kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
49
IZVOZ VINA IZ PIRANA V LETIH 1750—1780
FLAVIJ BONIN
Kot vsa obalna mesta je tudi Piran imel dovolj raz-
vejeno trgovino in trgovski, zlasti pa pomorski pro-
met. Po morju se je dal tovor prepeljali najceneje,
najhitreje pa tudi v večjih količinah. Poleg tovora so
po morju prevažali tudi potnike in romarje v itali-
janska mesta (Assisi, Padova, Rim, Ancona itd.). Ker
je bil Piran že od 1283. leta pod beneško oblastjo, so
se morali njegovi ladjarji in trgovci podrediti bene-
škim pomorskim predpisom.
Vsakokrat, ko je iz Pirana odpotovala ladja, je go-
spodar (patron ladje) ali kapitan ladje moral urediti
dokumente. Med temi sta bila najvažnejša zdravstve-
no potrdilo (da posadka in ladja ni okužena s katero
izmed nalezljivih bolezni) in dovolilnica za prevoz
materiala. Že v 17. stoletju so bile dovolilnice tiskane.
Tako je vsak trgovski material imel svoj tip dovolilni-
ce (za sol, olje, vino, žito, slane ribe itd.). Posebej so
v mestih vodili registre, komu so bile izdane dovolil-
nice, saj so trgovci plačevali davek. Na dovolilnicah,
kakor tudi v registrih, je bilo navedeno ime trgovca
ali lastnika ladje, včasih tudi tip in ime ladje, kam je
bila ladja namenjena in kdo je bil garant. Dovolilnica
je običajno trajala 2 meseca. Ko je trgovec peljal to-
vor iz Pirana npr. v Latisano, je moral tam dovolilni-
co pokazati nadzornikom. Po možnosti jo je moral
potem pokazati tudi v Piranu. S tem je dokazal, da je
tovor resnično prispel, kamor je bil namenjen. Tako
ga niso imeli za tihotapca. Če je bil tovor namenjen
zunaj beneškega ozemlja, so to označlili s »per terre
aliene«. Posebno vlogo je imel garant. Jamčil je, da
je tovor resnično prispel tja, kamor je bil namenjen.
Garant je običajno bil tisti, ki je tovor prodal, ali pa
tisti, ki je trgovca kreditiral. Lahko pa tudi oseba, ki
je garantirala za ladjarja, ne da bi sodelovala pri pos-
lu (običajno znanec ali sorodnik). S takim jamstvom
so omogočili trgovanje ladjarjem, ki niso imeli začet-
nega kapitala ali pa so se znašli v denarnih težavah.^
Prav za obdobje 18. stoletja sem v arhivu v Piranu
našel popis dovolilnic za izvoz vina s piranskega
ozemlja.^ Dr. F. Gestrin je opisal trgovino in prevoz
vina do konca 16. stoletja,^ dr. D. Mihehč pa je obde-
lala vinogradništvo 14. stoletja.* Pirančani so tudi v
naslednjih stoletjih pridelali veliko vina.' Z vinom so
trgovaU tudi na samem piranskem ozemlju, med na-
selji in vasmi.' V Piranu so poleg gostiln potrebovali
velike količine vina za ljudi, ki so delaU na ladjah,
predvsem galejah.' Vino je bilo, ker se ni pokvarilo,
glavna pijača, saj se je voda v lesenih sodih hitro kva-
rila in dobila slab okus. Zanimivo je, da so mornarji
hrano na ladji dobili večinoma zastonj, medtem ko so
morali vino plačati.'
Spiski dovolilnic, ki sem jih našel v arhivu za ob-
dobje od leta 1755 do 1782, so obstajaU skozi vse ob-
dobje.ä V obdobju 1755 do 1782 je bilo izdanih 264
dovoljenj za izvoz vina iz Pirana.^"
Primer dovoljenja:
27. 2. 1755 — »Dovolilnica Francescu Giraldiju, doma iz Pirana, da
lahko izvozi in prepelje v Latisano — beneško ozem-
lje — po morski poti 10 baril vina. Porok je Adriana
Fragiacomo«.''''
17. 6. 1757— »Dovolilnica gospodarju Marku Marcinoviču, da
lahko izvozi iz Pirana 50 baril pokvarjenega vina s
svojim peligom na Kvarnerske otoke. S tem dovolje-
njem se mu zagotovi svobodna plovba, na poti ga ne
sme nihče ovirati«.''^
Iz teh dveh primerov vidimo, da je za imenom trgov-
ca sledila količina in kakovost vina, kraj v katerega je
50
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
bilo vino namenjeno, prevozno sredstvo (ladja; če so
vino izvozili v zaledje pa konj), ter porok (garant).
Seveda v teh 27 letih niso bili vsi pisarji tako vestni,
tako je na določenih mestih napisano samo ime
trgovca s kohčino vina. Ponekod ni navedeno, iz ka-
terega mesta je prišel trgovec, večina dovolilnic pa je
takih, kjer so navedeni vsi podatki. Najbolj po-
manjkljivo je označeno prevozno sredstvo (največ
primerov je takih, kjer piše, da bo trgovec peljal vino
po morski poti, ah z lastno ladjo; brez pojasnila za
kakšen tip ladje gre). Glede letne količine izvoženega
vina so določena nihanja po vsej verjetnosti glede na
količino pridelka (kako je vreme vplivalo na
pridelek). Drugače si ne bi mogli razložiti, da lahko
leta 1758 izvozijo iz Pirana 111.207 litrov vina, leta
1762 pa nič."
O hudih zimah sem v virih našel podatke, saj so se
meščani pritoževali zaradi izgub oljk in trt, in prosili
beneško vlado, naj jim zniža davke. Za sušna poletja
pa nisem nikjer dobil podatkov (suša pusti posledice
samo eno leto, medtem ko hud mraz za več let). Če je
bilo poletje suho, so pridelali veliko soli in s tem ne-
kako ublažili izgubo pri olju in vinu.^*
Letne količine izvoženega vina so takole nihale (v
litrih):
Vino so prevažali v sodih različnih velikosti. Kot os-
novno mero so imeli 2 enoti: Beneško barilo (64,3 li-
tra)^* in piransko urno (orna di Pirano — 53,4 lit-
ra).'^ Največ izvoženega vina je bilo belega 87,40%,
toda v tem procentu je tudi po vsej verjetnosti nekaj
črnega vina, saj pisarji niso bili vedno natančni.
Vprašanje je tudi, zakaj med leti 1777 do 1782 ni nič
vpisano. V virih v piranskem arhivu nisem nikjer na-
šel dokumenta, ki bi ga napisali zunaj tega registra pa
tudi ne pojasnila, da v teh letih niso izvozih vina iz Pi-
rana. Niti v literaturi, ki sem jo imel na razpolago, ni-
sem našel ničesar, kar bi lahko osvetlilo ta prazni pro-
stor. Zanimivo je, da solni kolegij ne omenja trgovine
z vinom, saj so njegovi člani izkoristili vsako prilož-
nost, da so se pritožili zaradi slabih gospodarskih raz-
mer in s tem zbijali mestne davke. Verjetno je izvoz
potekal mimo registra ali pa so to beležili na drugem
mestu.
Če pogledamo kraje, v katere so izvažali vino, pro-
cent izvoza in koliko prevozov je bilo opravljeno v ta
namen:
13 prevozov pa je takih, kjer ni naveden kraj izvoza.
Količina vina teh prevozov je 34.723 Utrov, kar znaša
5,54% skupnega izvoza.
Iz tabele je razvidno, da je večina izvoženega vina
šla za potrebe furlanskega prebivalstva (Palmanova,
Latisana, Portogruaro, Livenza). S temi mesti je imel
Piran zelo razvite trgovske stike. Po vsej verjetnosti
so imeli trgovci, ki so prihajali po vino, tovor v obe
smeri. V Piran in druga obalna mesta so pripeljali
razne vrste žita, les; za nazaj vino, olje, sol itd.^' Če
pogledamo kakovost vina, vidimo, da je pokvarjeno
vino šlo v glavnem v Istro in Kvarnerske otoke (M.
Marcinovič pelje 17. 6. 1757 SObaril pokvarjenega vi-
na v Kvarner; F. Albertis pelje 18. 8. 1757 60 baril v
Novigrad; Z. Dongetta pelje 100 baril pokvarjenega
vina v Kvarner 28. 8. 1757). Imamo en sam primer,
da peljejo pokvarjeno vino v Furlanijo: 8. 2. 1760 je
D. Penili, doma iz Rovinja, peljal 40 urn, toda brez
točno navedenega kraja. Po letu 1765 se poveča izvoz
»zonte« (bevanda, to je vino, ki so ga pridobih tako,
da so na tropine, ko so že pretočili dobro vino, dodali
vodo; pustili so ga vreti in s tem dobili dodatne količi-
ne vina. To vino ni kvalitetno in so ga večinoma imeli
za domačo uporabo. Pili so ga največ v poletnih me-
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
51
secih, ker ni tako močno in je bolj kislega okusa).
Zonto do izvažali predvsem v Furlanijo.
Pregledali bi še, od kod so prihajali trgovci, ki so
izvažaU vino: 36 jih je bilo iz Pirana, 10 iz Chioggie, 7
iz Gradeža, 5 iz Latisane, 4 iz Caorl, po 3 iz Kopra in
Pallestrine, po 2 iz Graoa, Izole, Karnije, Motte,
Portogruara, PalazzoUa, Rovinja, Tržiča, ZuccoUe;
po 1 pa iz Burana, Buj, Marana, Morteana, Milj, No-
vigrada, Palmanove, Poreča, Plomina, Roviga, Trsa-
ta. Terza, Veprinca in Voloska. 70 prevoznikov je ta-
kih, ki jim ne moremo zanesljivo določiti mesta, od
koder so prišU. Večina trgovcev je prišlo večkrat v Pi-
ran po vino npr. Pietro Gallo iz Marana je kar 19-krat
prišel po vino in ga tudi vedno peljal v svoje mesto.
Imel je ladjo vrste pelig. Za nas so predvsem zanimivi
Luka Poropat, Luka Bela, Blaž Vičič, Matej Sorena,
Martin in Pavel Poropat. Ti trgovci so peljaU vino v
Lanišče, Podgrad in Trsat na konjih. To ozemlje je
bilo v sklopu avstrijske države, zato jim na dovolilni-
cah piše, da peljejo vino v tujo zemljo (terre alinee).^*
Prav tako jim ni bilo potrebno vrniti potrjene dovo-
lilnice. V registru zasledimo več slovanskih priimkov
trgovcev, ki so prihajali iz Istre in Kvarnerja: Jurij
Jačič iz Plomina, Matej Bernešič iz Veprinca, Matej
Džurdževič iz Voloska, ne piše pa, iz katerega kraja
sta Marko Marcinovič in Janez Barič.^^ V registru ne
srečamo nobenega podatka, da bi vino peljali na
Kranjsko ali Štajersko. Trgovci iz teh pokrajin so raje
šli v Trst ah Koper. V Trst zaradi nižjih dajatev in pri-
tiska Avstrijske države, ki je ščitila svojo trgovino.
Ce bi pogledali vrste ladij, s katerimi so prevažali
vino, srečamo pelige, tarlane, bracero, batelo. V veči-
ni primerov pa ni določeno, kakšen tip ladje ima
trgovec, napisano je samo, da bo vino peljal z lastno
ladjo (con barca propria). Verjetno je bilo največ
bracer.^" Poleg bracer je bilo na istrski obali veliko
trabakulov, še vedno pa so vozile tudi marsiljane.^'
Vse te vrste ladij je opisal dr. F. Gestrin v knjigi »Po-
morstvo srednjeveiikega Pirana«.^^
OPOMBE
1. C. Targa, Ponderazioni sopra la contrazione marittima,
Trieste, 1805, str. 30. —2. Piranski arhiv, Registro di limi-
tazione della Regalia de Vini dal 1755 al 1782, Beneško ob-
dobje — škatla 3. — 3. F. Gestrin, Pomorstvo srednjeve-
škega Pirana, str. 13. —4. D. Mihelič, Agrarno gosp. Pira-
na 1280—1340, ZC 38. letnik št. 3, str. 200, 201. —5. Pi-
ranski arhiv, Vk 1612—1651 (največ pogodb o prodaji pose-
sti je ravno v zvezi z vinogradi). —6. Piranski arhiv, Reper-
torium, str. 24 (25. 5. 1601 so iz Pirana peljali v Buje vino za
potrebe naselja). — 7. Piranski arhiv, Kopija listine s po-
škodovanim datumom, Beneško obdobje — škatla 3 (V li-
stini piše, da gre veliko piranskega vina za potrebe ladij, ki
se zasidrajo v piranski luki). — 8. Piranski arhiv, Prepis du-
kala doža Moceniga, Prepisi in kopije dokumentov. Beneš-
ko obdobje — škatla 2. (Dukal pojasnjuje, pod katerimi po-
goji naj se sprejemajo mornarji na galeje. Mornarji so mo-
rali biti izkušeni, hrano so dobivali zastonj, prav tako oble-
ko, medtem ko so morali vino plačati). — 9. V Piranskem
arhivu so še ohranjene posamezne pogodbe o izvozu vina
predvsem v Furlanijo pred letom 1755. — 10. Piranski ar-
hiv. Registro ... str. 34. — 11. Piranski arhiv. Registro ...
str. 1. (Originalni prepis: »Adi 27 Feb. 1755 Licenza a
Franc. Giraldi di questa Terra di estrazzere, e condure alla
Tisana Stato Veneto per via di mare vino Barille dieci, in
caui uno, colla pieg. per il responsale di d. Adriana Fragia-
coma«). — 12. Piranski arhiv, Registro ... str. 5. (Conce-
diamo licenza Pron. Marco Marzinouich, che estraher possa
da questa terra vino guasto Barille qinquanta, caricarlo nel
suo Pielego, e condurlo nell'Isole del Quarnier per colla de-
positarlo e cio atesta assicuraz. con effetuo solo depositato
in mano di questo Procurator del condutor del datio del vi-
no come suo uiglietto appresso lo stesso Marzinouich, essi-
stente per far capitare il Responsale a tenor delle Pubbliche .
deliberazioni. Non douera per cio essere molestato da ver-
una Publica ne privata Persona. Pirano 17 giugno 1757«).
— 13. P. Kandier, Annali del Litorale, Trieste, str. 87, 91.
(Leta 1763 in 1782 sta bili zelo hudi zimi, da so zmrznile
oljke in se poškodovale trte). — 14. Piranski arhiv. Colleg-
gio dei XX del sal, str. 4 (Ciani prosijo, da se zmanjšajo
davki, ker je mraz poškodoval oljke in trte). — 15. Nuova
Enciclopedia Popolare Italiana, Torino 1863, XVII. zvezek,
str. 179. —16. Kandier, Annali..., str. 198. —17. Piranski
arhiv, Repertorium, Vsebuje celo vrsto pogodb o prodaji in
nakupu raznih trgovskih predmetov z mesti v Furlaniji. —
18. Piranski arhiv, Registro ... str. 25. — 19. Piranski ar-
hiv. Beneško obdobje. V škatlah 2, 3 je veliko dovolilnic za
prevoz žita in soli, na katerih so imena slovanskih trgovcev
npr. Granič, Gladinič, Kerin itd. —20. Piranski arhiv, Filza
di polize e bolette. Beneško obdobje. Škatla 6 (Dokument
datiran 25. 4. 1785 v katerem piše, da je pri pospravljanju
soli sodelovalo 36 bracer). — 21. Piranski arhiv. Beneško
obdobje. Škatla 6 (Na dovolilnicah za prevoz žita in soli se
večkrat omenjajo ladje vrste marsiljana). — 22. Opisal bom
samo glavne značilnosti ladij, ki so omenjene v Registru:
Bracera je bila namenjena za priobalno plovbo. Glede na
dolžino ima precej širok trup in je zato precej neokretna.
Nosilnost se giblje od 10 do 40 ton. Marsiljana je beneški tip
ladje. Manjše marsiljane niso imele pokritega krova, neka-
tere večje pa so imele tudi po 2 krova. Največje so imele 4
jambore in nosilnost do 200 ton. Pelig je bil večji tip jadrni-
ce; pluli so po vsem Sredozemlju. Podoben je bil trabakulu,
le da je imel vitkejši trup. Nosilnost peliga je presegla tudi
150 ton. Trabakul. Uporabljali so ga za priobalni promet od
Trsta in po vsej Dalmaciji, nosilnost se je gibala od 40 do
140 ton. Imel je 2 jambora, medtem ko je bracera imela sa-
mo enega. Tartan je bilo več vrst od vojnega do ribiškega ti-
pa ladje. Bile so različnih velikosti in oblik (odvisno, v kate-
rem kraju je bila zgrajena). Na istrski obali so se posluževali
predvsem z ribiškim tipom tortane. Ladja je imela običajno
1 jambor, na katerega so pritrdili 2 jadri.
SOMMARIO
ESPORTAZIONE DEL VINO DA PIRANO
NEGLI ANNI 1750—1780
Flavi] Bonin t;
H
Gli elenchi delle licenze costudote nell'Archivio di
Pirano e concernenti i trasporti del vino da Pirano di-
monstrano che Pirano manteneva vivaci relazioni \
commerciali con le altre citta del Adriatico. Oltre le li- ¦
cenze per l'esportazione del vino sono custoditi nell'
52
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
Archivio anche quelle per l'esportazione del sale,
olio, pesce fresco e conservato nel sale. E provata an-
che l'esistenza delle licenze per l'importazione di tutti
i cereali, farina e legno e di oggetti che a Pirano scar-
seggiavano. Nel XVIII. secolo le licenze erano gia
stampate e nell'appositi spazi liberi si iscrivevano dei
dati elementari sui navigatori e sul loro carico. Per la
ricerca sul commercio marittimo sono importanti an-
che i certificati del medico. Il certificato medico, mu-
nito di attestazione che l'equipaggio ed il carico erano
incontaminati al navigatore veniva consegnato al mo-
mento di prendere il largo dal porto. La maggior
quantita di vino piranese veniva transportata nelle cit-
ta friuliane, a Palmanova, Latisano, Marano e Mon-
falcone. Nelle quantita limitate il vino veniva tran-
sportato anche nella Dalmazia e Istria. Alcuni certifi-
cati rappresentano una testimonianza che il vino veni-
va trasportato anche nell'impero austriaco a Lanišče,
Volosko e Trsa t. Il trasporto del vino in questi paesi si
effettuava con i cavalli. Non esistono piu dei dati pre-
cisi, che il vino fosse venduto anche in Corinzia e Sti-
ria. Fu esportato per lo piu il vino bianco di qualita, il
vino rosso e guastato, qualche cenno nelle licenze an-
che sulla vendila di aceto. La maggior parte dei com-
mercianti proveniva da Pirano, poi di Chioggia, Gra-
do, Latisana, Caorle e Capodistria. Le indicazioni sul
mezzo di trasporto del vino per l'esportazione e men-
zionato in modo superficiale. Generalmente era indi-
cato che il vino si trasportava via mare con la barca
del proprietario. Il piu diffuso tipo di barca era la
bracera, spesso menzionata anche nelle fonti stori-
che.