^etnik 2
Maribor, petek 16. maja 1919.
Ste v . 110,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošli K 5‘50 mesečno. s	četrtletno	K	16’50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
Nemška grozodejstva na
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Koroškem.
(Konec.)
Na jugoslovanske vojake so streljali ne samo nemški vojaki, marveč tudi civilisti. Tako so v Velikovcu na Franca S. in njegov oddelek dne 2. maja streljali sodnik (!) dr. Fiirstbauer, posojilnični uradnik Rigl, čevljar iVIedved, učiteljica (1) Hoder in še mnogokateri drugi neznanega imena iz pušk, neki Samer pa je na »Biirgerliist« celo imel postavljeno strojnico in je iz nje streljal na umikajoče se naše vojake.
Dne 29. aprila so Nemci razglasili mobilizacijo do 42. leta, katero pa so pozneje znižali na letnike do 26. rojstnega leta. Pod orožje so silili Slovence prav tako kakor Nemce Kdor Slovencev se ni hotel ukloniti in ni maral v hoj zoper svoje rojake, tega je nemško orožništvo odvedlo šiloma. Nemški orožniki love slovenske fante, ki ne marajo v nemško Vo!ks\vehr in ravnajo z njimi, če jih dobe, nad vse kruto.
Kakor duhovnike in za orožje sposobne može, tako preganjajo nemški vojaki in orožniki tudi žone in celo otroke znamenitejših slovenskih mož. Tako so zgrabili in v zapor odgnali gospo poslanca Grafenauerja, v Svečah Marijo M. z vsemi njenimi malimi otroki, v Velikovcu tri sestre itd. Pot v zapor je za te mučenike in mučenice vandalske nasilnosti pravi križevi pot in njihovo trpljenje tem hujše, ker si noben hip niso svesti življenja. Župnika dr. Mortla je med prisilno vbžnjo iz Plajberka v Celovec v vagonu
g—1———mmmmmmmmmmmm—a —
Franjo Ogrizek:
Beg torpedovke štv. 11.
Kolikor toliko bo še v spominu kratko in lažnjivo vojno poročilo slavne A. O. K. povodom pobega bivše avstro-oorske tor-1kA	v I/,alii°' 9laseče se: Torp. lf v
jjakor Ma"eod"'n0r 'Uka) "**dla. moSK,o
lepo se olisi „ ',al'lan°” zaie'a- lednako e po se glasi v mornarskemv almanahu za
i'	Na strani izgub in v rubriki kako
ladja potopljena radi mine ali torpedk stoS
dobesedno: nasedla (gestrandet). Toda laž
ima kratke noge in nasedba torp. n. se je
pokazala polagoma v drugi luči, navadnega
a tudi drznega pobega. Slavni Tegetthofov
duh bivše avstro-ogrske mornarice pa je
začel po tem dogodku počasi a sigurno pe-i
šati. V Pulju so se počele pobune radi slabe J
hrane, znan bode tudi upor mornarjev, v!
Boki kotorski, kateii se pa žal radi preslabe'
organizacije in tamkaj zasidranih nemških
podvodnikov ni posrečil. Višek pa bi dosegla"!
revolucija šibenških mornarjev s pomočjo
civilnega prebivalstva. Njih skoro leto dni
dolge priprave v zvezi z antanto, napravile
bi pokorni Avstriji smrtni udarec, toda splošna
K0lmaJeuP tela 0Zir0ma pospešila njih delo (I odrobno o tem poroča knjiga; Revo-
železniški sprevodnik napadel z. jeklenim pre-ščipovalnikom voznih listkov ter ga ž njim bil po glavi, da mu je po obrazu curkoma tekla kri. Župnika Fuggerja je neki nemški študent tako zbil, da je župnik 6. maja v celovški bolnici za poškodbami umrl.
Nemški civilisti na zverinski naojn pobijajo in more ujete Slovence. V Maribor so pripeljali slovenskega ranjenca, ki je v bojih dobil strel v trebuh. Ko je težko ranjen ležal na tleh, ga je nemški razbojnik v vojaški obleki dvakrat sunil z bajonetom. V Velikovcu so umorili dve zajeti slovenski šolski sestri, ob cestah vise raz drevesa trupla obešenih slovenskih mož in mladeničev. Pri napadu na Glinje v Rožu je bil poročnik Janko Kranjc težko ranjen v stegno-Obležal je	na polju, ko so se	naši umaknili*
K njemu je prišel njegov sorodnik Wutte iz Galicije, zagrizen nemškutar, ki služi kot praporščak v nemški Volkswehr. Tega je ranjeni poročnik prosil za obvezo. Wutte pa je zgrabil za revolver in Kranjca psujoč ustrtlil v glavo iz velike bližine, da jo je razmesaril. Nato je svojim vojakom ukazal, naj v Kranjca streljajo in ga z bajonetom	prebodejo. To so	vojaki stotili.
Kranjčevo	truplo je bilo končno popolnoma
razmesarjeno.
V občirfi Ledenice so pred hišo slovenskega kmeta postavili več strojnih pušk, hišo obkolili vrata razbili in v hišo streljali. Ko gospodarja niso našli,	so s puško napadli	njegovo ženo.
V bekštanjski občini so samo 1. maja zjutraj zgrabili približno 30 oseb, med njimi 70 let stare žene in može, ter jih odgnali. Ker so od-
tirali tudi matere, so mali otročiči ostali sam1 na svojih domovih, po katerih so mogli potem nemški vojaki neovirano pleniti. Do 7. majnika so nemški vojaki samo skozi Vrbo prignali nad 1600 civilnih oseb brez razlike spola in starosti. Šiloma odvajajo slovensko prebivalstvo in ga tirajo v ujetniške tabore, kjer ravnajo z njimi kakor z zločinci.
Da bo ves svet mogel izpregledati in prav spoznati način in smoter nemškega ravnanja s koroškimi Slovenci, bomo objavili nadaljevanje, cim bo poročilni materija! prebran in na svojo verodostojnost preizkušen.
O"
Ci
lucijonarni pokret Jugoslovanskih mornara u Šibeniku god 1917—18. Pisano od bivšeo revolucionarca. Izšlo v Splitu), štiri torpe-dovke jednakega tipa in to Štv. 8, io n in 12 tvorile so 19. torpedno divizijo, pridelieni torpedni štaciji v Šibeniku. Bili smo od po-četka vojske sosedje, in drug druzega prav dobro poznali, posebno kar nas je bilo odpadnikov zatiranih narodov. Na očeh bi lahko bral vsakemu teh pritajeno veselje Dri neuspehih naših vpadov in voženj posebno pa pri lovu na antatine podmornike Skoro dnevno javile so različne signalne štadie in svetilniki ant. podmornike, s polno nJS ni peliali smo se' h šib. pristana n° P&°n0 mesto oboroženi s kupom takozvanih n toda vselej io ,'e Podmolnik SSasn0Td-’ kur.. Bili smo po večini rezeS torp vojske že več ko siti. Vožnie in J ’	1-
so se množile, hrana pa čimdalje krčilaTIn* na dan polenta, mesto masti pa ljivo nemško olje (dobro dalmatincl je šlo v rajh). Počela so *	'S?
stranska zabavljanja potem takozvane pritožbe službenim potom, ker Pa vse to ni nič Pomagalo počela so se , nedovoljena pota, samopomoč. In v tem oziru je torp. n. pred-načila, to pa še lažie ker so polovico do-sadke tvorili Srbo-Hrvati, Čehi, j Slovenec
Političen pregled. ^
Poincarč čestita ob priliki priznanja naše države. Belgrad, 14. maja. Predsednik francoske republike Poincare je poslal regentu prestolonasledniku Aleksandru brzojavko, v kateri mu čestita na regentstvu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mu želi dolgotrajno in uspešno delo. Regent Aleksander se je za ta prijateljski pozdrav predsednika francoske republike takoj brzojavno zahvalil.
Koroški dogodki v narodnem pred* stavništvu. Belgrad, 14. maja. V včerajšnji seji narodnega predstavništva je poslanec dr. Pavel Pestotnik stavil na ministrskega predsednika vprašanje o dogodkih na Koroškem in postopanju nemških vojakov z ujetniki in slovenskim civilnim prebivalstvom. Nemci na Koroškem koljejo moške in ženske, nabadajo deco na bajonete, ujetnike pa zapirajo in ubijajo. (Veliko ogorčenje med poslanci). Razen tega se čufo da podpirajo
in 1 Italijan. Duša vsemu je bil torpedni mojster Donat in štabni strojnik Čeh Peterla. Govorili smo skoraj ob vsakem prostem času, pritoževala sta se zlasti čez svojega poveljnika, češ, da jih je radi pritožbe v hrani jednostavno pognal od sebe rekoč: Vi morate biti z vsem zadovoljni. Povedala šta mi, da bodeta poskušala s pomočjo ostale slovanske posadke jednostavno pobegniti. Tekom jednega meseca organizirali so se Že toliko, da je bilo misliti na izvršitev, toraj čakati samo ugodne temne noči. Zlasti po-ivalno sta vedno omenjala jedinega Slovenca T. doma iz Cirknice, rekoč: Če bi vsaj še par tacih imela, potem bi še lažje šlo. Glavna služba naša je bila pred Šibenškijn pristanom in njega otočju. Vrstili smo se in menjavali drug za drugim. Služba je trpela 24 ur, početek in izmenjava o 8. uri zjutraj. Prišla je na vrsto zopet torp. 11. Pred odhodom imel sem še kratek razgovor z Do* natom mi da roko ter pravi: Najbrže se ne vrnemo več, če bo šlo po sreči, pomilujem le vas ostale, ker se boste morali ubijati in stradati še nadalje za prazen nič.
Želel sem mu dobro srečo in previdnost, s tem sva se razšla. Nemirno m t«žkim srcem pričakoval sem druzega dne, prišla je osma ura, čas izmenjave, toda torp. U še ni tu, ista
nemško akcijo proti lugoslovanom na Koroškem tudi Italijani. (Veliko ogorčenje). — Min. predsednik Stojan Protič je odgovoril, da se vodi o dogodkih na Koroškem preiskava z ene in druge strani, da se vodijo pogajanja o povratku nemških čet na prejšnjo demarkacijsko črto in da se bo o vseh teh dogodkih, čimprej bo to mogoče, obvestila mirovna konferenca v Parizu ter da se bo ukrenilo vse potrebno, da se onemogoči nadaljnje divjanje Nemcev proti jugoslovanskemu prebivalstvu na Koroškem.
Proglasitev mirovne pogodbe prihodnji teden. LDU. Lyon, 13. maja. (Brezžično). V St. Germainu pričakujejo avstrijsko delegacijo v sredo zjutraj. Overovljenje pooblastil bo trajalo nekoliko dni. Oficijelna razglasitev mirovne pogodbe pa se bo vršila najbrže že prihodnji teden. Seznam držav, ki bodo pri tej ceremoniji v st. germainskem gradu zbrane, še ni povsem gotov. Na vsak način pa bodo prisostvovale ceremoniji vse one države, s katerimi je svoječasno Nemčija prekinila zveze.
Naše meje. „Slov. Narod" poroča: Stojimo v dneh odločitve. — Pariški „Le Temps" od 11. maja poroča: Meje Nemške Avstrije. Svet. petorice ministrov zunanjih zadev in g. Andre Tardieu, predsednik centralne tcritorijalne komisije, so se bavili na seji včeraj popoldne, da ugotovijo mejo Nemške Avstrije ter so jo očrtali, v kolikor se tiče Čeho - Slovaške. — Vprašanje mej med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo je predloženo komisiji za jugoslovanske zadeve, ki ji predseduje g. Tardieu. Komisiju je včeraj pričela preiskovali vprašanje meje od Maribora do Celovca. Nadaljevala je svoje delo danes zjutraj. Misli se, da bo predložila rezultat danes popoldne svetu petorice. Med najnovejšimi vestmi pa poroča ista številka od 11. maja: Avstrijske meje: Svet petorice je danes predpoldne nadaljeval z preiskavanjem vprašanja mej Nemške Avstrije. Diskusija se je vrtela v glavnem okrog ograničenja italijansko - avstrijske meje na Koroškem. Seja se bo nadaljevala danes popoldne.
Plebiscit na Reki. Reka, 12. maja. Od naše strani izvedeni plebiscit na Reki je izpadel sijajno. Za Jugoslavijo je bilo oddanih 19.781 odpisov S tem je dokazano,' da je reško pre-ivalstvo jugoslovansko.
Zastopniki Nemške Avstrije v Parizu. — Jadranko vprašanje. — Naše meje. — Koroška. — Poljske zahteve. Pariz, 13. maja. Avstrijski delegati, ki pridejo v sredo v Pariz, bodo ložirali v Pavillon fram;ais. Pogodba ž njimi jim bo predložena še le čez teden dni. Renner ne namerava govoriti o vprašanju združenja. Brockdorff pa namerava obdržati konferenco z avstrijskimi delegati o tem vpršanju. Zavezniki pa ne bodo dovolili nobenega stika med obema delegacijama. — Vsak
opoldan, tedaj pa sem bil skoraj prepričan, da se jim je beg posrečil. Izginili so kakor kafra, nobena signalna štacija jih ni opazila in nihče ni slutil resnice. Splošno mnenje je bilo, da je nasedla na mino ali bila torpedirana. Nagnali so takoj vse torpedovke in druga vozila iz Šib. pristana iskat z ubljeno II. Če se je ponesrečila vsaj nekaj plavajočih ostankov se mora kje najti. Iskali smo jo cela ('va dni in noči, seveda zaman, ker 11 bila je med tein časom že davno na varnem. Dvignili smo iz vode vsak kosič pia.ajočega lesa in ugibali ne bi li bilo to del koje oprave s torp. H. Mislil sem si sam pri sebi ko bi vi vedeli kje je 11, gotovo ne bi tako marljivo iskali, iaKo sem pač moral igrati hinavca. Vse iskan;e bi trpelo še ne vem koliko časa, da na« niso rešili Angleži S'mi, ko so po dveh dneh tega dogodka, brezžičnim potom i i Ma le javili; D a se je moštvo torp. 11 nave iealo stradali in pobeglo s tor-pedovko vred v Itulijo. ter z njo par milj pred Ancono nase d i na plitvino. Častnika sta bila zvezana, pobunjeno moštvo se predalo s tor-peoovko vred Italijanom, koji so jo malo poškodovano in na slovesen način odpeljali v Svojo vrsto. Naša višja poveljstva kar n.so mogla razumeti, da je kaj tacef/a pri naši siave polni mornarici mogočega. Za nas ostale je fodil ta beg vS»J to dobro, j i strahu, da jih k
dan se pričakuje rešenje vprašanja Reke. Govori se danes o novem predlogu baje z ameriške strani, da bi dobili Lahi za Reko odškodnino v Istri ali dalmatinskih otokih To so go-vorice. Pričakuje se Orlandova deklaracija. Francosko časopisje soglasno priporoča Lahom popuščanje. wLiberte" piše, da so bivši avstrijski narodi osvobojeni in da se Francozi n majo vmešavati v njihove račune. „Temps" piše proti združenju Nemške Avstrije, pa tudi proti obnovi stare Avstrije v obliki kakšne zveze. Stari odbor deseterice, ki ga sestavljajo štirji predsedniki vlad, štirji zunanji ministri, baron Makino in Tardieu, so je v ponedeljek bavil z mejami Avstro-Ogrske in pripravljal pogodbe za novo nastale države „Journal des Debats" piše o oboroženem konfliktu med Jugoslovani in Korošci, brani nas in se izjavlja proti plebiscitu v okolici Celovca. — Poljaki trdovratno-zahtevajo skupno mejo z Romunijo, direktno železniško zvezo Varšava—Konstanca in s tem pristop na Črno morje. — Holandske delegate pričakujejo v 8 dneh, radi ureditve nove holandsko-belgijske meje.
Čehoslov* nar. skupščina za pravice koroških Slovencev. LDU Praga, 13. maja. (ČTU) V včerajšnji seji narodne skupščine so poslanci dr. Franta in tovariši vložili predlog, ki se glasi med drugim:	Edina dežela bivše
Avstro-Ogrske monarhije, kjer Nemci še vedno tlačijo Slovane, je Koioška. Slovensko prebivalstvo te dežele je bilo že od nekdaj izpostavljeno najhujšemu narodnemu iztiranju. Nemški šovinizem ni bil nikjer tako brezobziren kakor v tej deželi. Da«i je na Koroškem obstojala demarkacijska črta, se Nemci z njo niso zadovoljili in so začeli ofenzivo. Iz te nesrečne dežele prihajajo obupna poročila o gemškem nasilstvu. Begunci prihajajo na Kranjsko in pripovedujejo o grozovitostih nemške solda-teske. Tirolski in štajerski prostovoljci ubijajo slovenske ujetnike. Nemški listi priobčujejo članke, kjer proslavljajo čiščenje in osvobo-jenje koroške dežele. — Interpelanti so vložili nastopni nujni predlog: Vlada naj se takoj obrne do prijateljskih ententnih vlad, da nastopijo čim strožje zoper nemško na-silstvo. Vlada naj upravičene zahteve Jugoslovanov po osvoboditvi Slovencev izpod ponižujočega nemškega jarma podpira na ta način, da se vsa koroška dežela, ki je bila prvotno popolnoma slovenska in ki je danes le umetno germanizirana, prisodi združenemu kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev
Mirovna pogajanja z Nemčijo. LDU. Versailles, 13. maja (DKU) Drž. minister grof Brockdorff-Rantzau je odposlal danes predsedniku mirovne konference Clemenceauju tri spomenice. ~ Prva vsebuje poročilo narodnogospodarske komisije, ki ima nalogo proučiti posledice mirovne pogodbe za položaj nemškega naroda. Konec se glasi nastopno:	A	ko	se	mi-
kaj več ne pobegne, vsaj nekaj boljšo in užitno hrano Dasiravno so počeli Slovane zlasti Čehe premeščati iz vseh odgovornejših mest in strogo nadzirati in špijonirati med moStvom so se kljub temu jednaki slučaji počeli vrstiti. Vsaj kolikor je meni znano še trije
Tako torp. 51, ukrcanth nekaj Cehov in pa Slovencev, je bila brzojavnim p >tom odpoklicana iz Korčule ifl ie ™or:ila spremljana
od dveh drugih torpedovk pe.jatt takoj v Pulj, kjer se je proti vsemu moštvu in na celem brodu pričela stroga preiskava, brez uspeha. Toda izkrcali in porazdelili so vso moštvo na različne ladje, u^rcali pa same sveže ljudi. Kakor sem še pod nedavnim časom od jedne-ga strojnika zvedel, pripraVljel se je tudi tam beg, toda merodajni krogi so slišali nekaj zvoniti in s izkrcanjem vso stvar preprečili.
Drugi a tragični slučaj torp. 81 kjer so nameravali cesarju zveste s spalnim sredstvom omamiti, ter tako iz Puia pobegniti. Toda imeli so izdajico med seboj, kateri jih je javil, •ter bila dva na me^tu ustreljena Dalje nameravan in pripravljen ^eg torp. 10 iz Lombarda pri Korčuli pod vodstvom korvdjiefca poročnika L. toda vsled nenadnih zaprek neizvršen. Vse to nam prikazuje kako pri koncu je že bila stavna Avstrija in da so se \si slovanski mornarji zavedali svojih narodnih dolžnosti.
rovni pogoji izvedejo, znači to enostavno jogin veliko milijonov ljudi v Nemčiji. Ta piocs bi se razvil jako hitro, ker je po vojni blokaii in njeni poostritvi med premirjem zastrupleno ljudsko zdravje. Nobeno pomožno delo m bi moglo ustaviti tega strašnega umiran ja. Mir bi zahteval od Nemčije več človeških žrtev, kalor jih je zahtevala štiriinpolletna vojna. Mi ne veno in skoro bi na tem dvomili, da so si delegai aliirunih in asociiranih držav v svesti nonsekveni,x ki bi nedvomno nastopile, ako bi Nemčija, dc sedaj gosto naseljena, z vsem svetovnim gospodarstvom spojena in od uvoza surovin in živil odvisna industrijalna država, naenkrat bi bila pomaknjena na tako sfopnjo razvoja, ki je morda odgovarjala nieni ekonomični konstrukciji in njenemu številu prebivalcev pred polsto-letjem. Kdo: podpiše to mirovno pogodbo, izreka obenem smrtno odsodbo nad mnogo milijonov nemških mož, žt n in pa otrok.
LDU. Versailles, 13. maja. (DKU.) Druga spomenica giofa Brockdorff-Ranzaua, ki se peča z vprašanjem povračila škode, izvaja: Nemčija se je zavezala povrniti škodo. Nemška delegacija ne more pripoznati pravice ali zahtevka aliiranih in asociiranih držav povrnitvi škode, ki je vsled vojne nastala. Nemško ljudstvo ni hotelo vojne in ne bi nikdar začelo napadalne vojne. V zavesti nemškega naroda je bila ta vojna vedno samo obrambna vojna. Nemška delegacija se tudi ne strinja z naznanjeni aliiranih in asociiranih vlad o krivcu te vojne; tudi ne more bivši nemški vladi podtikati edine in glavne krivde vojne. Nemški delegati prosijo radi tega za vročitev izjave komisije, ki so jo aliirane in asociirane vlade imenovale v proučitev odgovornosti krivcev vojne.
		
1 i	Dnevne novice.	_□
Za dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval g. Fr. Ogrizek, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ul. 17, 100 K.
Strankarska sloga. 10. maja SO se zedinile vse 3 slov. stranke, da morajo v oči-qled narodni nevarnosti prenehati vsi strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju. A včerajšnji »Naprej« prinaša strupen napad na poslanca Voglarja in današnji »Slovenec« še bolj strupenega na poslanca dr. Kukovca. Sloga pomeni očividno samo to, da smeta Slovenec in Naprej pisati, kar hočeta, medtem ko morajo napredni listi molčati.
Nemško gledališče v Mariboru se
vedno prireja piedstave, dasi smo že sredi meseca majnika. Prejšnja leta. se je igralo samo do Velike noči, zakaj traja letos sezona celo leto ? Nemara samo radi tega, da se ^markira" nemški značaj mariborskega mesta? Prosimo naše oblasti pojasnila.
Nemci v Vuzenici. Iz Vuzenice se riam poroča, kako si Nemci in nemčutji predstavljajo svobodo, ki hi zavladala, Če bi Vuzenica pr-padla Nemški Avstriji. Ko so pretekli teden nekateri S^venci zbežali, ko se je razglasita vest, da se bližajo nemške roparske tolpe, so Nemci in mmčurji planili po njihovem imetju in jih izropali. Posestniku Fr. Tavčarju na primer so oplenili hišo in mu je nek dninar Mii ler odpeijal kar dva konja, nadučitelju Vi-herju so s cepini razbili omare in mu odnesli obleko in perilo, v Mravljakovi krčmi pa so pili korajžo, ne da bi pijačo plačali ali samo vprašali za račun. Večina teh roparjev je že ipod ključem, nekateri Pa so pobegnili v obljubljeno deželo svobode, v Nemško Avstrijo. To je torej eden vzgled več, kaj bi vas čakalo, če bi vam zagospodovale nemške tolpe.
Ven z Nemci! Celjska »Nova doba« piše: Preiskave bodo v najkrajšem času dognale, da so Nemci in nemškutarji po Spodnjem Stajerju organizirali vstajo, ki bi naj v ugodnem času privedla do popolnega državnega preobrata. Začasno ne nameravamo podati javfiosti ogromnega materijala, ki je že zbran za te naše patrijotično misleče Nemce in nemškutarje v Celju, Velenju, Mariboru in sploh po vseh spodnještajerskih krajih, kjer bivajo ti ljude, ki so bili kot
boljše situirani naravnost ovčice v očeh naše politične oblasti, zadostuje danes dejstvo, da se je našlo orožje in municija v velikanskem številu pri najboljših rodbinah v omarah, po kleteh itd. V Slov. Gradcu se je^ našlo nove zastave nemško-avstrijske države, dokaz, da so bili prepričani o njihovem uspehu, meščani so se oborožili do glave, ženske niso zaostale za moškimi in deca, ki je zadnji čas zahajala v slovensko šolo, je bila dobro pripravljena in naučena za sprejem koroških roparjev. In vso to municijo, strojne puške in drugo orožje so sprejeli potom naši oblasti znanih in zanesljivih nemškutarjev, ki so zvečer sedeli v družbi naših ljudi, po dnevi pa delali razne nribolazne izlete. Mi smo trdno prepričani, da vse krivce zadene stroga kazen, vendar *o ne bo zadostovalo, kajti kdor danes pozna to do mozga zagrizeno druhal, ve, da ne bo Poprej konec rovarjenja, dokler naša država ne zapove: ven z Nemci, tudi če se navidezno obnašajo kot najboljši patriotje.
Mariborski verižniki pred sodiščem. V sredo so se prtd mariborskim okrožnim sodiščem morali zagovarjati zaradi verižne trgovine agent Burndotfer, Martinzov poslovodja Korman in znani veletržec v Tegetthoffovi cesti Kokoschinegg. Trgovali so lansko poletje s svilo v vrednosti nad 2b 000 K. ki je bila baje na zagoneten način ukradena na južnem kolodvoru. Vsakdo bi pričakoval pri verižnikih' »na debelo" visoke kazni, a sodba okrožnega Sodišča je biia milostna: agent Burndorfer je bil obsojen samo na sedem dni strogega zapora in 1000 K denarne kazni, poslovodja Korman na pet dni in 500 K denarne kazni, veletržec Kokoschinegg pa je bil seveda oproščen.
Polnoletnost. Dne 13. maja je predložil minister za konstituanto dr. Kramer zakonski načrt o polnoletnosti državljanov kraljevine SHS, ki naj se doseže z izpolnjenim 21. letom. Obenem je predložil zakonski načrt za nov poslovnik narodnega predHavništva.
Angleški premog za naš les. Angleška tvrdka Ewans et Comp. Limite.d iz Cardiffa le sporočila trgovinski zbornici v Beogradu, da ima na razpolaganje premog in da je pri-Pravliena stoptti v zvezo z našimi trgovci s premogom. V zameno želi dobiti les za rud-
’avii° tr90vci, ki bi
mogli ta les dobavliati.
Stavka v opekarni Dervušek v Lajters-bergu. Delavcj te opekarne, 90 po številu, stavkajo od 12. t. m. Delodajalec kakor tudi delojemalci obrnili so se na okrajno glavarstvo v Mariboru s prošnjo za posredovanje. Glavarstvu se je posrečila poravnava, veljavna za celo letošnjo sezono. Delavskim zahtevam se je kolikor mogoče ugodilo. Z delom se je zopet začelo.
Ministerstvo za prehrano in obnovo zemlje je z odlokom z dne 9. maja 1919 odredilo, da se za vsako odpremno izkaznico (izvoznico) pobira pristojbina 10 kron v prid ubožne akcije.
z,a,«raVed "*lele'žbe P'* inozemskih, Sl U vnem , ° avstrijskih državnih loterijah. V smislu § 3., patenta z dne 13 marca, zh,rka_ pol. zak 40 B Št. 27 odnosno odloka finančnega m.nistrstva z dne 6. marca 1854 drž. zak. št 60, po katerem je igranje v inozemskih loterijah ter nakup in prodaja inozemskih srečk sploh prepovedano, se za območje poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo in Istro prepoveduje tudi vsaka udeležba pri nemško avstrijskih državnih loterijah (dobrodelnih loterijah in razredni loteriji), ker o skupnosti teh 'oterij ne more biti več govora, temveč jih pri-redi Nemška Avstrija sama zase. Opozarja se ^ po: ledice prestopka te prepovedi: §§ 438
doh. kaz. zak.
Služba sekundarija na internem oddelku obče lavne bolnišnice v Celju je
razpisana S službo so zvezani sledeči prejem 1 •’ letni adjuium 1400 K, prosto stanovanje in r*na l. ra^ieda v zavodu, pravica do pet pet-etn-c po 200 K in izjemna draginjska doklada etnih (>00 K. Služba je provizoričn.t in velja obojestranska trimesečna odpoved. Pravilno
kolekovane prošnje, ki jim je priložiti krstni in domovinski list, diplom doktorja vsega zdravilstva in eventuelna dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože do 1. junija 1919 pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani.
Vsem okrajnim glavarstvom, županstvom in drugim uradom. Primorani vsled koroških dogodkov iščejo koroški begunci na Krajnskem in Štajerskem zavetja. Mnogi izmed njih so dvakratni begunci: pregnani z Goriškega so s.e naselili na Koroškem, a sedaj S6 drugič pognani po svetu. Česar niso ti reveži izgubili pri begu iz Goriškega, so izgubili sedaj pri begu s Koroškega. Posamezni niso rešili ničesar, kot golo življenje in cape na sebi. Dolžnost vseh oblasti, okrajnih glavarstev, županstev itd. je pomagati tem ljudem. Življenska kruta usoda jih je izmučila in zato je dolžnost vsakega in zlasti tudi vseh javnih organov, pomagati ljudem, ki niso sami zn krivili svoje bede in trpljenja, z besedo in dejanjem. Brez mrmranja, brez obotavljanja mora se jim priskočiti na pomoč. Zato poživljata poverjeništvo za socijalno skrbstvo in posredovalni urad za begunce vse' oblasti, da povsod in ob vsaki priliki nudijo tem najveejim revežem glede stanovanja, dela, obleke, prehranjevanja, begiinske podpore itd. pomoč. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo bo izvršuje svoje dolžnosti za slučaj kakih pritožb radi postopanja proti beguncem, storilo proti krivcem energične korake. Begunci, ki bi meji kake tozadevne pritožbe, naj se zglase pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani. — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo in posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani.
Kolekovanje vlog na ministerstvo za prehrano i. dr. Ponavljajo se slučaji, da stranke ne kolekujejo prošenj in vlog na razne urade zlasti ministerstva v Beogradu. Poživljajo se torej, da posvečujejo koleko-vai.ju večjo pozornost, ker se nepravilno kolekovane vloge smatrajo kot brezpredmetne in se na nje ne izdaje nikake rešitve.
Razpisuje se služba upravitelja za državno zdravilišče Topoljšiico pri Šoštanju. Prosilci, kateri so zmožni bolniško- ali kopališko-upiavn^h poslov naj vlože do 20. maja t. 1. svoje s predmetnimi dokazili in pogoji nastanitve opremljene prošnje pri kuratoriju za upravo Topoljščice v Ljubljani, Dvorec vrata št. 127. Plača in drugi pogoji po dogovoru.
Službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Žalec, kateremu pripadajo občme Žalec, St. Peter v Savinjski dolini, Griže, Gotovlje, Plfrovče in Velika Pirešica, razpisuje dežel, vlada v Ljubljani. S to službo je spojena osnovna plača letnih 1200 K in pravica do šest petletnic po 100 K. Glasom naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 467 z dne 29. aprila 1919 je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovoljena draginjska doklada v izmeri 100% vseh službenih prejemkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi $vedočbami naj se vlože do dne 1. junija 1919 pri zdravstvenem oddelku dež. vlade v Ljubljani.
Velika tatvina usnja. Neznani tatovi so vlomili v delavnico Jožefa Suliča in Lazarja Kocijančiča ter odnesli usnja v vrednosti 8800 kron. Kdor bi zasledil tatove, dobi 1000 kron nagrade.
Navij^lci cen tobaku. Policija je aretirala Julijano Potočnik in Štefana Stojnška, ker sta prodajala cigarete za previsoke cene. Izročili so ju sodišču.
.,?a,^avice vsakovrstne v veliki izbiri pri tvrdki V. Weixl, Glavni ti g 22.
, , Šahovski klub. Pozivamo vse prijatelje sanovs,ve ,Sre, da se v četrtek, 15. t. m. ob 20. zvečer sestaneju v kavarni »Theresienhof-u« v svrho dogovora; klub bo gojil teorijo igre, prirejal turnirje, s čimer se bo razširilo znanje te najlepše svetovne igre. Sestanek se vrši v Stranski sobani.
Uboga hroma vdova se prav srčno zahvaljuje za milodaro in prosi še nadaljne podpore
Razne novice.
Kako Francozi štedijo. Francoski listi poročajo, da je bilo od 1. januarja do konca apnla vloženo v francoske denarne zavode okoli 320 milijonov frankov.
Poljski židje preplavljajo Hrvatsko. Preko Madžarske se vale iz Poljske in Male Rusije silne mase poljskih Židov, ki bi se rade razpasle po Hrvatski in Slavoniji. Državna policija jim zahranjuje vhod v Zagreb in odpremlja vsak dan vse polno teh Židov preko demarkacijske črte. S seboj imajo velike količine maloruskega denarja pa radi kupujejo tujo vaiuto.
Legar se širi po Ukrajini. Giliciji in madžarski. Žrtev je obilo, Zadnji čas se je bolezen razširila tudi na Čehoslovaško.
Peklenski stroji za člane ameriškega kabineta. Iz Washingtona poročajo, da so našli poštni uradniki v zavojih 17 peklenskih strojev, ki so bili naslovljeni na visoke uradnike in člane ameriškega kabineta.
Slovenci! Slovenke! go*
vorite povsod samo slovenski!
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 15. maja 1919. So* vražna artiljerija je oddala nekaj strelov severnovzhodno od Slovenjega Gradca. Tekom včerajšnjega dneva se ni nikjer bojevala pehota. Položaj neizpremenjen.
Veliki nemiri v Italiji.
LDU. Lug a no, 15. maja. (ČTU). V Na-polju so, kakor se šele zdaj zaradi cenzure doznava, izbruhnili veliki nemiri. V notranjem mestu je nastal boj med odpuščenimi vojaki m redarstvom, pri čemer so celo napadalne čete z revolverji in bodali napadale redarstvo. , Prisilili so redarstvo do umika v vojašnico katero so potem ljudstvo in vojaki oblegali Oddali so baje več nego 2000 strelov. Naposled je vojaštvo izprlo del mesta, hoteč vzpostaviti mir. Približno 150 vojakov napadalnih čet so aretirali. Patrulje so korakale po mestu. V Napolju bivajoče častnike in 4000 dijakov so uvrstili v nekako meščansko gardo, ki mora biti vsak trenotek pripravljena poseči v boj. Število ranjencev znaša 15, ki pa vsekakor ne odgovarja dejstvu.
Solunski listi in mirovni pogoji Nemčiji.
LDU. L y o n, 15. maja. (Brezžično.) Iz Soluna poročajo: Solunski listi so mnenja, da so pogoji, ki jih je narekovala antanta Nemčiji sicer zelo trdi, a pravični. Ako bi bila zmagal* Nemčija, bi gotovo bila zasedla ves kontingent.
Z isto strogostjo bi se po mnenju solunskih listov moralo ravnati tudi s Turčijo in^ Bolgarsko.
Blokada Ogrske.
LDU. L y.o n, 15. maja. (Brezžično.) Naj-visji gospodarski svet se je v svoji seji dne 12. maja pod predsedstvom Cecila bavil i ekonomičnimi odredbami za primer, da bi Nemčija ne hotela podpisati mirovne pogodbe. Obenem se je antanta izrekla za nadaljno blo-ado Ogrske, dokler je tamošnji položaj ne-
Francija In Čehoslovaška.
LDU. L y o n, 15. maja. (Brezžično.) Ib ™	.	v	Praga	poročajo	„Narodny	listi": Čehi izražajo
Zahtevajte povsod nas
K%r
d.
Dopisi.
 X2
 h
Čitalnično predavanje v Ptuju dne 3.
maja t- I. ob 20. uii zvečer v Narodnem domu, je bilo obiskano tako dobro, da je bila dvorana skoro polna. Govornik dr. Tone Gosak, odv. v Ptuju je podal kratko sliko razmer za rimske dobe, razpadu rimskega cesarstva, ustvaritvi nove velike države potom narodov prigedših iz iztoka im vzhod in s severa proti jugu v Italijo. Rimska kultura ohranjena v Bizancu je oživila vse panoge človeških znanosti: pesništvo, politiko, fiziko, trgovinske vede, nastalo je novo gospodarsko življenje, veliko število univerz, bank, trgovsko računstvo in knjigovodstvo itd. Rim je bil od 13 do 16. stoletja gospodarsko središče takratnega kulturnega sveta, Lahi so bili vodilni narod. V slikarstvu so še danes učitelji umotvori ustvarjeni v renesančni dobi. Italjanska literatura te dobe je imela velik upliv na slovensko (Prešeren). Sledili so potem za kratko dobo Holandci, potem Francozi, konečno Angleži kot vodi en narod, Nemcem je v tej vojni spod- j letelo. Karnegij trdi, da pridejo sedaj na vrsto j Amerikanci kot najboljša rasa sedaj živečih narodov. Merodajen vpliv za veliko vlogo Italije V 19. stoletju ie imela narodnostna ideja. Le-tai je stopila na plan Franciji po uvedbi in vsled Uvedbe splošne brambne dolžnosti 1.	1792.:
Nemški pisatelj Herder in češki Dobrovsky sta j mnogo pisala o njej že takrat ter zastopala stališče iz humanitarnih razlogov, da se mora vsakemu narodu dati predpogoje za svoboden razvoj. V zadnji dobi je najznamenitejši učenjak ih zastopnik te ideje realist dr. Masaryk, sedanji predsednik češke republike, karerega vpliv v tej smeri je gotovo velik. Wilson torej v svojih 14 točkah tudi, če bi se jih smatralo za resne, idejno ni izrazil nič novega. Italija je v 3 osvoboditvenib vojnah in po konfisciranju papeškega* ozemlja 20. septembra 1. 1870 dosegla ujedinjenje, postala velevlast in je kot taka sklenila z Nemčijo in prejšno Avstrijo pogodbo, ki jo j« v tej vojni z ozirom na londonski pakt, kateri ji je obetal oogat plen razglasila za neveljavno. Govornik je potem podal splošho sliko o današnjih razmerah v Italiji v javnem in zasebnem življenju, slikal zakonodajo in konečno prispel do razmerja Ital. napram nam Slovencem posebej in Jugoslovanom sploh pred vojno, med vojno, in je konečno podal misel glede bodočnosti naše z ozir. na Italijane. Prvotno so nas sovražili, kakor druge, potem so nas navidezno začeli ljubit, da bi nas z bodalom, ki ga ima vsak prijazni Italijan vedno pri sebi tem lažje zabodli. Kvaliteta naše rase in moč narodnostne ideje nam more in mora pripomoči v poslednji etapi našega ujedinjenja popolno, neokradeno in v vseh ozirih srečno Jugoslavijo. Po predavanju se je razvila v spodnjih prostorih narodnega doma prijetna zabava v rodbinskem krogu ptujskih Slovencev.
velikih narodov. Bese, ki so izšli v 2 zvezkih, slovenski inteligenci najtopleje priporočamo. Prvi zvezek velja K 16'—, drugi K 14'—, po pošti 80 v več. Oba zvezka skupaj se naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna , ulica št. 6.
Zdravnik
Izgybila $6 |0	iordinira vsak dan od 14.—16. ure popoldne
rožna torbica v Tegetthoffovi ulici. Vsebina legitima- i Vetrinjska ulica št 12, Maribor
cija južne železnice. Odda se naj proti odškodnini v Wildenrainerjevi ulici 13 pri gosp. Zgonc. 2—1
Novi tečaji za stenografijo, stroje-pis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in amerikanskd knjigovodstvo, lepopis in nemški jezik, pričnejo 2. junija 1919 in trajajo 4 meseci. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, /.
Književno naznanilo.
F. M. Dostojevski], Besi: Roman v treh delih. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga krasen prevod enega največjih svetovnih romanov: Dostojevskega Besi. Baš v današnjih časih je to delo velike važnosti, ka ti kdor hoče razumeti današnjo rusko revo ucijb, ta mora čitati Bese. V Besih nam odkriva Dostojevskij življenje ruske družbe v sedemdesetih letih. Ta generacija je predhodnica današnje revolucnonarne. Bese je preložil Vladimir Levstik. Njegov prevod je lepši in popolnejši od marsikaterega prevoda
M« Tlakom« zadrug«
\ Knjigama in veletrgovina papirja i
| Vilko Weixi t
\ Maribor, Glavni trg 22 |
&	priporoča	sledeče knjige:	&
kš	J. Jurčič, Zbrani spisi,	broš. 12*—,	vez.	I r—	fej
S	F. Golar, Rožni grm,	<	5*—,	*	t—	Va
7A	Dr. B. Derč, Dojenček,	«	3*20
zj	F. Juvanič, Učna knjiga francoskega jezika, I.	S
« in II, del, broš., po K 4-40	v>
kS E. Novak, Slov. stenografija, broš. K 5-50, po (j fej	pošti od 50 v—1 K več.
Šolske knjige za ljudske šole, vse vršte ki se ™ ^	nahajajo v ljubljanski založbi.	^
V) Razglednice od proslavljenja Zrinskega in Fran- ^ A kopana v Mariboru, ter od proslavljenja l.majnika ^
K Cirilica, pisana in tiskana, po 30 vin., s pošto A ^	5	vin.	več.	\
Musikalije	in pesmi.	3—3	^
(preje dr. Terč).
3—3
Svoji
©er
rso
Notarska pisarna.
Notarski namestnik prejšnjega notarja dra. H. Wiesthalerja je otvoril dne 12. maja t. 1. svojo pisarno v prejšnih prostorih notarijata v (Tlariboru
Tegetthoffova ulica št. 12
v pritličju na desno.
Franjo Krišper
notarski namestnik.
OGZ
ZZciGZ.
130
Zdravnik
dr. Vilko Marin
ordinira od 19. majnika naprej vsak dan od 14,—16. ure popoldne
Elizabetna cesta št. 15, Maribor
Telefon št. 205.
□ □□□□□□OPDODDCDDlDlDnDODDDDaDDDaoop
Pristno rdeče vino
□	n a se prodaja v steklenicah vsak dan od 2—6 ure. a
° Kletarstvo Alvries. Maribor
a	Meljski	hrib	st.	63.	7-7	n
□	a
^□□□□□DODODanODDIOiaODDGOODOaDDaDDD
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, da prevzamem 17. majnika v Studencih od g. L. Vlahoviča
restavracijo.
Postregel bom vedno s pristno kapljico in dobrimi jedili.
J. Pefrišič. m
Restavracija in hotel
!pri »Zamorcu11
* (hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla 'lančer.
Podpisujte drž. posojilo!
Naznanilo.
Cenj. občinstvu si usojam naznaniti, da sem svojo trgovino s špecerijo v Luterjevi
ulici št. 9, prodal Francu Starčič.	_
Zajedno se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim isto tudi mojemu gospodu nasledniku blagohotno izkazati.	.	.
Z odličnim spoštovanjem
Aleksander MydlH.
Nova slovenska trgovina.
S tem si usojam cenj. občinstvu javljati, da sem kupil trgovino s speceiijo od Ale
ksandra Mvdlil v Luteripvi ulici št. 9.	~	u,	,
Kot trgovec-strokovnjak se bom trudil imeti v zalogi saf	1 .	a9°	in	z
istim svojim cenjenim odjemalcem po mogoče najnižjih cenah Pos rt L se priporo am za
blagohoten obilen obisk.	.	,	.	,, „
Prodajal bom v steklenicah čez ulico pristna haloška vma lastnega pridelka.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Starčič, trgovec.
©m
Odgovoru! nredmlk: Fr. Voglar.
Tinkama: Karl	v	Maribor«