Volitev. Kedar 80 volitve, ima ljadstvo v rokah svojo srečo, iaia v rokab vso oblast ia vse svoje prvotao veličastvo. Kedar 80 volitve, si ljadstvo aadeva svoje dače ; kedar so volitve, si ljudstvo nadeva vojake; kedar so volitve, si Ijudstvo dela svoje prihodBje miflistre; kedar so voiitve , si Ijud8tvo dela vse svoje postave. čaje se včasih beseda: nda bi jaz bil cesar, jaz bi iaače vladal, budodelaikom bi se iaače hado godilo, dobri ia pošteni Ijudje pa bi v mira živeli, aie ali celo malo dače plačevali, vsako nedeljo bi količkaj pridea delavec ia gospodar obiral svojega Biastnega kopaoa." Tema je lehko pomagaao. Kedar so volitve, iraa vso oblast ljadstvo, oada si lehko ljadstvo zapove , kakor aia drago. Cesar sani si je za-se ia za svoje nasledaike vbovjč 20. oktobra 1860 odpovedal postavodaje, ia iraa le pravico izmed poslaacev si izbrati miaistre ia pa postave potrditi Pri volitvah tedaj je Ijudstvo veličastvo, pri volitvab veleva ljudstvo, pii volitvah je ljadstvo vladar še več kakor cesar, ki ima le od Ijadstva ia po ljadstva svoje veličastvo ia postave samo potrjaje, ljudstvo jih pa daje ia sklepa. Pri volitvah je tedaj lebko vsak volivec po svoji aieri postavodajec ia to je, misliai, oao zaželjeao cesarstvo, satao da volivec z volitvijo postavodajae aiože stavi ia po tem takera postave daje, cesar pa le potrdi. Zato, kedar pride volitev , odloži Ijubi moj gospodar! svojo otiko ia motiko, teslo ia veslo, škarjje in kopito, ia če iuiaš voz že aaprežeB, izprezi vnle ia koBJe, idi raz strebe volit, kajti z volitvijo si dačo ia vojake aalagaš. Premisli le sam. Kedar v sreBjski zastop volite, oada iaiate sreajaai pravico si izvoliti te ali te može za župaae ia odbornike, oblast je v vaših rokah, lebko si volite koga si bočete ia aikdar vaia aičesar aima zapovedati. Kedar pa je volitev dokoačaaa , potem pa ste svojo oblast dali iz rok ia izvoljeaiai v roke, ti vas smejo vladati ia vaai celo dačo aalagati. Le glej v dačno knjižico, tam imaš zapisaao: sreajske doklade 5 gold., pride ravao desetica aa 1 gold. zemljiščae dače. Kdo ti je to dačo naložil ? Ti saai, ker si si volilae može v grenjski odbor, ki so ali slabo gospodarili , ali so hleli kak novi most imeti ia so ti zato sreajsko doklado aaložili. Premisli dalje. Bile so volitve v okrajai zastop. Ob novem letu že aajdeš v dačai Unjižici zapisaao 10 gold. okrajae doklade, pridete že 2 desetici Ba 1 gold. zemljiščne dače. Kdo ti je to doklado naložil V Ti saai, ker si dal z volitvo oblast zaapnim možera, ktere si volil. Oai so pa to oblast vzeli ia so z okraJBiai blagotu tako gospodaiib, da ti iaiaš toliko ia toliko plačati. Če se ti doklada zdi aepotrebaa ali previsoka, zakaj si volil ravao te može, ki sedaj tako delajo. Premisli dalje. V dačai kajižici bereš tudi 20 gold. deželae doklade, 5Ogold. zemljiščae dače ia 25gold. izredae državae doklade. Kdo ti vse to aalaga ? Ljubi raoj gospodar, kdo drugi ko ti sam kedar voliš ia si voliš take Ijadi, ki ti vse take ia eaake dače ia doklade nalagajo. \z tega pozaaš, kako si nalagaš sam dačo. Ravao tako si delaš sam svoje postave, dobre ali aedobre pri volitvab, kajti izvolivaš si one može, ki potem postave delajo. Iz tega je pa tudi razvidno, da Ijudstvo svoje postavodajne nioči in oblasti ae sme lahkomiselao vršiti , da voli koga bodi, ali pa da se volitve izogiblje. Tako lebko postopaoje osramoti veličastvo in oblast Ijudstva, ki pravico in svobodo daje ia sodi ia braai s srojim atnom preaiožeajem ia krvjo. Zato bodi vaakeniu volilcu sveta dolžaost, ki je ae sme aikdar ia aikakor zanetnarjati, da gre volit. Ea glas odloči. posebao pri aas Sloveacib, kder naši aasprntniki zlo kričijo ia iiemškutarji se širokoastijo, kakor da bi jim bila daaa vsa oblast. Vedite, da če vsi drugi molčite in se ne geaete, v vaši sreaji 4, 3, ali celo 2 aeniškutarja lehko ziuagata ia si volita nernškutarskega volilaega aioža. Ce pa vas pride volit vseb 40, 30, 16 ali kolikor vas je slovenskib volilcev, lebko izvolite pošteaega Sloveaca z veliko večiao. Vzbujeai aarodi, vedoči ceaiti veličastvo ia oblast Ijudstva, ki počiva v volitvab, iraajo volitveae daeve za posebae praznike, se prazaiško oblečejo in okiačajo 8 traki, zastavanii in gredo slovesao k zrnagi za pravico ia svobodo. Na Ceskem so se celo težki boleniki privažati dali, da le svojo državljansko pravico ia dolžaost vršijo. Kder se volitve vršijo s tako resaobao častjo ia slovesBostjo, je gotovo , da so aajpošteaejši, aajsvobodaejši , aajumnejsi možje voljeui, bodi si da gredo volitve le za volilae aiože ali za poslaaee sarae. Vojak gre v vojsko, v borbo aa življeaje ia smrt kakor se mu veli , volivec pa gre po svojem prepvičanju v borbo za pravieo in svobodo ia to samo z besedo. Kteri narod se geae za avoje pravice pri volitvah, to pravico prej ali slej gotovo dobi, kteri pa se ae aavduši ali ae geae, ta je že zgubljea. Zato Sloveaci ! na borbo v volitveai aiejdaa, naj volitev odloči, ali aas Nemštvo ima poplaviti, ali stojimo kot pravi Slovenci aa zeailji sloveaski, vredai svojih nekdaj svobodaih prednikov sloveaskih, ia aas je volja jaaaško ia zdrirženo z dragimi Slovaai ia federalisti braaiti enotao zvezaao Avstrijo ia v nji ravaopravno Sloveaijo! Kako se nam je pri volitvah obnašati ? Knialu bodo po vsej Sloveniji volitve. Te volitve bodo za aas Sloveace tnorda odločivnejše, nego so bile ktere prej. Ne saoio sramota za aas bi bilo, ko bi zmagali tajci in prijatelji tujcev, sovražaiki aaše doaiače besede ia domaee sloveaske šege, bila bi tudi aeizmeraa škoda za aašo prihodaost. čas biti naprej, v Avstriji ia Evropi reči strahovito hitro zore; kaaior pogledamo, povsod je aezadovoljaost, povsod kipl ia hrumi. Tako se moranio Sloveaci vprašati : kaj bo v prihodaosti z aami? Tajec aas bo v gospodarstvo dobil popolaorna, ako se ae pripravljarao, ako se aa vso moe ae branimo. Narodai sloveaski poslaaciso aaša glavna bramba! Da se izvolijo zdaj povsod po Sloveaskeai aarodai sloveaski poslaaci, da neaiškatarstvo aa vrb ae pride: to morarao z vserai močrai, z vseni pogamom ia z vso mogočo delavaostjo prizadevati si. Že so volitve razpisaae. A toraj moramo se orgaaizirati, moramo delati ip resao agitirati začeti, kajti gotovo je, da bosta Bemški liberalizera ia sloveasko Beaiškutarstvo svoje mreže čez aašo deželo prepregla ia lovila v svoje zaajke sloven8ko Ijudstvo. Te mreže aam je odvažao povsod trgati. Volili se bodo najprej volilai možje. Ti morajo Sloveaci biti, morajo prvotairn volilcem prej obljubiti, da volijo le aloveaskega, vseskozi narodncga kaadidata. Da se bo pa to zgodilo, treba je da vsak izobražea ia podučea Sloveaec, vsak komur je blagor domoviae svet, precej začae delati, volilce podačevati. Pastimo ves prepir, ves razloček staaov, različna stališča: aarodajaki, d o m o 1 j u b i bodiaio. Zdaj gre za aašega aaroda pribodaost, resea je čas, bodi naše delo tudi resao ia možato ia aetrudljivo. Kdor imaš priliko, imej voljo, pojdi okrog volilcev, govori, prepričaj! Kdor imaš zaaace, piši jirn, če govoriti ae moreš. Stvar aaša je pravičaa, narod naš je bister, Sloveaec hitro sprevidi, kaj je prav ia dobro, kaj je ajegova pravica. Ali rok ae smemo križem držati, besede ae varovati, da aeaiškatar ia sovražaik s zvijačo Sloveaca ne prevari. V vsakem okraju aaj se posebea odbor astaaovi, skupno delo je izdataejše delo. Odbor aaj skrbi, da ae bo aobea kraj zapaščea ia aepodučea, da bodo volilai aiožje saaiostojai, neustrašljivi ia pravi aaši aiožje. Nibče aaj se dela ae odteguje. Vsak naj bo delavea, kakor da bi na saaio njegovem dela sloael dober izid. Ako bomo ravaali tako, bode zmaga aaša, kar daj bog ia jnaaško delo ! P r o g r a m. 17. t. m. v Maribora iz vse doleaje Štirske zbraai sloveaski rodoljabi so skleaili, da bote kaadidate za pribodaji deželai zbor priporočati aa podlagi sledeče dogovorjeaega progratna: I. Sloveaske tirjatve v državopravaem ozira: 1. Zedinjeaje vseb Sloveacev je aaša poglavitna težaja; dežele, v kterih živieio, aimajo pravice, aiso osebe pravice zoper aaš narod, ampak aarod je iaoraličaa oseba, ki kot takovšaa nikoli ne more zgubiti svoje osebae pravice do zdražeaega pravaega življenja v eai avstrijski kroaoviai. 2. Tirjamo, da se nemudoiaa vpelje za Sloveace raba sloveaskega jezika v vseb javnib vladiaib , deželuib, cerkveaih ia šolskih zadevah ; ob eaem prizaavamo eaake pravice vsem dragim narodora. 3. V povapeh pravosodja tirjamo že zdaj višo deželao sodaijo za vse Slovence, 8 sedežera v Ljabljaai. 4. Ker po dozdanjih skušajab večiaa štirskega zbora zgoraj aavedeaim tirjatvaai ae bode prijazna, bočetno delati v zvezi ia sporazumljeaja z dragimi avstrijskimi federalisti. Sloveaski aarod — žele, da ae uaša država preosauje na federali8tičai podlaj prizaava samo vojaške, fiaaačae ia trgoviaske zadeve kot skupae. 6. Vse drage zadeve apadajo v oblast deželaih zborov. II. Tirjatve v cerkveaeui oziru. 1. Sloveaci aimamo aič proti temu, da dragoveraiki, ki aživajo popolao versko svobodo, imajo z aami eaake državljaaske pravice; toda kot katohčaai tirjamo , da tadi katoliška cerkev vse svoje notranje zadeve samo stalao uravaava. 2. Ker je vse aa tera ležeče, da se aaša šolska mladež izreja v krščaa8kem duhu, želimo, da se šolaka postava še eakrat presodi ia tako popravi, da se v samostalai orgaaizaciji šole tudi katoliški cerkvi primerea vpljiv pri nadzorovaaja šol odloči. 3. Cerkveno premožeaje je kakor vsako drugo aedotakljivo. III. Tirjatve v drugib splošnih zadevah: 1. Društva za aapredek obrtaije, splošae oaiike itd. naj se po potrebah tudi iz deželaega zaklada podpirajo. 2. Napredek v obrtaiji je le mogoč , ako se iz deželaega zaklada več stori za vravaaaje našib rek , oaaoro ia ohraao dobrih ce8l itd. 3. Hočemo da se varno pazi pri osnovi novega katastra, da ae bodemo prevec obloženi z davki. Ob enem želimo, da se pri tej priliki naše zemljiščne kpjige tako vredijo, da pridejo v popolao soglaaje z aovim katastrom in da se potem vsled tega realai kredit bolj okrepča. IV. Vsa drnga vprašanja ae prepuščajo svobodni pre- vidnosti naših poslaacev.