18
Natoroznanstvo in ljudska omika.
v                    v
Spisal $imen Šubic na Dunaji. 4. pismo.
Ozrimo se na obertnijo, in skusimo se prepričati, kako bi ona brez natoroznanstva obstala? Vsak je že slišal, kaj so fabrike, in kdor je le količkaj po svetu pogledal , ve, kako potrebne so nam fužine. Kakor kmetovavec brez kovacnice opraviti ne more, tako tudi ni mogoče, da bi ljudstvo opravljalo svoje opravila, ako bi mu ne šle fabrike na roke. V fabrikah se obdelujejo rudnine vsake sorte pa tudi živalske stvari; vsaka svoje delo prevzame in ga pripravlja obertnikom za rabo. Kar je večega in težjega orodja, se naredi v fabrikah; iz njih izdelavajo rokodelci potrebne naprave, ki jim dela zlajšujejo; iz njih dobiva vojaški stan svoje orožje; po velicih mestih napravlja fabrika gaz, ki razsvetljuje celo mesto in boljša svečava, ki jo imamo, pride iz njih; one nam dajo steklino za naše oknja, pa nas tudi oblačijo. V kratkem: fabrike pripravljajo sirove stvari, ki jih zemlja daje, in jih stavijo v tisti stan, da jih človek k svoji potrebi obračati zamore.
Kdo pa daje fabrikam sirove stvari? Saj so rudnine po celem svetu raztresene; le po njih sežite, bote rekli, pa
namašite ž njimi volkove, spodej pa ogenj naredite, pa bo. Lahko je to rečeno, storjeno pa ne. Kdor bi jim kaj ta-cega svetoval, bi mu menda koj odgovorili: prijatel, pojdi, pojdi sem, bomo tebe pomašili v volka, da se boš scedil; morebiti ti pride kaj več pameti v glavo.
Rudninstvo in znanstvo zemeljske sostave mora tu na pomoč priti. Rudnine se morajo pred spod hribov skopati. Rudninstvo in kemija te učite še le opravil, ki ti jih je treba. — Rudninstvo, znanstvo rudnin in zemeljske sostave in kemija gonijo tisto silno vreteno, ki vzdiguje iz zemlje sirove stvari.
Poljodelstvo, obertnija in rokodelstvo pa ne more obstati brez zveze med narodi, ki pripravljajo eni te, drugi druge reči, vsak po svoji šegi. Če manjka zveze med delavnimi ljudmi, se ne morejo pridelki zamenjevati. Potreba pa sili, da gre eno blago iz dežele, drugo pa v deželo, in to je kupčijsko življenje. Kakor se odpirajo poti za kupčijo, se oživlja poljodelstvo in obertnija, in duh misli na nove pripomočke, kako bi kaj zboljšal in z manjšim trudom napravil, in tako se delajo znajdbe. Poti se morajo odpirati, da odteka in prihaja blago. Kdo ti pa daje te pripomočke na roke? Ali ne vidite železnic po suhem, bark po morji in telegrafov ali hitropiscov, ki prepregajo vse delavne dežele.
Od kod so pa prišli ti čudeži na zemljo? Odkod seje vzel hlapon? Ga saj ni hudič kaki stari babi za copernije podaril, ali ga je morebiti kakošna zamaknjena v sanjah znajdla? On, ki ste mu naproti vpili: „hudič je, bojte se ga!u on je vas premagal. Navadili ste se voza, ki nima konja; vidili ste, da ostane na ojnicah, če ga le voznač pametno vodi; vi mu izročujete svoje blago in svoje drago življenje mu zaupate. Veseli ste , da je prišla pošast, ki hodi brez nog, ki piha in sope, pa nima nosnic, ki vidi pa nima oči. Kdo ga je pripravil na svet? Kdo drug kot natoroznanske vednosti, napredovanje našega časa, ki ga fizika tako močno podpira.
Zraven urnega hlapona pa stoje stebri, po stebrih so dratovi napeljani, in po drateh se pogovarjajo ljudje oddaljenih krajev. Cela Europa z rusko Azijo je že prepre-žena z njegovimi mrežami, in k letu, če ne spodleti kakor letos, bo že šel čez morje v Ameriko; zvezoval bo dva sveta; na enem koncu bo imel dan, na drugem pa noč in vendar ne bo nikoli spal; vedno bo imel opraviti, kakor že zdaj po Europi komaj potrebam zadostuje.
Kdo je spet bil vzrok, da se je znajdla ta prečudna zveza, ki jo je ljudem tolikanj treba? Spet se nam oglasi fizika, ki je razodela v zadnjih letih bistroumnim možem take skrivnosti.