgo, da bo vržen preko meje. V to pomozi Bog! Kar je moje oko dosedaj videlo, ni približnf/ takb lepe zemlje, kakor je Slovenija. Rečem Vam, da je ni domovine, ki bi bila, tako krasna, kakor je zelena Spodnje-Sfajerska. A to je v prvi ^rsfi pripisati našim delavnim in razumnim kmetom, ki so izvrstiii Rosppidarji. PozdrHvljeni slovenski rojaki, štajerski znanci in prijatelji,; posebno pa Hočani, o9i prvega do zadnjega, Bog vas živi še mnoga leta! Na veselo svidenje! Henrik Ortan.