l/čitelfslci tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. I/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
■	»» _ _ v; _ „ __	_ __ __ . ^	C t	t/ ==l Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov n» vralamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
jnesecna pruoga W "I OAf CIU« = 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U.U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.153. Telefon4S-86
Problem pomanjkanja učnih moči na slovenskih šolah
Razmišljanje o stanovski zavesti
Doba, ki jo preživljamo, je resna preizkušnja trdnosti značajev, je šola samozavestnih in odpornih ljudi, je vzgoja članov človeške družbe z odločnimi pogledi v bodočnost. V tej dobi se pač najlaže in najbolje presodi kvaliteta članstva posameznih stanovskih društev in organizacij in natančno ugotovijo in ocenijo njihova stanovska zavest in njihova sposobnost in volja požrtvovalnega sodelovanja pri vseh skupnib stremljenjih za dosego boljše in lepše bodočnosti za stan kot celoto. Težko je doprinašati gmotne žrtve ter prispevati tudi z delom in ne stremeti za osebnimi koristmi. — Še težje je to v času, ko nas draginja duši in preti povsem uničiti naše družine, nam onemogoča-tudi najskromnejše preživljanje in preti sproletarizirati vse javne nameščence. — Taki časi predstavljajo za članstvo vseh in tudi naše organizacije najtežjo preizkušnjo pravilnega razumevanja kolektivne borbe celotnega stanu. Individualnih okoriščanj taka borba ne pozna in jih tudi v vsakem konkretnem primeru odklanja. Interesi stanu kot celote so ji vodilna misel in uveljavljanje teh — njen smoter. Borba za poštenje in pravičnost v presoji zahtev, ki jih postavlja stan na odločujoče činitelje, je pri tem edini pravilni vodnik do začrtanega smotra. Za vse to pa je med članstvom potrebno — pravo razumevanje in pripravljenost za požrtvovalno sodelovanje.
V časih, ki ne predstavljajo velikih pre-tresljajev, ko tudi niso ogroženi interesi mnogih posameznih članov organizacije, in ko se kolektivna borba stanu odraža le v stremljenju za splošnim izboljšanjem obstoječega položaja in ne tudi v zahtevah po korekturah, tedaj mnogi z lahkoto prenašajo žrtve za celoto, za borbo, ki jo razumejo ali vsaj odobravajo. Ko pa se naenkrat znajdemo v položaju, ko vsaka najmanjša gmotna žrtev pri posamezniku pomenja pritrgovanje od najnujnejših izdatkov za preživljanje, tedaj je postavljena prava stanovska zavest na tehtnico. Ni vsakdo zmožen žrtev — najmanj pa žrtev v trenutku, ko nima od tega pričakovati osebnih koristi.
Pri pravilnem pojmovanju organizacije pa ne gre samo za gmotne žrtve, ki naj jih članstvo doprinaša za celoto, da omogoči borbo'za skupne interese, gre marveč tudi, in to v prvi vrsti, za moralno oporo, ki jo vsak posamezni član lahko nudi svoji organizaciji. Visoko stanovsko zavest izpričuje tisti član, ki ob vsaki priliki s polnim razumevanjem podpira stremljenje svoje stanovske organizacije. S svojim zanimanjem za vse delo in za vsa stremljenja po dosegi končnega smotra vseh interesov, s svojim aktivnim in iniciativnim sodelovanjem pri vseh ukrepih in pri vsem delu in tudi s konstruktivno kritiko, nudi organizaciji veliko moralno oporo v trenutkih, ko se ta zavzema za koristi celotnega stanu. In prav današnja doba nas postavlja v položaj, da moramo še prav posebno nagla-siti potrebo po takem razumevanju članskih dolžnosti do našega udruženja.
Učiteljska organizacija v Sloveniji je preživela že silno težke čase. Od prvih skromnih začetkov združevanja v posameznih okrajih pred 70 leti, je le s težavo prispela v tir pravilnega in normalnega razvoja. Preživeti je morala razne začetne krize in pretresljaje. Toda število članstva v njej se je dvigalo — stanovska zavest je polagoma zajela ogromno večino učiteljstva in zato je naraščalo število učiteljskih društev. Vzgoja stanovske zavesti, posredovane z lastnim tiskom, je dobro napredovala in istočasno se je tudi boljšala kvaliteta članstva. Smisel za kolektivno borbo za zboljšanje položaja učiteljstva, za dvig slovenskega šolstva, postaja vodilo pri vseh stremljenjih v komaj porajajoči se borbi za skupne stanovske interese. Toda ta borba je bila v raznih dobah različna, kajti vsaka doba je odraz družbe in njenega ustroja. In prav učiteljska organizacija je vedno skušala premagati konservativnost družbe in jo v pogledu šolstva pripraviti na razne reforme, ki jih je duh časa od nje zahteval. Mnoga stremljenja in prizadevanja so uspela. Toda prav ta prizadevanja in s težavo priborjeni uspehi — vse to je pripomoglo k dvigu učiteljske organizacije, da se je lahko uveljavljala z večjim ali manjšim poletom, kar je bilo vedno odvisno od članstva, njegove gmotne in moralne opore, njegove iniciativnosti in njegovega sodelovanja.
Toda nova doba nam nalaga nove naloge. Ne smemo zaostajati za družbo, marveč ji moramo biti s svojim delom in s svojimi smotri kažipot. Ako je uspelo združenemu učiteljskemu stanu premagati najkonservativnej^ še predsodke proti normalnemu razvoju šolstva, morajo v bodoče uspeti tudi sedanja naša stremljenja, pripraviti javno mišljenje in vse one, ki ga zastopajo in predstavljajo, da pravilno vrednotijo učitelja in učiteljski stan, da mu pomagajo v hotenju, dvigniti šolstvo in stan na raven, ki bo ustrezala potrebam današnje dobe, da varujejo njegovo avtori-
V raznih krajih naše ožje domovine je precej občutno pomanjkanje učiteljstva na ljudskih šolah. Posebno občutno je to pomanjkanje v Prekmurju in raznih obmejnih krajih, kjer so morali šole celo za neko dobo popolnoma zapreti ali pa se vrši pouk izmenično en dan ta razred, drugi dan drugi itd., ker se pač ena ali dve učni moči ne moreta razdeliti na tri, štiri ali celo pet oddelkov istočasno.
Tako pomanjkanje učnih moči nikakor ni v korist šoli in vzgoji za bodočnost našega naroda, ampak je to rak rana, ki jo je treba temeljito izlečiti in to nepristransko in hitro. Zlasti v krajih, kjer je naš živelj potreben prav temeljite vzgoje, kjer se še niso zacelile rane sto in stoletnega suženjstva in zatiranja, bi moral problem osnovnošolske vzgoje in pouka biti vsenaroden problem, ki zasluži vso pozornost, vztrajnost in natančnost, in tam ne bi smelo primanjkovati učnih moči, kajti tako pomanjkanje je vedno povod ne-temeljite vzgoje.
Če pogledamo nekoliko nazaj, bomo videli, da ta problem pomanjkanja učnih moči, korenini prav za prav v neekonomski razdelitvi učnih moči, izvira tudi že iz časov, ko je nameščanje zastalo in je mlajše učiteljstvo preživljalo< najkrutejše udarce, kakor ga menda ni nobeden drug stan pri nas.
Takoj po preobratu je bilo pri nas občutno pomanjkanja uradništva sploh, zato se je nameščalo vse, kar ;e le imelo del pogojev, potrebnih za taka mesta. Marsikateri učitelj je pozneje delal zrelostni izpit, ko so naša številna učiteljišča že začela proizvajati nov učiteljski naraščaj, vzgojen v novem duhu. Številne slovenske šole so polagoma, leto za letom, dobivale nove učne moči; mesta, ki so bila prazna, so se v teku let zasedla, dočim je iz učiteljišč prihajal vsako leto kader novega učiteljstva.' Imeli smo tako zvano hiper-produkcijo učiteljskega naraščaja, za katerega ni bilo več najti novih mest, ker pač za ta mesta ni bilo kredita in to kljub temu, da je še danes v Sloveniji mnogo krajev, kjer bi bila osnovna šola potrebna, pred vsemi drugimi.
To hiperprodukcijo je bilo treba zajeziti, seveda na škodo mladine, ki je hrepenela po delu za narod.
Namesto da bi se sukcesivno ta problem hiperprodukcije uredil, so posegli po radikalnih ukrepih, ki so kruto prizadeli tiste učiteljske generacije, ki so jih zajeli že na pragu vstona v poklicno delo.
Uvedba 5. letnika 1. 1930. je bil prvi zasilni ukrep, tako da so naša učiteljišča eno leto bila brez maturantov. Potem so ukinili učiteljišče šol. sester ter žensko učiteljišče in združili obe v učiteljsko šolo. S tem se je zmanjšalo število gojencev. Nadalje so celo eno leto ukinili sprejemanje v prvi letnik tako. da so nastale pri šolanju učiteljskega naraščaja občutne vrzeli. To pa še ni vse! Ukinjene so bile od 1. 1931. do 1. 1934. vse namestitve, tako da je učiteljski naraščaj kljub temu, da je imel v žepu namesto zrelostnega spričevala »diplomo«, bil brez namestitve in brez kruha kljub temu, da so na našem podeželju šole čakale na novonameščene učne moči. S tem je bila prizadeta huda škoda našemu šolstvu, mladi učiteljski generaciji pa je bila zagrenjena pot v življenje.
Tu koreninijo prve osnovne sedanjega pomanjkanja učnih moči na naših šolah, ker so bili ukrepi za omiljenje učiteljske hiperprodukcije preradikalni in so ostali v veljavi do lanskega leta, ko je v Sloveniji že manjkalo okrog 5000 učnih moči.
Leta 1934. in 1935., ko so bili nameščeni vsi oni abiturienti, ki so čakali na namestitve, se je komaj pokazala pogreška teh radikalnih ukrepov, a bilo je prepozno in nihče se tudi ni znašel, da bi v prid učiteljstvu in šoli popravil te osnovne pogreške, storjene v naglici.
Sledil je še en udarec, v katerem lahko tudi iščemo vzrok pomanjkanja učnih moči na
teto med ljudstvom, kajti danes je to potrebno bolj nego kdaj koli prej. In prav zaradi tega, ker smo v dobi, ki nalaga našemu stanu težka in odgovorna bremena, se moramo zavedati, da bo pod takimi bremeni vsak posameznik omagal — stan kot homogena celota združen v svoji organizaciji pa bo z lahkoto prenašal vsa ta bremena in premagal vse težave, ker se bo zavedal, da ga čakajo uspehi, za katere se bori. Toda k tej homogenosti je potrebna nezlomljiva stanovska zavest in pripravljenost pri vseh hotenjih, sodelovati in doprinašati tudi žrtve.
Ko bo imela naša organizacija vse, ali vsaj ogromno večino članstva prežetega s temi in takimi vrlinami, bo lahko postavljala imperativne zahteve povsod, kjer danes tega ne more. — Takrat bo tudi njeno stališče do družbe povsem drugačno nego danes.
podeželju. Ta udarec je ukinitev učiteljske stalnosti na službenem mestu.
Učiteljstvo se je po uveljavljenju tega zakona o ukinitvi stalnosti vedno selilo iz kraja v kraj. Ne oziraje se na potrebo ali, če je sploh prosto mesto, so se vršile premestitve in sicer na škodo šole in učiteljstva. V mestih so se ustanavljali novi oddelki, če je bilo potrebno ali ne, samo da je nekdo lahko dobil lepše mesto, dočim na podeželju ni bilo učnih moči niti za temeljne oddelke, še manj pa za vzporednice. Taki in slični primeri so se dogajali in šola je trpela in še trpi na posledicah teh neupravičenih premestitev.
Še ena zadeva je s tem v zvezi in sicer razpisi mest. Razpisujejo se le slaba mesta, za katera ni prosilcev, novincev pa tudi ni toliko, da bi jih z njimi mogli zasesti. Če pa je tako mesto kdo dobil brez lastne volje, pa se je tisto mesto že označilo s posebnim pridevkom. In danes imajo tak pridevek celo Prekmurje, Bela Krajina in vsi obmejni kraji na Kozjaku in drugod, kjer so bila ta mesta stalno razpisana, a druga ne. Pri nameščanju in premeščanju naj bi veljalo načelo, da naj vsak učitelj poskusi nekaj časa svojega uči-teljevanja nekaj slabih mest, potem pa naj se mu polagoma da boljše mesto, tako da ne bo
pri tem eden ali drugi zapostavljen in se čutil manjvrednega.
Vsak poklic ima tudi svoje težave, a te težave naj bi občutili vsi brez izjeme.
Ker pa je marsikdo obsojen, da ne more priti s slabšega mesta na boljše kljub temu, da bi ga bil potreben, se pa poslužuje drugih poti. Baš iz tega vidika moramo tudi presojati beg na pedagoške in druge šole, ki je postal nrav v poslednjih letih močan tako, da se iz učiteljskih vrst ustvarja nov kader hiperprodukcije meščanskošolskega učiteljstva, dočim osnovna šola trpi na pomanjkanju učnih moči.
Iz te zagate moramo na vsak način priti, a ukrepi ne smejo biti zopet preradikalni. Skrajšanje pouka v V. letniku bo le nekoliko zboljšalo to stanje. Tudi abiturientski tečaji, ki so se letos uvedli, ne bodo mogli zadovoljiti vseh. Tisti, ki bo končal tak tečaj bo brez-dvomno, kar se tiče pedagoške prakse, manj podkovan, kakor pa tisti, ki si prisvaja prakso, 3 leta na učiteljišču.
V teh najrazličnejših problemih lahko iščemo vzrok pomanjkanja učnih moči na podeželju, zato je treba ta problem regulirati in sicer tako, da bo to v korist naši ljudski šoli, lašernu narodu ter tudi ugledu učiteljskega stanu.
Zato so najrazličnejše zahteve JUU po reorganizaciji najrazličnejših šolskih vprašanj in problemov popolnoma utemeljene, ker so le v prid našemu ljudskemu šolstvu.
V-ar
Vaški učitelj na delu
v kmečki nadaljevalni šoli
Delo v kmečki nadaljevalni šoli v zimskih mescih je delovno področje, ki z ozirom na današnje potrebe strokovne in splošne izobrazbe kmečke mladine kliče v vsakem podeželskem kraju po vnetem učitelju delavcu.
Slovenski učitelj je bil v preteklosti za djelo v raznih kulturnih društvih našega podeželja večkrat nagrajen: z nerazumevanjem in preganjanjem. Pri izobraževanju kmečke mladine v kmečki nadaljevalni šoli mu je to gotovo prihranjeno. Sodobno zajeto delo na tem področju mu razširi duševno obzorje in ustvari trajne plodne vezi z vso pošolsko mladino ter mu pripomore do vzgojnega delovanja v vaškem občestvu. Vezi s tovariši, ki delujejo na istem področju, so mu v krepko oporo, da laže zmaguje težave in ovire. Varujejo ga tudi enostranosti in pomagajo k pra-vilnejšemu pojmovanju sodobnih problemov vaškega življenja.
Kmečko nadaljevalno šolstvo pri nas še ni z zakonom urejeno. Okvir organizacije in dela določa pravilnik. V svojih določbah v polni meri upošteva razmere naših podeželskih krajev. Pravilnik dopušča učitelju mnogo svobode in s tem omogoča prožnost delavnosti, s katero se loteva ustanovitve in dela v kmečki nadaljevalni šoli. Od učiteljeve pravilne ocenitve lokalnih razmer, pritegnitve mladine in smotrne vključitve lastnih sil so v veliki meri odvisni ustanovitev, obstoj in delo vsake kmečke nadaljevalne šole.
Delo v ljudski šoli je točno določeno po učnem načrtu in številnih odlokih, ki mnogokrat do podrobnosti usmerjajo potek dela v razredu. Uradno vestnega učitelja to lahko dokaj vtesnjuje v njegovem sproščenem in po dani situaciji narekovanem šolskem delu. Pri pouku v kmečki nadaljevalni šoli je cenjena predvsem učiteljeva sproščenost in ambicija. Le na ta način bo trajno družil pošol1-sko mladino in jo vodil preko skupnega duševnega dela in doživljanja k vrednejšemu uveljavljanju pri delu na domu in v družbi.
Za uspešno delo med kmečko mladino v okviru kmečke nadaljevalne šole je učitelju potrebna dobra priprava. Ustanovitev take šole ali pripravljalnega tečaja mora pripraviti s spoznavanjem krajevnih razmer, s pozitivnim uveljavljanjem v domačem vaškem občestvu, z vzbujanjem zanimanja za nadaljnjo izobrazbo med kmečko mladino, s poznavanjem kmetijskih panog in z ustvaritvijo stika s tovariši, ki na tem področju že delujejo. Vključi naj se v občestvo učiteljev kmečkih nadaljevalnih šol.
Učitelj, ki ne doživlja samo svojih osebnih težav in nadlog, ampak tudi borbo za življenjski obstoj in napredek pri svojih vašča-nih, bo najlaže svoje sposobnosti in sile uveljavljal v toku dogajanj na vasi. S fanti si bo ustvaril vezi, ki bodo njih mladostno silo usmerjale k skupnosti koristni dejavnosti.
Že pred ustanovitvijo kmečke nadaljevalne šole ali pripravljalnega tečaja naj fantje dožive, da jim učitelj dobro pomaga do novih spoznanj in vrednot, ki jim koristijo in store dobo mladosti prijetnejšo in lepšo. Lepa pesem, režiranje predstave, aktualno predavanje, vesel skupen izlet, širjenje dobre knjige, doživet razgovor — vse to so sredstva, ki vodijo do ustvarjanja medsebojnih vezi in spoznavanja med kmečkimi fanti in učiteljem. Učitelj z odprto dušo bo ob ugotavljanju kra-
jevnih razmer odkril in uporabil najprimernejši način vključitve sebe kot vzgojitelja v dane prilike. Ko bo to vključitev čutil in doživel kot on tudi vsak kmečki fant okoliša in starši, je že ustvarjena prirodna osnova za nadaljnje učiteljevo delo predvsem za razgi-banje ljudske duševne sile k potrebnemu skupnemu delu.
Način spoznavanja vaških razmer je danes še povsem odvisen od učiteljeve osebnosti. Nekateri tovariši segajo k temu delu z notranjim ognjem in voljo po spoznanju vsega otrokovega kot tudi krajevnega miljeja. Mnoge dovede slučajno doživetje vaške bede, trdote življenja, obupne slike borbe za obstoj do potrebe, poseči še globje v vaško dogajanje.
Sistematično delo za raziskovanje življenjskih razmer našega otroka in njegovega okolja vrši Učiteljski pokret. Škoda, da ni odsek delu in ustanavljanju delovnih edinic posvetil večje pozornosti, saj bi se le po skupnem izmenjavanju misli in ugotovitev v mladih učiteljih ustvarjali času ustrezajoči vidiki za delo v danih razmerah. Kriki njihovega notranje doživetega razočaranja, ki je posledica prepada med v šoli dobljeno utvaro o življenju in stvarnim življenjskim stanjem današnje dobe, bi se potem ne končali s stalno otožnim vzdihom o vsemogočnem udarcu usode, ampak z rastjo volje po novi usmeritvi in novem, življenjsko pravilneje dojetem idealizmu.
Pri ugotavljanju življenjskega stanja naše vasi ločimo načrtno zbiranje in urejevanje najrazličnejših podatkov ter slučajnostna opažanja in ugotovitve. Združitev obeh metod dela daje najjasnejšo sliko dejanskega stanja. Ker je z zbiranjem podatkov mnogo dela, preden dospemo do zaključkov, naj bi se vsak učitelj v večji meri posluževal vsaj drugega načina dojemanja vaških razmer. Da pa bo dojete vsebine pravilno uvrščal in ocenjeval, mu je ob njih potrebno stalno razširjevanje in poglabljanje svojega življenjskega nazora. Učitelj, ki to vrši, bo kmečko nadaljevalno šolo najpozitivneje vključil v območje vaškega življenja.
Z ustvaritvijo delovnih krožkov bi isi učitelji kmečkih nadaljevalnih šol ustvarili večjo medsebojno delovno povezanost. Tovariši, ki imajo pri delu večje uspehe in boljše ugotovitve, bi ostalim mnogo pomagali. Na-
Vseblna:
Razmišljanje o stanovski zavesti.
Problem pomanjkanja učnih moči na slovenskih šolah.
Vaški učitelj na delu v kmečki nadaljevalni šoli.
Skrb CMD za naše šolstvo.
Šolske kuhinje.
UČITELJSKI POKRET: Z novimi vidiki k šolskemu delu. — Uspeh zadruge »Ivan Filipovič«.
LISTEK: Odprta noč in dan so groba vrata...
Splošne vesti. — Iz listov. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Novosti na knjižnem trgu.
loga odbora občestva učiteljev kmečkih nadaljevalnih šol in odseka ¿a kmečko nadaljevalno šolstvo pri sekciji JUU v Ljubljani je, da sta v stalnih stikih z vsemi delavci na tem področju. Le na ta način bosta oba foruma
prešla preko formalne organizacijske plati k intenzivnejšemu delu. Mnog mlad tovariš na vasi želi vzpodbude, razumevanja, priznanja, pojasnila in moralne opore, kar mu vse lahko nudi le živa organizirana skupnost.
Milica Stupan:
Šolske kuhinje
(Dalje.)
Skrb CMD za naše šolstvo
Lega naše ožje domovine, sto in stoletno suženjstvo ter zastrupljanje s tujo miselnostjo, spravljajo naš narod v položaj; ki za-" hteva od nas vseh izrednih mer in najboljših moči za delo, s katerim hočemo ohraniti svojo narodno samostojnost. Še ne moremo ponosno vzklikniti, da smo pripravljeni, še bo treba dela, še žrtev.
Mnogo, morda največ narodnoobramb-nega dela opravlja že dobrih pet desetletij Družba sv. Cirila in Metoda. Njeno delovanji je za naš narod in državo velikega pomena. Povsod, predvsem v obmejnih krajih, dviga narodno zavest, širi prosveto in pomaga najbednejšim. Za to izdaja ogromne vsote denarja, ki ga zbira z geslom »Maj položi dar domu na oltar«. Ako se vsako leto spominjamo te tako važne narodnoobrambne organizacije, delamo le iz hvaležnosti, kajti učiteljstvo neposredno občuti blagodat njenega dela.
Največjo skrb posveča CMD šolstvu ob meji in v narodnostno ogroženih krajih, ker šole so in ostanejo odločilen činitelj pri narodni in državljanski vzgoji mladine in samo izobražen narod je proti vsemu tujemu odporen. Poglejmo samo na našo severno mejo, kjer isto ji v veselje domačinov nekaj svetlih prosvetnih hramov, postavljenih od CMD. V zadnjih letih je na Kobanskem na Kozjaku postavila dve šoli, ono v Gradišču in ono pri Sv. Treh Kraljih, dočim je ona pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ostala po osvobojen ju za mejo. Šoli na Gradišču in pri Sv. Treh Kraljih sta edini dve novi šoli ob naši severni meji v 20 letih naše svobode. Družba je za ti dve šoli žrtvovala okoli pol milijona dinarjev.
Šolo v Gradišču je opremila z modernimi šolskimi klopmi, mizami, tablami, upraviteljevim stanovanjem s pohištvom. Otroke je podprla z zvezki, knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami.
Mesca septembra t. 1. so domačini pri Sv. Treh Kraljih imeli slavje, kakršnega še niso doživeli. Otvarjaii so novo šolo CMD t>b navzočnosti zastopnikov Družbe, šolskih in cerkvene oblasti. Otvoritev je brzojavno pozdravil tudi prosvetni minister dr. Anton Korošec. V govoru učenke se dovolj jasno zrcali hvaležnost obmejnega naroda plemenitemu delu Družbe. Med drugim je rekla tudi sledeče: »Vsa dolga leta smo se učenci morali stiskati v tesni šoli pod tujo streho. Bile smo zapuščene sirote ob severni mejd. Za nas pa je zvedela CMD in se nas usmilila. Darovala nam je mnogo lepih knjig in šolskih potrebščin ter poslala k nam vsako leto božička z bogatimi darili. Sedaj nam je postavila še ta prekrasni dom, ki se ga vsi prisrčno veselimo« Nato se je veliki dobrotnici lepo zahvalila.
Zidanje šole pri Sv. Treh Kraljih je bilo težavno zaradi terenskih in vremenskih nepri-lik (plazovi, deževje, zima). Iz letošnjega koledarja Družbe je razvidno, da so znašali stroški za samo gradnjo poslopja 122.534 din.
Šolam, učiteljstvu in otrokom nudi Družba svojo pomoč, kakor izvemo iz njenega letošnjega koledarja, tudi še na druge načine. Tako je šoli na Remšeniku izprosila omaro za knjige. Učitelj v Pernicah je ležal na slami in deskah. CMD mu je poslala novo pohištvo in kuhinjsko opremo. Domači obrtniki in delavci imajo pri gradnji poslopij in opremljanju prostorov dober dohodek. Tik nad Pernico v Slovenskih goricah stoji šola z velikim in lepim sadovnjakom. Kupila ga je lani CMD
in izročila v uporabo šolskemu upravitelju v Zg. Sv. Kungoti.
Družba sv. Cirila in Metoda je preteklo poslovno leto tudi praktično podpirala šole na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem. Omogočila je ustanovitev šol. odrov v Lokovici (Dravograd), Koprivniku in Borovcu. Dve obmejni gorski šoli je obdarila s pohištvom ter s tem omogočila bivanje v šolskem poslopju. V poedinih primerih je Družba podprla tudi šolske kuhinje.,50 šolam je poslala za 12.577 din učnih knjig in zvezkov. Za letovanje in šolske izlete je Družba dala v 6 primerih na razpolago potrebne vsote.
Družba je o božiču obdarila 58 šol na severni meji z blagom in čevlji v vrednosti 87.737 din, 41 šol v Prekmurju za 22.230 din in 35 šol na Kočevskem za 23.995 din. Ljubljanske podružnice so še posebej zbrale 9630 dinarjev, torej je bilo obdarovanih 134 šol z darili vrednimi 143.592 din.
V obračunu za leto 1940. čitamo med drugim tudi sledeče postavke: za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene je izdala Družba din 87.291,30, podpore šolam za knjige, učila, božičnice 284.948 din, za posestvo v Zg. Sv. Kungoti (šolski vrt) din 6726,25 itd. — V proračunu za leto 1941. pa med drugim še sledpče: za slovensko šolstvo^ in prosveto je namenila Družba 150.000 din, 300.000 dinarjev za podpore obmejnim šolam za knjige, šolske odre, učila, in božičnice, za novo šolsko poslopje pa 150.000 din.
Svoje delo more CMD vršiti s pravo koristjo le zato, ker posveča po svojih članih vedno največjo pažnjo potrebam naroda na vseh kulturnih območjih. Tako zasledimo v njenem letošnjem koledarju nad vse zanimive članke o gospodarski, socialni, kulturni in narodnostni sliki šolske in upravne občine Stari log, o ljudskih šolah na Kočevskem, prikazujoč njih neuporabnost in tesnost, o narodopisnem položaju Dravske doline, o Rab-skih Slovencih itd., dovolj hvaležnega gradiva, še več koristnega dela. Ker OMD sama ne more obseči vsega dela ne fizično, še manj z gmotne strani, opozarja s takimi članki odločujoče činitelje na najbolj boleče rane našega narodnega telesa.
Družba hoče tudi v bodoče ostati zvesta svojim ciljem, predvsem hoče pomagati pri stremljenju po ugodni rešitvi šolskega vprašanja. Naš tovariš Fran Skulj, družbeni pisarniški tajnik, razvija v posebnem članku v letošnjem koledarju zanimiv načrt O' nekaki petletki za narodnoobrambno delo s posebnim ozirom na severno mejo, Prekmurje in Kočevsko. Tod je polno šol, ki nam niso v ponos; lačna mladina brez knjig, učil, obleke in obutve. Po njegovem načrtu naj bi občine večjih mest sklenile sezidati ob severni meji in Prekmurju šolske stavbe, manjše pa po močeh prispevale Družbi za tiste kraje, ki so najbolj potrebni pomoči. Banovina naj bi v petih letih preskrbela za čim večji gospodarski dvig obmejnih krajev, da bi zavladala med ljudstvom zadovoljnost, ki vzbuja med ljudstvom iskreno ljubezen do naroda in države. V tej narodnoobrambni petletki bi se na ta način z združenimi močmi dovršilo ogromno delo v korist in varnost našega narodnega obstoja.
Ves slovenski narod naj zato podpre delo naše največje narodnoobrambne organizacije z večjimi ali manjšimi darovi, da bo mogla
izvršiti vse začrtane si cilje in naloge.
V,
i,
5. Goveja juha z rezanci ali fidelini.
Za 50 oseb potrebujemo:
3 kg govedine po din 12,—	din	36,— 3 kg rezancev ali fidelinov po
din 13,—	„	39,—
Vi kg soli po din 1,50	„	0,40
korenje, petršilj, čebula, lovor	„	2,—
din 77,40
77,40 din : 50 = 1,54 din
Krožnik te goveje juhe, ki sicer ni tako gosta, kakor so ostalie jedilniki, »da bi žlica v njej stala«, a je vendar čisto dovolj gosta, stane torej 1,54 din, ker je sedaj meso tako drago in testenine tudi. Lahko pa tudi ta jedilnik še pocenimo, če vzamemo še manj mesa, a zato več kosti, ki dajo dobro juho. Vzamemo lahko najcenejše, bolj mastno meso; ker pride meso v juho sesekljano, kakovost mesa nima tako velike vloge, saj je juha glavno.
Tovarniški rezanci in fidelini so najboljši tisti, ki so precej tanki, ker ti se najbolj na-kuhajo. Zato je najbolje, če vzamemo rezance in fideline s premerom 1 mm. — Ce pa ima šolska kuhinja ceneno moko na razpolago, ki bi jo radi porabili za vložek za juho, je najbolje, če napravi kuharica s potrebnimi jajci (na 8 do 10 oseb eno jajce) in nekaj žlic vode močnik in ga vkuha v juho. Domači rezanci ali ribana kaša je sicer boljša, a je s pripravljanjem za toliko oseb preveč dela. Dober, hitro napravljen vložek za govejo juho so tudi mali vodni cmoki, ki so za silo dobri tudi brez jajc.
Priprava: MeSo in kosti operemo, pristavimo v mrzli vodi v " velikem loncu in pustimo zavreti. Dodamo osnaženo korenje, peter-šilj in zeleno, 5 do 6 lovorjevih lističev in rezine ene čebule, ki smo jih opražili na štedil-nikovi plošči. Juha naj počasi pokrita vre, dokler ni meso mehko. Tedaj precedimo juho v veliko skledo, čisto pa zlijemo nazaj v lonec. Meso sesekljamo v mesoreznici (strojčku za faširanje), prav tako sesekljamo tudi rumene korenčke, ki dajo potem okus in lepo barvo. — Rezance ali fideline poparimo z vrelo vodo in pustimo nekaj minut stati, nato jih precedimo skozi gosto sito in vkuhamo v juho, v katero smo že prej dali soli. Končno dodamo še sesekljano meso in korenčke in dolijemo potrebno količino vrele vode.
6. Goveja juha z rižem.
Vse drugo je isto kakor prej, samo namesto rezancev ali fidelinov vzamemo riž. Ker je danes riž tako drag, zadostuje 2 H kg riža, zlasti še, ker se riž itak nekoliko bolj nakuha kakor testenine. Priprava je ravno taka kakor prej, samo da riža ne poparimo, ampak ga samo operemo. Zlasti pri riževi juhi je dobro, če damo veliko rumenega korenčka, ki potem, ko je sesekljan, lepo povzdigne barvo juhe.
7. Goveja juha z ječmenčkom.
Meso in vse drugo vzamemo v isti množini kakor pri goveji juhi z rezanci, samo da vkuhamo namesto rezancev ali riža ječmen-ček št. 000, ki je najbolj droben in se najbolj nakuha, še nekoliko bolj kakor riž, tako da tudi tega zadostuje 2 'A kilograma. Ker stane kilogram 13 din, stane torej obrok goveje juhe z ječmenčkom din 1,21. Če vzamemo debelejši ječmenček, shajamo še ceneje, a za govejo juho je pač najboljši droben ječmenček. — Ječmenček enako kakor riž operemo in vkuhamo naravnost v juho.
8. Fižolova juha z makaroni.
Za 50 oseb potrebujemo: 5 kg fižola po din 5,— .... din 25,— 2 kg makaronov po din 12,— . . „ 24,—
Vt kg masti po din 25,— ... „	6,25
K kg moke OOg po din 9,— . . . „	2,25
K kg soli po din 1,50.....„	0,40
K kg čebule po din 2,— .... „	0,50
litra kisa po din 3,—............1,50
česen, lovor, paprika, timijan . . ' ,",	2,—
din 61,90
61,90 din : 50 = 1,23 din
Krožnik te jedi stane torej za posameznika din 1,23.
Priprava: Fižol, ki smo ga namočili čez noč, damo v vrelo vodo in ga pustimo zavreti, nato odlijemo to prvo vodo in dolijemo spet vrele. Sedaj dodamo česen, lovor, žličko paprike in timijan in pustimo vreti, dokler ni fižol mehek. Medtem damo makarone (lahko so tudi polžki ali špageti) v kožico, polijemo' z vrelo vodo, pustimo nekaj minut pokrite stati in potem odcedimo to vodo. Ko je fižol že napol mehek, ga vsujemo z vodo vred v veliki lonec, dolijemo potrebno vodo, vkuhamo makar.ne, solimo in pustimo vreti, da je vse mehko. Medtem razbelimo mast in zarumenimo čebulo, potresemo z moko in napravimo svetlo prežganje ter dodamo jedi. Končno še okisamo. Če je kis slab, ga bo treba več nego pol litra.
9. Fižolova juha s krompirjem.
Napravimo jo kakor prejšnjo, samo namesto 2 kg testenin vzamemo 6 kg krompirja. Krožnik te jedi stane potem samo 93 par in je to eden najcenejših jedilnikov.
10. Krompirjev golaž s testeninami.
Za 50 oseb potrebujemo:
16 kg krompirja po din 1,50 . .	din 24,—
2 kg testenin po din 12,— ...	„ 24,—
Vt kg masti po din 25,— ...	„ 6,25
K kg moke OOg po din 9,— . . .	„ 2,25
% kg čebule po din 2,— ...	„ 1,—
Vi kg soli po din 1,50.....„ 0,40
paprika, česen, lovor, majaron .	2,—
din 59,50
59,90 din : 50 = 1,19 din
Krožnik krompirjevega golaža s testeninami stane torej din 1,19. Če bi vzeli sam krompir, bi bil golaž premalo izdaten. Zato dodamo testenine, bodisi makarone, špagete, polžke ali pa široke rezance. Testenine dvignejo okus jedi in jo napravijo bolj tečno.
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na krhlje, pristavimo v vtelikem loncu, solimo, dodamo česen, majaron in lovorovo listje in pustimo vreti, dokler ni mehek. Testenine poparimo z vrelo vodo, pustimo dve minuti stati in odlijemo vodo. Dolijemo' spet vrelo vodo in pustimo v njej vreti testenine do mehkega. Ko so kuhane, jih z vodo vred vlijemo v veliki lonec h krompirju. Čebulo o-pražimo na ma&ti svetlorumeno, posujemo z moko, jo pustimo zarumeneti, vržemo v veliki lonec in dodamo še papriko.
11. Ričet.
Za 50 oseb potrebujemo:
2 kg ječmenčka št. 7 po din 9,50	din	19,—
2 kg fižola po din 5,— ....	„	10,—
10 kg krompirja po din 1,50 . .	„	15,—
% kg prekajene svinjine po din 18	„	9,—
Vi kg soli po din 1,50........0,40
čebula, česen, lovor, majaron . .	„	1,50
kis, poper, paprika..........1.—
din 55,90
55,90 din : 50 = 1,11 din
Krožnik tega ričeta, ki je zelo> okusen in tečen, stane torej din 1,11. Masti ne dodamo, ker vzamemo % kg mastne prekajene svinjine ali pa slanine. Najcenejša je glavina brez kosti in noge. V mestih dobimo lahko včasih kje mastne odrezke od šunke, svinjsko kožico itd., kar je vse zelo dobro za ričet.
Odprta nož in dan so groba vrata . . .
Ob smrti nekega našega tovariša je zapisal nekdo med drugim v posmrtnico tudi sledeče: »Pred nami so še dnevi trde, morda najtrše borbe. Naše vrste se redčijo in prav v tem je tragika naše usode, da nam neizprosna smrt pobira najboljše in najhrabrejše. Drug za drugim padajo ravno tisti, ki bi nam s svojimi dragocenimi skušnjami najlaže in na najbolj izdaten način pomagali. Zapuščajo nas veterani učiteljskega stanu, ki so svojo mladost in svoje zdravje žrtvovali za interese nas vseh. Padajo tisti, ki so se borili na stanovskem in narodnostnem bojišču. Morda hoče usoda s tem svarilno pokazati, kako življenjsko izčrpavajoč je poklic in delo učitelja vzgojitelja.« Te besede veljajo skoraj za vse tiste naše tovariše in tovarišice, ki so od lanskih Vseh svetih legli v grob.
Prvo posmrtnico smo napisali tovarišici Serafini Kovač, bivši učiteljici, soprogi višjega revidenta drž. železnice in tesni prijateljici Zofke Kvedrove. Dr. Anton Debeljak je ob njeni smrti zapisal, da bi kazalo pogledati v njeni ostalini — pokojnica je imela pisateljski dar —, ali ni morda še kaj slovstvene zanimive kotrespodence, vredne tiskarskega črnila.
V visoki starosti 74 let je preminul takoj za njo tovariš Dragotin Česnik, borec, trd ko kraška skala, na kateri se je rodil. Tovariš Česnik je učitelj iz pretekle starejše dobe, ko se je bilo treba boriti za vsak najmanjši napredek šole in pouka a tem bolj; za učiteljske pravice. Zanimal se jie pa tudi za delo v svoji stanovski organizaciji, v kateri je bil več let tajnik, ter za delo pri raznih prosvetnih in gospodarskih ustanovah, nekaj let je celo župa-noval. Trda pest avstrijske oblasti ga je za
njegovo delo začela preganjati, a on ni odnehal. Kot kraški kamen trd se je uprl in — zmagal. Po vojni se je preselil v Jugoslavijo, kjer je umrl.
Skoraj enake starosti je preminul v Celju učitelj veteran, tovariš Kranjc Franjo. V njegovi dobi se je vodila v Celju ogorčena borba proti navalu tujstva in mladini je bilo treba vcepljati narodno zavest. Blagor otrokom, ki jim :e on odpiral pot k znanju, kajti bil je dober učitelj, slikar, risar, botanik in zgodovinar; bil je popotnik, ki se je razgledal skoraj po vsej Evropi. Bil je širokopotezen društven delavec, pripravljen oprijeti za vsako delo. V največje zadoščenje mu je bilo, da je lahko kot član krajevnega šolskega odbora sodeloval pri dograditvi nove deške okoliške šole v Celju. Plemenit in značajen tovariš bo v zgodovini učiteljskega stanu, šolstva in mesta Celja ohranjen v najčastnejšem in najčistejšem spominu.
Sredi najlepše moške dobe, poln idealov in načrtov, a z izgubljeno vero v pravico je legel v grob na kozjanskem pokopališču moj sošolec, tovariš Viljem Zehrer. Na osamljenih šolah v zapuščenih hribovskih krajih je vzgajal mladino k vsemu plemenitemu, kjer je pa le bilo treba, je s svojo visoko razvito stanovsko' zavestjo neustrašeno branil pravice in upravičene zahteve našega stanu in za zboljšanje šole. Njegovo neumorno delo za odpomoč bedni mladini mu je rahljalo njegovo že itak šibko zdravje. Ko je začela kal neusmiljene bolezni razjedati vidno njegovo telo, je zaman prosil za drugo službeno mesto, Ljet bi-4fthkrr TTTrhrvrl... Družina je izgubila dobrega očeta, mladina vzornega učitelja, a učitelji zvestega tovariša ...
Naša severna meja je zgubila v tem letu tri obmejne delavce in borce: Slavko Burko-vo, Franca Cvetka in Vekoslava Froma.
Prva je legla v zemljo na ljubljanskem pokopališču, ko bi morala stopiti v pokoj. Tovarišica Slavka Burnikova, upraviteljica
pomožne šole v Mariboru in rojena v Idriji, j r okusila. Jm j smoh^* i7gnnn£g z ..¿asfijAenc
'¡»lo*i"nake" '¿rinite, Dcbra in plemenita žena je poleg svojega težkega dela s slabo nadarjenimi otroki imela toliko časa, da je pomagala utrjevati nacionalnost ob severni meji z delom pri CMD in drugih narodnih društvih, v katerih je zavzemala vedno vodilna mesta. Zato je z njeno smrtjo nastala občutna vrzel.
Tovariš France Cvetko, sin kmetskih staršev iz Prlekije, ni nikdar zatajil svojega rodu. Prijel je rad za vsako kmetsko delo, ki ga je visoko cenil, in najsrečnejši je bil med kmeti vaščani. Bil je pravi narodni kmetski učitelj — vzgojitelj, mož izrednih talentov, idealov in odločnosti, ki je kot šolski nadzornik gradil in urejeval slovensko šolstvo v Prekmurju, kot zaveden član svoje stanovske organizacije boril se za pravice, kot društven delavec pa čuval mejnike naše svete zemlje.
Po dveh tednih mu je sledil njegov prijatelj od mladih nog, tovariš Vekoslav From, obmejni rojak, ki ni poznal počitka pri nesebičnem delu za deco in narod. V našem šolstvu je zaslovel kot praktičen in sodoben pedagog po svojih ročnih čitalnih in računskih stavnicah. Pri tem delu ni iskal bogastva in časti, naletel je celo na nerazumevanje. Zato moramo njegovo pristno slovensko učilo propagirati vsepovsod, njegovo duševno dediščino pa nadaljevati, ker je tako bogata in zato prepotrebna v službi za bodočnost našega naroda in zemlje, ki jo je pokojnik tako ljubil.
Prvi zimski dnevi so vzeli 70 let starega tovariša Jože Terčaka, veterana našega stanu. Njemu so bile posvečene vrstice v začetku današnjega članka. Tovariš Terčak je hodil po svoji poti naravnost čez vse avstrijske ovire in preko vseh viharjev tedanje politične dobe. V težkih časih je našel močno oporo v ljubezni do lepe Savinjske doline. Tovarišu Kocbeku je vneto pomagal, odkrivati njeno lepoto, da je lepa dolina zaslovela širom sve-
ta. Svoji stanovski organizaciji, ki ji je bil vdan z dušom in telesom, je pomagal v težkih borbah. Nekaj let je vodil kot predsednik gornjegrajsko sresko društvo. — Neozdravljiva bolezen ga je malo let po upokojitvi pokopala. Padel je kakor hrast...
Mesca februarja letošnjega leta je zemlja sprejela zopet pravo učiteljsko grčo, tovariša Frana Trošta, starega 83 let. 46 let je služil vneto na različne načine svojemu narodu. Bil je šolnik, velik vrtnar in sadjar; izdelovalec .učil in risar zemljevidov za osnovne šole ter načrtov vzornih šolskih vrtov; goreč ljubitelj glasbe in petja ter priznan glasbenik, po katerem so podedovali vsi njegovi sinovi in hčerke muzikalni talent. Prizadeval si je tudi za napredek šole in učiteljskih pravic v tedanjih, še ne prelepih in še manji ugodnih časih za učiteljstvo. Tovariš Fran Trošt je bil narodni učitelj v pravem pomenu besede, zato bo njegovo ime živelo, dokler bo živel naš rod.
Istega mesca je bila pokopana na ljubljanskem pokopališču tovarišica Albina Sar-kova, zavedna stanovska tovarišica, pevka pri Glasbeni Mateci. Mnoga priznanja šolskih oblasti so dokaz, da je bilo njeno delovanje upoštevano. Pokojna tovarišica se je vozila na svoje prvo mesto v Šmarjeto na Dolenjskem še s pošto, ker ni bilo še dolenjske železnice. Sonca je v življenju uživala malo, tem bolj bo zato ohranjen njen spomin.
S tovarišem Francem Juvancem, šolskim upraviteljem v pokoju, je izgubilo slovensko učiteljstvo borca izrednih odlik, ki je ostal neupogljiv, pa če je pihala nad zavednim učiteljstvom še tako strupena sapa. IS šega-vostjo in dovtipostjo je prebil vse viharje, stanu ostal zvest do konca, do prihoda pomladi ...
Na trnjevi življenjski poti učiteljice matere je oslabela aprila v Mariboru zgledna učiteljica in blaga, skrbna mamica, tovarišica Franja čonč. Štiri njene hčerke so se posve-
Ječmenček št. 7 je srednja vrsta. Lahko vzamemo drobnejšega, n. pr. št. 4, ki je seveda dražji, lahko pa vzamemo tudi debelejšega, n. pr. št. 10, ki je cenejši.
Priprava: Pristavimo ječmenček, ki smo ga prejšnji dan oprali in namočili. Dodamo eno čebulo in nekaj strokov česna, oboje prav na drobno zrezano, lovor in majaron, nato pa še svinjino in pustimo vreti, da je vse mehko. Krompir, na krhlje narezan, pristavimo posebej v velikem loncu. Lahko pa skuhamo tudi ječmenček in krompir skupaj, a bolj okusno je, če kuhamo vsakega posebej. Brezpogojno pa moramo skuhati posebej' fižol. Ko je svinjina kuhana, jo vzamemo iz ječmenčka
in jo narežemo v mesoreznici ali pa z nožem prav na drobne koščke. Ko je vse ostalo mehko, zmešamo v velikem loncu, dodamo sol, poper, papriko in malo zajemalko kisa ter dolijemo potrebno vodo. Ce vzamemo pre-kajeno svinjsko meso, ki je precej slano, bo mogoče zadoščalo malo manj soli (20 dkg).
Ričet pa lahko napravimo še na druge načine. Zelo okusen je, če dodamo kakšne testenine, zato pa vzamemo primerno manj krompirja ali fižola. Ce imamo, lahko dodamo ocvirke, nasekljan peteršilj, korenje, ohrovt itd. Zelo dober je ričet s kislim zeljem ali kislo repo. Seveda pa moramo to dvoje posebej kuhati.	(Se nadaljuje.)
UČITELJSKI POKRET
Z novimi vidiki k šolskemu delu
Brez dvoma smo učitelji v družbi postavljeni za vzgojo in pouk otroka. Majhna m ne-odločujoča naloga, ki so jo še v polpretekli dobi mogli vršiti otroku fizično nadmočni ljudje! Vse do najnovejše dobe je bila (in je deloma še) zunanja disciplina tista šolska os, ki odloča o »zmožnosti« učitelja in o »znanju« učenca. Kolikor ta praksa popušča, so jo odgnala dognanja tako zvanega »stoletja otroka«. Tole stoletje pa v naši šolski praksi nekako takole pojmujemo: kadar koli dobimo na šolo »Prevodnico« kakega učenca, pogledamo najprej (ali pa samo) tisti del, ki je napolnjen z ocenami. Nato se novega učenca ali razveselimo ali pa ga v svoji notranjosti odklonimo, kakor nam je pač razodela razpredelnica njegovih ocen. Z njim in ostalimi učenci skupno vodimo odslej šolsko muko, to je pripravljamo se po svojih najboljših močeh na pouk, kjer »ubijamo znanje v glave«, kar zaključimo s tem, da zopet »vlačimo znanje iz glav« ter ga ob določenih terminih pod enotnim vidikom ocenimo. In kakor v starih romanih klasificiramo svoj živi razredni material po dveh skupinah: »dober — slab«.
Vemo in čitamo o stoterih zmožnostih in zmogljivostih otroka, toda morda zaradi navidezno lažje prakse, morda zaradi nezaupanja vase, morda zaradi svoje lastne vzgojne prakse v vzgajanju ne gremo in ne moremo iz priučenega enotnega učnega in vzgojnega postopka.
Kdo je kriv temu, ali učitelj ali učenec? Krivično bi bilo po vsem trudu za izboljšanje šole za to dolžiti učitelja, še manj pa učenca. Krivi so vidiki, pod katerim smo gledali in še gledamo na učenca. Naučili so nas gledati na otroka in njegovo duševnost samo skozi njegovo glavo, dočim smo skoraj popolnoma zanemarili njegovo telo in pozabili, da je človek produkt okolja, torej ekonomskega socialnega stanja.
Ko je začel pred leti »Pokret« raziskovati socialno stanje našega otroka, to je njegovo pripadnost, stanovanje, družinsko stanje, obleko, prehrano, rast in težino, se je marsikdo vprašal, čemu je še to potrebno. Odgovoril bom na to vprašanje pozneje. Vsem, ki
smo delali pri tem delu, so prinesle te ankete dvojno odkritje. Prvo, ki nam je pokazalo pravo socialno stanje našega otroka, in drugo, globlje, ki nam je povedalo, da so vzroki učnega in vzgojnega uspeha in neuspeha drugje, kakor smo jih bili vajeni gledati doslej. Ti namreč niso odvisini od neke namišljene učenčeve »duševnosti«, ampak predvsem od ekonomskih sil, od obleke, hrane, stanovanja itd. Kajti sprostitev duševnih sil je odvisna od človekovih telesnih sposobnosti, te pa rastejo lahko dovoljno samo v optimalnih socialnih okoliščinah. Kakor sta silno važna in potrebna kolektivna vzgoja in kolektiven pouk, ju ne smemo istovetiti z enotnim učnim in vzgojnim postopkom. Lačnemu, slabo oblečenemu ali neprespanemu otroku je treba pri vzgoji in pouku drugačnih mer kakor dobro preskrbljenemu. Ta drugače reagira na naše delo ko drugi, okoliščine so mu namreč do-Dustile normalen razvoj njegovih zmožnosti. Spoznati in gojiti zmožnosti pa je naša dolžnost, četudi bomo ob takem delu morda naleteli na ovire neuvidevnih ljudi. Tu se nam odpirajo naj raznovrstne j še, še neraziskane naloge, ki spadajo v učiteljev delokrog pod poglavje: Telo in duševnost. Raziskati bo treba vpliv rasti, teže, prehrane itd. na inteligenco. Šele kadar bo opravljeno to težaško delo, s katerim se bo lahko okoristil vsak učitelj, bomo dosegli šolo na novi osnovi, kjer bo* šola pravo negovališče otroka, da bomo v kolektivni vzgoji in v kolektivnem pouku poznali individualne posebnosti učencev in jih po individualnem postopku vzgajali in učili.
»Učiteljski pokret« zato s svojim delom opravlja temeljno vzgojno nalogo, ki je bila pri nas zanemarjena v vsej zgodovini šolstva, ker je postavil šolsko vprašanje na pravo podlago. Ta podlaga pa glasi: otrok je produkt ekonomskih socialnih razmer. Iz teh pa raste in se razvija otrokova duševnost in jo moremo le na ta način spoznati in oceniti.
Izboljšati to podlago pa ni v naših neposrednih močeh, pač pa je ena izmed nalog tudi ta, kazati na vse ovire ob tem delu.
Zorn Jože.
Uspeli članov zadruge „Ivan Filipovič"
V 6. številki hrvatske pedagoške revije »Napredak« za 1. 1940. so izšla na ca. 60 straneh dela članov zadruge »Ivan Filipovič«. ki so jih obdelovali na Statističnem tečaju Šole narodnega zdravja v Zagrebu, kjer so avgusta mesca 1. 1940. skupaj s člani našega Pokreta in s srbskimi tovariši izpopolnjevali svoje znanje. Vsa objavljena dela so plod vestnega proučevanja pod vodstvom g. dr. Mikiča in se odlikujejo zlasti po svoji dokumentarnosti. Nam so s tem podana merila, s katerimi lahko primerjamo svoje izsledke, ki smo si jih
pridobili na podlagi naših anket. Ne bo odveč, da vsaj v kratkem pogledamo posamezne prispevke.
Začetkoma razpravlja o programu in delu zadruge »Ivan Filipovič« Martin Puštek, kjer se vsak lahko temeljito seznani z dosedanjim delom zadruge želeč, da učiteljska javnost sama oceni njih delo. Sledi ji temeljito opremljena in dokumentirana razprava dr. Mikiča »Statistika in njena uporaba v šoli«, kjer na lahko umljiv način, a obenem temeljit, podaja pomen in bistvo statistike in
tile učiteljskemu poklicu! Sama je poučevala 28 let v prvem razredu in s tem dokazala, da je učiteljica mati najboljša voditeljica nižjega, zlasti prvega razreda. Ohromela je in zato stopila predčastno v pokoj.
Tovarišica Kristina Demšar, ki je umrla aprila v Ljubljani, je bila ena naših najstarejših učiteljic. 83 let! Rada je imela mladino, radi :so jo imeli ljudje, ki so ji rekli kar »naša Kristina«. Pomagala je mladin študentom do kruha, za narodna društva je imela vedno odprto srce in radodarno roko. To bi znala povedati društva v Šmartnem pri Litiji. Po 22 letih plodonosnega dela je bila za plačilo prestavljena v drug kraj, a ni klonila. Delala je naprej. Njen grob bo za mnoge sveta zemlja, božja pot.
Najmlajša med vsemi je bila tovarišica Olga Šijanec. Ko je zamrlo pretekle jeseni sleherno življenje v prirodi, so tudi njo, staro 35 let, pokopali med breze ormoškega pokopališča še polno' moči za delo in ustvarjanje. Pogrešajo jo Sokol, OMD, Čitalnica, gasilska četa in drugi, predvsem pa njena mladina.
In koliko žaluje Ljutomer za svojim delavcem, tov. Francem Zacherlom, možem, ki je žrtvoval vse svoje sile mladini, narodu in državi. Vse njegovo delo je bilo zasnovano na ljubezni do glasbe in izobrazbi mladine. Za svoje delo je bil odlikovan od države in naroda. Ljutomersko - gorenjeradgonsko sresko učiteljsko društvo ga je ob upokojitvi imenovalo za častnega člana, prav tako Čitalnica za 50 letno neumorno delo. Nad 30 let je bil pe-vovodja slovenskega pevskega društva v Ljutomeru, znal je, da lepa slovensk pesem dviga narodno zavest. Bil je duša Glasbene Matice v Ljutomeru, 25 let organist, zbiral je še pred svetovno vojno narodne pesmi, zlagal cerkvene in priložnostne pesmi, od kterih so neketare ponarodele. Dalje je ustanovil Murskega Sokola, vodil Sadjarsko in vrtnarsko podružnico, bil predsednik društva za podporo bednim, občinski svetovalec itd. Bil je
skratka narodni delavec, ki mu ga ni para, zato se bo njegovo ime imenovalo vedno le z najsvetejšimi čustvi. 72 let star je legel k večnemu počitku.
Mesca septembra je obmolknilo za vedno grlo tovariša Andreja Rapeta, banskega šolskega nadzornika in večletnega šefa vsega osnovnega pouka na naših narodnih šolah Slovenije. Poznalo ga je vse slovensko učiteljstvo pri delu na polju našega šolstva, mladinskega slovstva in splošne narodne kulture. Neumorni sejalec dobrin, vedno vedrega duha in plemenitega srca, je umrl mnogo prezgodaj, mnogo prezgodaj je obmolknilo njegovo grlo ...
Pod Veliko kopo spi nezdramno spanje tovarišica Konečnik Franja, neumorna in tiha delavka. 38 let je delala v sobi naše podeželske ljudske šole, ki ne donaša cekinov ... Njeno delo je bilo posvečeno naši meji, ne samo šoli. Ob njenem grobu je odposlanec iz Selnice govoril: »Prinesel sem Ti — blaga učiteljica — žemljice tam izpod kobanskih vrhov, žemljice naših sončnih selniških polj, tiste žemljice, ki si jo ljubila, naji si je bila voljna, rahla, mehka ali trda, gručava, težka... da boš spala svoj dolgi sen v njej ... tako želijo hvaležni Selničanje!«
In žalni govornik je odmotal zavitek, izvlekel prvo polno pest... »To, prvo, Ti pošiljajo potrti selniški otroci... to, drugo, hvaležni starši... to, Tvoji tovariši s selniške šole, to občinski odbor, to krajevni šolski odbor ... to Rdeči križ, Jadranska Straža ... to...« govorniku je glas zamrl v solzah.
Lepšega priznanja naš učitelj ne more dobiti, narod sam ga mu daje, on, z vsemi svojimi toplimi čustvi. Marsikaterikrat je letos s tresočo roko naš narod vrgel prst na krsto onih, ki jih je imel rad, ljubil in spoštoval, pa najsi nekateri želijo drugače. Slovensko učiteljstvo bo hodilo po njihovih vzorih in poteh!
Slava njihovemu spominu!	Vir
nje glavne osnove tehnike. Posebno pozornost zaslužita tudi oba anketna formularja, po katerih je hrvatsko učiteljstvo v tekočem letu proučevalo razmere, v katerih živi njih mladina. Zlasti poudarja avtor korist sedanjega učiteljskega dela za pedagoške discipline kakor tudi za pedagoško prakso samo. Sledi mu članek Dragutina Frankoviča o »Uporabi statistike v pedagogiki«, kjer precej izčrpno podaja metodo izračunavanja varia-cijskih konstant. Daljnji članek Šandrk Ne-venke »Anketa o naši šoli« opisuje točno, kako je bila sestavljena anketna pola in kaj se je raziskavalo, da so lahko dobili preglede šolstva, kakor nato slede po redu: šolske zgradbe, oprema, dvorišče, vrt, klopi, šolar-ske knjižnice, vpliv oddaljenosti stanovanj na šolski uspeh, higienske razmere v šolah, kako spijo učenci, obleka šolarjev. Posamezne raz-
prave so obdelali razni člani zadruge, zlasti so dokumentirane razprave, ki so jih objavili Zvonimir Frank, Martin Puštek in Viktor Cvitan. Na podlagi teh razprav nam je možno spoznati del življenja hrvatske mladine. Pričujoče razprave nam služijo posebno lahko v primerjavo ob naših izsledkih, ki so bili objavljeni v raznih številkah Prosvete.
Članom zadruge »Ivan Filipovič« moramo priznati uspeh, ki so ga dosegli z objavo teh, res nad vse jasnih in važnih razprav, ki so pokazale hrvatsko vas v popolnoma resnični luči. Vendar gleda hrvatsko učiteljstvo z zaupanjem v bodočnost, ker ve, da bo s takim proučevanjem razmer tudi nakazaia pot k njihovemu izboljšanju. Delo članov zadruge moramo toplo pozdraviti želeč jim še v nadalje mnogo uspehov in priznanja.
D. Debevec.
/

Pomagajmo otrokom, ki gladujejo!
V Sloveniji je po zadevnih podatkih okrog 70.000 šoloobiskujočih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi je nekaj deset-tisočev, ki dobesedno gladu jej o. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Unija za zaščito otrok prejema skoraj vsak dan številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upravitelj-stev, občin, društev, javnih mladinskozaščit-nih delavcev itd., naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora bodisi v denarju ali živilih. Sredstva Unije so premalenkostna, da bi bilo mogoče zadostiti vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe doslej ni.
Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot, prositi vse on.e, ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato s tem apeliramo na celokupno slovensko javnost, ustanove, društva, zasebnike itd., da pomagajo tešiti glad otrokom svojega naroda. Pošljite svoje prispevke ali v nedarju ali v živilih. Kar koli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazujte na poštni ček. račun št. 13.882 s pripombe: »Za šolske kuhinje«. Količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, nam sporočite, da Vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo boste poslali. Vse, kar koli boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stradajočih otrok.
Vse prizadete prosimo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale. Imena darovalcev bomo objavili v dnevnem časopisju. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana — Aleksandrova 4.
—	Poročilo o X. banovinski skupščini, ki
je bilo objavljeno v 10. številki »Učit. tov.« z dne 24. okt. 1940. na drugi strani, popravljamo toliko, da je proti predlogom odseka za Učiteljski pevski zbor glasovalo 6 delegatov. Pomota je nastala, ker je bil pri sestavi poročila zamenjan soglasen sklep v skupščinskem odseku s sklepom v plenumu.
—	Novi računici za ljudske šole. Vsem šolam naznanjamo, da sta že dolgo pričakovani knjigi Crnivec-Jeglič: Računica za III. razred in IV. razred ljudskih šol odobreni in bosta od 15. novembra t. 1. na razpolago pri založnici in v knjigotrštvu. Naročite takoj! Cena za III. razred 14 din, za IV. razred 16 din. — Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani.
—	Vodnikove knjige izidejo 20. t. mesca!
Poleg lepo ilustrirane Vodnikove pratike za leto 1941., ki jo je uredil P. Karlin, povesti Eda Deržaja »Pod Špiki« in poljudno strokovne knjige inž. kem. Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani« obsega letošnji knjižni dar Vodnikove družbe tudi povest like Vaštetove »Rožna devica«, ki se godi v zadnjem letu francoske Ilirije. Pisateljica »Vražjega dekleta« in »Romana o Prešernu« razgrinja v njej tedanjo prestolico Ljubljano, njene ljudi in njih pestre doživljaje. Potek živahne povesti je osredotočen okrog blagega licejskega ravnatelja in pesnika Valentina Vodnika, ki s svojim iskrenim domoljubjem in idealnimi pogledi na življenje dobrodušno razpleta razgibano dejanje. — Letošnja na-naklada je omejena! Kdor se ne bo takoj prijavil krajevnemu poverjeniku ali družbeni pisarni (Ljubljana, Knafljeva 5), žal ne bo mogel dobiti Vodnikovih knjig za leto 1941.
Is listov
—1 Pomankanje učiteljstva na prekmurskih šolah. Šolska mladina je v nekaterih krajih v Prekmurju zaradi primanjkovanja učiteljev brez pouka. Še danes manjka v obeh okrajih 40 učiteljskih moči. Nekaj časa je bila šola v obmejnih Fikšincih brez pouka, ker sta odšli obe moči, zdaj je tja prestavljena samo Sabina Šerak iz Predanovec. V Pertoči in Serdici sta prazni še po dve mesti, po eno pa na Tišini, v Kramarovcih, pri Sv. Juriju, v Kuzmi, Kruplivniku, Gornji Lendavi, Vidon-cih, Bodancih, Šulincih, Budincih, Domanjsev-cih, Falovcih, Kančevcih, Križevcih in Mar-kovcih. V lendavskem okraju manjka na posameznih šolah še 20 učnih oči in to po dve v Dobrovniku, Črensovcih in Srednji Bistrici ter po ena v Benici, Dol. Bistrici, Lendavi, Gaberju, Gor. Latošu, Ižakovcih, Kobilju, Veliki in Mali Polani, Odrancih, Petišovcih, Pin-cah, Gomilicah in Trnju. V teh bi bil potreben najboljši učitelj, ki bi vedel odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih hoče danes rešiti skoraj vsak kmet. Zato je potrebna stalnost službe, da bo lahko vsak spoznal gospodarsko, socialno in kulturno stanje šolskega okoliša. — »Večernik« 7. nov.
—1 Važna izpopolnitev naše ljudske šole. Po odredbi dr. Antona Korošca, ministra za prosveto, je glavni prosvetni svet te dni objavil učni načrt za višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski šoli bo trajal štiri leta in je obvezen za učence, ki so končali štiri razrede nižje ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli. — Naloga te šole je, razviti vse duhovne sile učenca s posebnim ozirom na to, da se okrepi narodno čustvovanje, poveča izobrazba in gospodarska sposobnost najširših ljudskih slojev in da ustvari iz učenca dobrega, narodnostno zavednega in sposobnega državljana. Šola bo uvedla posebne predmete in z njimi učencem nudila takšno narodnostno in državljansko vzgojo, da bodo postali zavedni člani narodne skupnosti in tvorni člani države in družbe in to brez ozira na to, ali bodo pozneje v življenju ostali na vasi ali pa bodo delavci, obrtniki, trgovci v mestnih ali pa v industrijskih naseljih. Splošna narodna in vzgojna naloga šole je v vseh naših krajih ista. Dajala bo vsem učencem tiste sestavine občne izobrazbe, ki so potrebne, da bodo z razumevanjem spremljali vse kulturne napore svojega naroda in človeštva na splošno. Svojo vzgojo bo ta šola vzporedila z razmerami sredine, v katerih živi. To se bo doseglo zlasti tako, da bo šola posebno upoštevala in se naslanjala na kulturne in gospodarske razmere v svojem kraju. — Višja ljudska šola bo ustanovljena povsod, kjer je osnovna ljudska šola z več ko enim oddel^pm. Z uvedbo višjih ljudskih šol izpopiolnjuje minister dr. Korošec tudi pri nas tisto praznino, ki je vladala pri nas z ozirom na neenako prosvetlje-nost našega ljudstva kot celote v nasprotju z
visoko stopnjo, ki so jo s tem v zvezi dosegli drugi kulturni narodi in bi se ta praznina morala že zdavnaj izpopolniti. Naravno je, da bo ta preureditev našega osnovnega pouka povzročila tudi potrebo za napredovanje in modernizacijo celokupnega pouka v naši državi. — »Slovenski dom« 2. nov.
—I Kaj pravite? Kakšne narodnosti je lu-teranska vera pri nas? Neki katehet evangeličanske veroizpovedi v Prekmurju potrebuje podatke od šol, koliko otrok je evangeličanske vere in koliko ur ima tedensko verouka. Ta katehet ima le nižjo srednjo šolo in morda zna nekaj besed nemški povedati. Poslal je na šest šol papir, na katerem so kot vprašanja naslednje besede: Schule, Wochen, Schüler, Bestätigung. Naši slavni nacionalni upravitelji so pritisnili k številkam šolski žig in se podpisali. Le eden je naredil izjemo in je stavil slovenska vprašanja. Naj je na list napisal nemške besede kdor koli, to ne opraviči stvari. Pri nas ni niti enega otroka, ki bi znal kaj nemški ali ki bi bil nemškega rodu. Kje je tu narodna zavest naših upraviteljev? Ali vam ni znano, kakšen je uradni jezik pri nas? In zanimivo je še to, da je bila gornja polovica papirja prazna, in so to naši upravitelji podpisali. Če ne bi bilo namena, še kaj pripisati nad podpisi upraviteljev, gotovo ne bi bil puščen papir prazen. Med temi podpisi vidimo tudi podpis upravitelja, ki se ob vsaki priliki trka na svoja junaška prsa kot velik nacionalist in ne priznava drugim nacionalnosti. Imena izda na željo uredništvo Slovenca. — »Slovenec« 5. nov.
—1 Učni načrt nemške gimnazije na Hrvatskem. Zagrebške uradne »Narodne novi-ne« so prinesle odredbo bana banovine Hrvatske, ki odobrava učni načrt in učni red za nemški jezik na zasebni nemški gimnaziji. Sam učni načrt je sestavljen in v uradnem listu objavljen v nemškem jeziku. Učni načrt določa v prvem gimnazijskem razredu pet ur pouka v nemškem jeziku na teden, za druge štiri razrede pa le po štiri ure na teden. Hrvatski jezik bodo v tej šoli poučevali v vsakem razredu po štiri ure na teden. — »Slovenec« 5. nov.
—1 Centralna šolska kuhinja v Beogradu.
V beograjski občini se vršijo priprave za preskrbo siromašne šolske dece v beograjskih osnovnih in meščanskih šolah. Ustanovljena bo centralna šolska kuhinja, ki bo preskrbovala posamezne šole s toplo in tečno opoldansko hrano. Beograd ima v osnovnih in meščanskih šolah 93.000 otrok. Od tega jih pripada 85.000 socialno šibkejšim slojem. Zanimivo je, jla je število .otrok v delavskih in kmečkih rodbinah beograjske periferije izredno visoko. Povprečno štejejo te družine po 5 do 6 otrok. Na druigi strani pa je tudi umrljivost v Beogradu relativno jako visoka. Beo-
grajska občina bo preko zime preskrbovala dnevno do 3200 otrok. Izdatki bodo znašali nekaj časa čez dva milijono dinarjev. — »Jutro« 5. nov.
—1 Našo mladino nam! je naslov članka v »"Domoljubu« z dne 6. nov., ki pravi med drugim tudi sledeče: »Prešla so leta, ko so naše najmlajše razni prenapeteži kar po šolah hočeš nočeš zapisali v ustanove, ki so bile in so daleč od slovenskih in katoliških ciljev. Zato pa danes roke proč od naše mladine! Dovolj dolgo smo slepomišili, dovolj dolgo smo morali gledati, kako nam našo mladino odtujujejo, kako jo vzgajajo za cilje, ki so za nas premajhni in preskromni.
—1 »Skrbimo za revno šolsko mladino«
je naslov članka v »Slov. narodu« ž dne 29. novembra, v katerem pravi člankar, da je za učenca poleg tople hrane treba zlasti v zimskem času skrbeti tudi za dobro obutev.
—1 HSS in hrvatsko uradništvo. Na letnem občnem zboru akademske omladine HSS v Zagrebu je govoril ravnatelj Gospodarske sloge prof. Ljudevit Tomašič. Govoril je tudi o uradništvu ter dejal: »Za uradnike so nam potrebni močni in izdelani možje, kakršnih pa nimamo dovolj. Zato moramo na nekaterih važnih službah trpeti tudi take, ki tja ne spadajo. Naša inteligenca se je prejšnje čase preveč pečala z literaturo, gledališčem, godbo, z državnopravno politiko, premalo pa je študirala gospodarska in socialna vprašanja. Ko bi se bila pečala tudi s temi vprašanji, bi mi danes laže delali in bi bilo z nami drugače.« ... »Proti korupcionistom je treba najstrožje nastopiti. Hrvatski narod odločno zahteva, da se od leta 1918. pretrese premoženje vsakega. Vsako premoženje, ki ni bilo pošteno pridobljeno, marveč s korupcijo, je treba narodu vrniti.« — »Slovenec« i. nov.
Učiteljski pravnik.
—§ Vprašanje Č. J. iz M. Ali mi pripada dvomesečna podpora po dne 12. aprila 1940. umrli ženi učiteljici v pokoju?
Odgovor. Dvomesečna podpora po § 95. U. Z. pripada ženi odnosno otrokom, ki nimajo drugih dohodkov. Aktivni uslužbenki in osebni upokojenki, kakor tudi njenim otrokom po razsodbi drž. sveta št. 24.579/39 (Roč. kat. str. 225) dvomesečna podpora ne pripada. Analogno temu ne pripada niti vam niti sinu študentu.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
Na našo notico radi zadružne knjižice, objavljeno na listku, ki smo ga priložili zadnji položnici, mnogi zadružniki javljajo, ali da knjižice sploh niso prejeli ali da so jo izgubili, nekateri pa celo, da so jo uničili. Uprava US sporoča ponovno, da so zadružno knjižico z napisom »Pravila« in z vpisom podatkov o sprejemu zadružnikov na zadnjem listu, prejeli vsi zadružniki. Stari zadružniki so jo prejeli po preosnovanju društva v zadrugo v mescu februarju 1932., novi zadružniki pa po sprejemu v zadrugo.
Kdor te knjižice nima, dobi od uprave US duplikat. Za ta duplikat pa mora poslati pismeno izjavo, da je knjižica izgubljena in da jo proglaša za neveljavno, ter znesek 10 dinarjev (deset dinarjev) v znamkah. Preden zaprosite za duplikat, poglejte dobro še enkrat, če nimate knjižice morda kje založene!
Učiteljska tiskarna
—t Šol. odrom priporočamo mladinsko igro »Sirote«, ki jo je spisal priznani pisatelj Anton Ingolič.
Igrica je povzeta po povesti »Sirote«, ki je izhajala v »Našem rodu« in je vzbudila mnogo zanimanja, ker je vsebina vzeta iz življenja najbednejših otrok.
Sirote ne bodo delale nobenemu šol. odboru težave. Prepričani smo, da bo zaradi tega sprejeta z občim zadovoljstvom. Igra je zelo primerna za božičnico.
Cena knjižici je 12 din. Šolski odri, ki kupijo en izvod, so oproščeni plačevanja tantiem za uprizoritev.
—t Dolgi in pusti jesenski dnevi postanejo veseli in zabavni, če sežemo po lepi knjigi.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani in njeni podružnici v Celju in Mariboru vam nudijo knjig na izbero.
Bližata se Miklavževo in božič, otrokom bo treba kupiti darov! Primerna knjiga je naj-leDŠe darilo, ki ima trajno vrednost.
—t Šol. upraviteljstvom in razrednim uči-teljem(icam) priporočamo Jančičevo Zgodovino v slikah, ki stane 65 din.
—t Za zgodovinski in zemljepisni pouk
kupite zgodovinske in zemljepisne sličice, 30 sličic stane 4 din.
—t Najprimernejša zabava in pouk so
Kunstovi načrti elektrotehničnih aparatov: brzojavni aparat, električni zvonec, indukcijski aparat, telefon in mikrofon. Vsak načrt stane 1,50 din.
Mladinska matica
—mm Na literarni natečaj Mladinske matice je prejelo tajništvo 9 rokopisov. Izid natečaja bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, ko oceni literarni odsek vsa dela.
—mm Dijaški list »Mentor«, ki ga urejuje pesnik dr. Joža Lovrenčič, prinaša o naših zadnjih rednih publikacijah nad dva stolpca dolgo oceno, iz katere povzemamo sledeča značilnejša mesta: Odkar je Mladinska matica pred 13 leti začela s svojim smotrnim delom, moremo opaziti v naši mladinski književnosti res lep napredek. Do njenega nastopa je bila pri nas mladinska knjiga nekaka pastorka, za katero se ni nihče prav zmenil, kaj šele, da bi z ljubeznijo mislil nanjo. Kak preobrat, ako pomislimo, da je MM sama izdala že 47 rednih in 13 izrednih knjig v nakladi, ki dosega skoraj poldrugi milijon, kar ni nič čudnega, ko je dosegla s svojo organizacijo, da ima letno nad dvajset tisoč naročnikov, ki dobivajo tudi že enajsto leto »Naš rod«, ki tudi ni ostal brez vpliva na razvoj naših mladinskih listov. — O Adamičevih »Ljudeh v viharju« pravi kritik, da je prva naša mladinska povest iz svetovne vojne. V njej pisatelj — nadaljuje kritik — zanimivo obdeluje zadnje poglavje vojne, v kateri so tudi Slovenci imeli odločilno vlogo. Prav je. da je rešil tudi v mladinsko leposlovno knjigo spomin na upor slovenskega polka v Kodroipi in Kasarzi. Nato prinaša ocena vsebino knjige in zaključuje: Polom, beg, življenje v Gorici je prav tako zanimivo podano, kakor je prej gibanje v Benečiji. Edi-
no, kar moti — otroka seveda ne bo — je vodilna vloga prepametnega osla Jaka. Osebe in razmere so pa verno očrtane. Jezik je lep, le pravopisa se Adamič točno ne drži.
Ker je kritik osebno proti poosebljenju flore in favne, — odklanja tudi v tem pogledu Ribičičevo »Nergo«.
O Kunaverjevih »Zakladih sveta« pa pravi, da so poučno berilo, ki je poučilo otroke o bombaževih plantažah, gumijevih nasadih, o čaju in dateljnovih palmah itd. Torej knjiga, ki otroku lepo razširi obzorje. O koncu še pribija, da so vse tri knjige bogato ilustrirane in pravi, da zaslužijo tako Jakčeve kot Trčkine ilustracije pozornost.
—mm Krajšo oceno druge in tretje številke »Našega roda« je prineslo »Jutro« dne 4. okt. in 2. nov. t. L, daljša ocena naših rednih publikacij pa je izšla v zadnji številki »Dejanja«.
—mm Cenjene poverjnike opozarjamo na okrožnico, ki smo jo razposlali glede nabiranja naročnine za revne učence obmejnih šol. Če nabere vsaka šola le majhen znesek v te namene, pride le precejšnje število obmejnih otrok do dobrega čtiva. Z malim darom razveselite revne otroke revnih šol ter izvršite lepo kulturno in nacionalno poslanstvo. Stroške za poštnino naj si poverjeniki odračunajo pri nakazilu naročnine.
—mm Za Miklavža opozarjamo na krasno štiribarvno veliko slikanico »Dedek Miha«, z besedilom Anice Černejeve in s slikami Marte in Radovana Klopčiča. Vezan izvod z všteto poštnino stane samo din 35,—.
Stanovska organizacija JUU
Poročna
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE je zborovalo dne 12. oktobra 1940. v ljudski šoli v Brežicah.
Navzočih je bilo 47 članov in članic, to je 50 %.
Tov. predsednik je podal poročilo o delovanju upravnega odbora. Tov. blagajnik je poročal o stanju blagajne. Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta raz-rešnica.
Proračun za leto 1940./41. se sprejme. Vse članstvo pa se je soglasno izjavilo za znižanje članarine. To zahtevo pa je utemeljevalo njegovo gmotno stanje.
Sledila je volitev delegatov in namestnikov za banovinsko in državno skupščino. Člani častnega razsodišča so ostali isti kakor v minulem poslovnem letu, za delegate in namestnike pa so bili soglasno izvoljeni: a) za banovinsko skupščino Ivanuš Robert, ŽeneT Viljem, namestnika Rozin-Tomše Rozina in Zorko Sava; b) za državno skupščino Ivanuš Robert, Mikulič Oton, namestnika Zupančič Rudolf in Ravbar Ciril.
Po volitvah je tov. predsednik občni zbor zaključil.
Predsednik:	Tajnica:
Ivanuš Robert.	Rozin-Tomše Rozina.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je imelo svoj redni občni zbor 16. oktobra 1940. v ljudski šoli v Kozjem.
Poročila predsednika, tajnika in blagaj-ničarke so pokazala, da je bilo društveno delo v pretečenem letu kljub vsem oviram plodno. Soglasno je bila sprejeta razrešnica upravnemu odboru, blagajničarki pa za njeno vestno in vzorno delo razrešnica s pohvalo.
Pri obravnavanju društvenega proračuna so bili obravnavani predlogi za banovinsko skupščino in sicer 1. stanovskopolitičnega, 2. organizačnogospodarskega značaja. Prvi izraža nezadovoljstvo z delom organizačnega vodstva v pretečenem letu in sicer v pogledu akcijskega odbora, odnosa do hrvatskega uči-teljstva, glede stanovskega tiska itd.; drugi pa vsebuje spreminjevalni predlog k sekcijske-mu proračunu in znižuje sekcijski proračun tako, da naj bi znašala mesečna članarina za člana namesto dosedanjih 14 din le 10,50 din. Vsi predlogi so bili utemeljeni in soglsno sprejeti. Delegat je dobil nalogo, da te predloge na skupščini odločno zastopa.
Ker je dosedanja blagajničarka Marta Regvat dala zaradi bolezni odstavko na to funkcijo, je bila za novo blagajničarko soglasno izvoljena Zagorc Nada; za novega tajnika je bil pa izvoljen Otič Pavle, ker je bil dosedanji tajnik Mihevc Jože sprejet na višjo pedagoško šolo.
Po izvolitvi članov častnega razsodišča (Potočnik Ante, Komar Ludevit in Ljubic Matko kot predsedniki) je bil občni zbor zaključen.
Mencej M., preds.	Otič Pavle, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, VZHODNI DEL, je
imelo svoje redni občni zbor dne 12. oktobra 1940. v Ljubljani. Navzočih je bilo 55 članov t. j. 72 %.
Občni zbor je otvorila tov. predsednica s pozdravom na navzoče. Nato je poročala o položaju organizacije ter apelirala na članstvo, da bolj kot kdaj strne svoje vrste ter tako pomore organizaciji preko težav sedanjega težkega časa.
Sledilo je poročilo tov. tajnice, ki je poročala o številu zborovanj in udeležbi članstva na zborovanjih, o temah predavanj in o predavateljih. Število članstva je 76. Apelirala je še posebej na vse tovariše, da števil-neje posečajo zborovanja ter s svojimi iz-
kušnjami in nasveti podpirajo tovarišice, ki so v društvu v pretežni večini. V organizacijo je treba uvesti tudi še vse neorganizirane, katerih število je v našem srezu precej visoko. Upravni odbor je imel v tem poslovnem letu 6 rednih sej. Vseh dopisov je bilo 72.
Tov. blagajničarka je podala obračun za 1. 1939./40. Člastvo je redno plačevalo članarino. V veliko breme pa so društvu še nekateri stari dolžniki. Soglasno je bil sprejet sklep, da se stavi vsem tem dolžnikom rok, do katerega marajo poravnati zaostale zneske. Društvo je imelo v tem letu din 16.811,50 dohodkov in din 14.535,25 izdatkov.
Predsednik nadzornega odbora tov. Weber je poročal o delu nadzornega odbora. Vse poslovanje tov. blagajničarke je bilo vzorno, zato je predlagal tov. blagajničarki pohvalo in priznanje, upravnemu odboiru pa razrešni-co. Predlog je bil soglasno sprejet.
Proračun za leto 1940./41. je obrazložila tov. blagajničarka. Članarina ostane neizpre-menjena, mesečno 19 din. Tov. predsednica je nato objasnila še proračun, ki se krije. Oba proračuna sta bila soglasno sprejeta.
Za delegate na letošnji banovinski in glavni skupščini so bili določeni tov. Lulik kot zastopnik predsednice in tov. Podbevšek Štefanija, za namestnico tov. Likar Jela. Isti delegati ostanejo tudi za leto 1940./41.
IS tem je bil dnevni red izčrpan in tov. predsednica je zaključila občni zbor. Završan Frančiška, Podbevšek Štefanija, t. č. predsednica.	t. č. tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je imelo svoj redni občni zbor v soboto, 12. oktobra 1940., v Mladiki v Ptuju. Zborovanja se je udeležilo 106 članov, to je 65,4 %.
Pred pričetkom dnevnega reda je tov. predsednik pozdravil posebej na novo vsto-pivše člane in jim izrazil željo, da bi se v harmoničnem sodelovanju počutili dobro med nami.
Predsednik je nato poročal o prizadevanjih organizacije, očrtal splošen položaj in predočil delo sekcije in društva. Nato je še občni zbor soglasno pritrdil sklepu uprave in nadzorstva, da prevzame tajniške posle tov. Stanič Stane, ker je dosedanji tajnik tov. A. Debenak prezaposlen, in se njemu zahvali za dosedanjo požrtvovalnost.
Zaradi odsotnosti tov. Debenaka, ki je na orožnih vajah, je podal tajniško poročilo že tov. tajnik Stanič in poročal o zborovanjih, sejah, dopisih in ostalem društvenem poslovanju. Omenil je, da je bil obisk lanskih zborovanj le 60 do 70% in pozival k obilnejši udeležbi, da se medsebojno bolje povežemo in bodrilno vplivamo drug na drugega za posamezna in skupna naša prizadevanja.
Tov. knjižničarka nam je predočila stanje knjižnice in povedala, koliko se je članstvo ukorišča. Pozvala je članstvo za predloge, katere knjige žele za .nabavo in pozvala, da naj več segajo po knjigah, ki se lahko pri vsakem zborovanju in tudi drugače dobe.
Blagajničarka nam je podala blagajniško stanje, ki je letos povoljnejše zaradi tega, ker je izostal veliki izdatek za delegate skupščin, ki se to leto niso vršile.
Poročevalec nadzornega odbora je pritrjeval mislim in predlogom tov. predsednika in tajnika, izrazil željo, naj bi članstvo pokazalo več zanimanja z večjo aktivnostjo, da bi tako postala zborovanja zanimivejša, plodonos-nejša in vsem v večje zadovoljstvo. Uprava društva je izvršilen organ in more to biti, če stori svojo dolžnost tudi članstvo. Predlogu za absolutorij upravi in blagajničarki ter za posebno pohvalo požrtvovalni, marljivi in točni blagajničarki je občni zbor soglasno pritrdil.
Poročilu obračuna sekcije, kakor društvenega, je članstvo brez débate in soglasno pri-
trdilo. Tudi oba proračuha sta po temeljit razlagi in po kratki debati bila brez spre membe soglasno sprejeta.
Nato se je razpravljalo o delegaciji za obe skupščini in se je soglasno sklenilo, da se obeh skupščin udeleži le tov. predsednik, ds se tako preveč ne prizadene društvena blagajna. Za primer potrebe z veljavnostjo tud na poslovno leto 1941./42., ako še ne bi bih dovoljena zborovanja, se izvolita za delegata obeh skupščin tov.ca Kancler Julka in tov Volmajer Karel.
Storjeni so bili še naslednji sklepi:
1.	Ker nekateri člani ne plačajo članarine in so v zaostanku že nekaj let se sklene, da je današnja opozoritev zadnja in se bodo \ bodoče imenoma po šolah javno in glasne imenovali.
2.	Za predavanja pri zborovanjih naj se naprošajo preizkušeni praktiki predavatelji, ki naj obravnavajo metodična vprašanja vseh predmetov od elementarnega razreda do zadnjega razreda višje ljudske šole.
3.	Naprosi naj se za predavanje tov. nadzornik E. Vrane, ki bi naj podal nekaj izkušenj in spoznanj iz svojih nadzorovanj.
4.	Predlog tov. poverjenika Slov. šol. matice, naj bi bilo zopet celotno društvo včlanjeno v šol. matici, je z 38 proti 39 glasovi propadel. Utemeljitev: Slov. šol. matica ne nudi učiteljstvu potrebnih praktičnih knjig, ko bo take izdajalo, bo samo rade volje segalo po njih.
Občni zbor je bil zaključen ob 3412. uri. Zupančič Drago, preds. Stane Stanič, taj.
Učiteljski pevski sbor JUU Emil Adamič
—pev. Prošnja. Pevke in pevci UPZ, ki so prejeli te dni okrožnico glede prihodnjega pevskega tečaja, prosimo, da nam svoje prijave za ta tečaj pošljejo do 15. novembra, ker bomo takoj po tem dnevu začeli razpošiljati note za domač študij. Istočasno prosimo, da nam članstvo javi vsako spremembo naslovov. — Tajnik.
Šolski radio
—r Torek, 19. novembra 1940., ob 14,15. Zapojmo nekaj narodnih pesmi! Izvaja II. dekliška meščanska šola, vodi gdč. Marija La-harnar. Razpored: 1. Uvod: Splošno o narodni pesmi. 2. Angelček varuh moj (priredil M. Bajuk). 3. Barčica (priredil C. Pregelj). 4. Kdo najlepše živi (priredil E. Adamič). 5. Črni kos (priredil C. Pregelj). 6. Starček roma na goro (Vinko Vodopivec — umetna). 7. Venček slov. mlad. narod, pesmi (E. Adamič).
—t. Petek, 22. novembra 1940., ob 11. uri: Velika torpedovka »Ljubljana«. Razpored: 1.
V	ladjedelnici. 2. Splovljenje. 3. Katastrofa. 4. Na poti v novo življenje. Mestoma razgovor, deklamacije, plošče. Vodi gosp. Viktor Pirnat.
—r. V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri predavalj g. inž. Bogdan Pahor: Temeljna načela za zboljšanje travnikov.
Novosti na knjižnem trgu
—k Kramolc - Tome: Pevska vadnica za
nižje razrede srednjih šol. Tretja (razširjena izdaja. — Ljubljana 1940. -— Cena din 32,—.
V	Banovinski zalogi šolskih knjig je izšla tretja izdaja te že prav dobro znane pesmarice. Ta izdaja je deloma izpopolnjena. Teoretičnemu delu je posvečeno 49 strani, a ostalih 80 strani zavzema 111 eno-, dvo- in štiriglas-nih pesmic. Knjiga sicer nosi naslov: za nižje razrede srednjih šol, bo pa uporabna tudi za druge višje organizirane šole tako meščanske kakor tudi višje ljudske. Kot pesmarica bo pa prav dobro služila tudi učiteljstvu za vse razrede ljudskih šol.
-—k Janez Jalen: Previsi. Niz dogodkov. Obseg 240 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1940. — Cena v platno vezani knjigi din 75,—. V knjigi je zbranih 25 črtic — dogodkov, kot jih avtor sam naziva. Ta zbirka krajših Jalnovih del je išla kot III. zvezek »Naše knjige«. Tudi v tem delu najdemo zelo mnogo izrazov, ki jih iz žive narodne govorice presaja Jalen na svojski način v našo književnost. Saj je tudi snov vseh dogodkov vzeta iz našega kmečkega življenja. In prav to daje tem spisom posebno veljavo.
—k Aleš Ušeničnik: Izbrani spisi. V. zvezek. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšel že peti del filozofskih in socioloških del Aleša Ušeničnika. Ta zvezek je razdeljen v tri poglavja: I. Avtoriteta in svoboda. — II. Narod in narodnost. — III. Iz sociologije. V prvem poglavju je troje razprav posvečenih demokraciji. I. O politični demokraciji. II. Svobodna demokracija in katoličani. III. Dvogovor o demokraciji. — Zanimive so tudi razprave iz sociologije. Cena v platno vezanemu izvodu din 90,—.
—k Mirko Kunčič: Ali je kaj trden most? Vesela otroška opereta v enem dejanju. Uglasbil Anton Dolinar; in Mirko in abeceda. Igrica v enem dejanju. Obe primerni za otroške šolske odre sta izšli v enem zvezku v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani 1940. — Cena din 30,—. Pravico do vprizo-ritve dobi vsak oder z nakupom 4 izvodov knjižice, javiti pa mora založnici in istočasno poslati potrdilo o nakupu štirih izvodov.