ftt. 64. V Gorici, v soboto dne 30. maja 1908. I Uhaja trikrat na tedon, in sioor v torek, Četrtek in soboto ob 4. ari popoldne ter stane po pošt prejemana ali v Gorioi na dom pošiljana: vse leto ........15 K .4'': ¦/,...........in . / V...........» » f Posamične številko stanejo 10 vin. r*. „S0ČA" ima nasbdnje izradup priloge:Wfb norem letu ..Kattpot po GiMItrem W Gratfttftnsfcrta^ :m, ,Satipot po I4abyani in kranjskih mestih", dalje dva krat v ietu »Vozni reč ieleinic, parni kov in poStnik «?e»". , Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulici Stuv." 1 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni. A. (Jabršcek Na naroČila brez doposlane naroCnine. je ne .oiirarao Oglasi in poslanice se raeunijo po IViit-vrsiab če tiskano I-krat 16 v, 2-krat !4 v, H-krai 11 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodli. Vt?cjt» Črke po prostem. — — Reklame in spisi v uredniškem delu SO v vrsta. It obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToftaJ XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo ' se nahaja v Gosposi ulloi št. 7 v Gorici v I. nadsti. S urednikom je mogoč> govorili vsak dan od 8, do 12« dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do!?, dopotadne. UpravniStvo sa nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. hlevov tiskarni. ltarofinino ia oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petok in stane vse leto 3 L 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnaht Schvrarz v Šolsk ul.,JoIlersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Poter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Forraica, I. Hovanski v Korenski ulici it 32; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma. Telsfon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. tiska in zal. Deželni solsli svet v klerikalni slutili. Zgodilo se je nekaj nečuvenega S Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji prepovedal srednješolskim dijakom v Gorici „die T ei l n ah me an d en Ubungen d es i m Trgovski Dom befindlichen M n si kv e r e i n e a s o w i e j e d e n B e-sueh an deti Ausfiihr ungen". To se. pravi po slovensko: srednješolski dijaki ne smejo več hoditi se učit v Pevska in glasbeno društvo iu tudi h koncertom tega društva ne smejo. Da želijo matadorji klerikalne stranko » kaj takega, to vemo že zdavnaj. To spričuje jasno vso njihovo črno rovarenje, odkar obstoji Pevsko in glasbeno društvo. Ali da se deželni šol|ki svet pospe do takega sklepa, s katerim se izpolnjuje jedna najsrčnejših želja klerikalnih generalov, tega si nismo mogli uikdar misliti. In vendar se je zgodilo! Dijakom je torej prepovedano hoditi učit se v Pevsko in glasbeno društvo; prepovedano pa celo priti h koncertom! Zakaj ? Vsakdo bi pač. pričakoval, da tiči iu zadej važen povod, da so važni vzroki, ki so do-vedli modre može v deželnem šolskem svetu do take prepovedi. Če bi bil kak količkaj tehten razlog za to, bi ga tudi mi tu navedli; povedali bi, da se je naredilo to m ono, kar bi ne bilo baš všeč klerikalcem, nad Čemur bi se mogli vsaj malce spodtakniti — teda nič ni in zopet nič. Pevsko in glasbeno društvo je — pevsko in glasbeno društvo iu nič drugega. Kulturen zavod, čegar prireditve impouirajo Lahom in Nemcem. Zavod dobiva tudi državno podporo. Da se določi v ministerstvu sloveu-skemu zavodu kaka podpora, mora biti zavod že res vreden podpore; drugače je ne dobi. Ni misliti ua to. Po natančnih poizvedbah, v katerih so stali na prvem mestu lepi vspehi ter je bil dan pogoj za Se lepSe, je dobil zavod državno podporo. Pevsko iu glasbeno društvo vrši svojo nalogo naprej ter Siri svoj delokrog. Seveda ostaja vedco le pevsko in glasbeno društvo in nič drugega. Pospenja se višje, uspehi rastejo. — Vsak inteligent bi se moral veseliti Pevskega in glasbenega društva, podpirati ga, da more dajati vedno lepše prireditve ter vzdrževati tako važno pevsko in glasbeno šolo. Koliko mladine se tu izuči posebno v glasbi. Kako prav jej pride to v poznejšem življenju. Vsak narod, ki hoče biti kulturen, mora gojiti intenzivno pevsko iu glasbeno umetnost. Tujci nas zavidajo — med Slovenci pa so se našli ljudje, ki hočejo pokončati ta kulturni zavod. Deželni šolski svet ni imel uujnejšega dela od tega, da je prepovedal dijakom dele-žiti se vaj pevskega in glasbenega društva ter zahajati h koncertom. Kdo tiči pravzaprav tu zadej V Edni iščejo zagrizenega realčnega ravnatelja ultraklerikalca Gassnerja, ki bi bil letal okoli, hujskal in drezal; drugi iščejo znanega strupenega zagrizenea z vadnice, učitelja Mercino, ki je učitelj petja na gimnaziju in star sovražnik pevskega in glasbenega društva [; tretji iščejo nemškega zagrizenea s Češkim imenom, novega deželnega šolskega nadzornika Perschinkn itd. No, vsi skupaj so jednaki. Koko so si podali in dosegli so naravnost škandalozen sklep deželnega šolskega sveta. To je iuipertinenca, to je škandal vseh škandalov, to je drzen atentat na slovenski kulturni zavod. Namesto da bi se širilo kulturo, da bi se pomagalo, nas ovirajo tujci iu domačini. Da, tudi domačim. V deželnem šolskem svetu sedijo tudi dr. Gregorčič, poslanec, katehet z realke Zoru in ravnatelj ženskega učiteljišča Križnic, vsi trije strastni klerikalci. To se jim je dobro zdelo, ko je začel«, gonja proti pevskemu in glasbenemu društvu v deželnem šolskem svetu >. Žalostno dejstvo moramo konstatovati, da se je sklep v deželnem šolskem svetu dosegel z lahkoto, kajti ni ga bilo Slovenca, ki bi bil branil naš kulturni zavod. Sramota! Prepoved spravljajo v zvezo tudi z dijaškim koncertom. Dijaški koncert je vspel prav lepo. Pokazalo se je, da se morejo dijaki v pevskem in glasbenem društvu res kaj dobrega in čednega naučiti. Klerikalci so kar pihali. Po koncertu je bil običajen ples, ki je trajal par uric. Na tem plesu tudi jahajo ne- kateri. Ali pri nas je že stara navada, da je po takih prireditvah ples. Tudi v Čitalnici so plesali dijaki, ko so komnndirali tam klerikalci. Je pač stara navada, ki se ne da iztrebiti z lepa. Ples po koncertu, ki je trajal le nekaj Časa, je bil dostojen; nič se ni zgodilo, nad čemur bi mogel kdo otresati jezik. Torej nikjer ni nikakega tehtnega vzroka, ki bi vedel deželni šolski svet do take prepovedi. Samo «ovraštvo in strankarska strast sta narekovali prepoved. Nemcem in Lahom se ne čudimo, da so proti našim kulturnim stremljenjem, saj jih poznamo, ali da padajo slovenski klerikalci tako nizko, to pa nam daje muogo misliti. Ti ljudje torej delajo ramo ob rami z Lahi in Nemci proti našemu napredku v Gorici. Saj pravzaprav dečki niti v glasbeno šolo ne bodo smeli več. Tam so tudi „ Ubungen"! Klerikalci hočejo srednješolsko mladino ugrabiti zase. Na gimnaziju je cel lov na dijake. Prvi lovec je suplent Capuder. Goni so dijake k telovadbi v katoliški »Central", vabi se jih na tajne sestanke s klerikalnimi kolovodjami, vabi se jih pet na katoliške veselice itd. Pri klerikalnih prireditvah smejo svobodno nastopiti, vse je prav in v redu n. pr. da so peli nekateri dijaki v nedeljo v Cen-tralu na katoliški veselici — ali v Trgovski Dom, kjer se morejo res kaj učiti, tje pa ne bi smeli več. Klerikalna stranka tako ukaže, in izvtševalni organ njene volje je deželni šolski svet! Vsak razsoden Človek obsoja tak grozovit škandal v XX. stoletju, o katerem pravijo, da je prosvitljeno, stud in ogorčenje se polašča ljudij, ki Čujejo nezaslišano prepoved deželnega šolskega sveta, sveta jeza se poraja v srcih rodoljubov, vse kipi proti združenim našim sovražnikom v odpor in klic: Ne, ne sme obveljati sklep deželnega šolskega sveta, marveč se mora razveljaviti! Na tak način ne puščamo ubijati naših kulturnih institucij! Deželni šolski svet naj posluša vlade, ki daje podporo društvu v gojenje glasbe in petja, kar se vrši brez prigovora, ter naj se ne postavlja proti njej — na ljubo nazadnjaške klerikalne stranke 1 Strankarstvo mora ven iz deželnega Šolskega sveta, taka mržnja in gonja proti nam mora izginiti iz deželnega «~!„i svetal Protestujemo proti sklepu deželnega Šolskega sveta ter kličemo vse poklicane činitelje na delo proti našim sovražnikom v obrambo naSega kulturnega prizadevanja! DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen 2S./5. 08, (Lurški žeg-ni — Sv. Jurij in berlinstvo — Razno.) — Čudne reči se čujejo s Krasa. Klerikalci od zadnjih volitev sem kar ne morejo priti do sape. Lovijo se sem in tje in iščejo, za kaj bi pograbili, da bi zmanjšali po eni strani svojo blamažo in si pridobili malo ugleda, po drugi strani pa, da bi uničili svoje politične nasprotnike. Če se pri tem včasi same sebo po zobeh tolčejo, kaj jim mari. Ne dosežejo pa ne mnogo, pa tudi če si vsa usta raztr-žejo od samega kričanja. Rečem smelo, da bodo na Krasu prej vse trte „katoliSkett, kakor pa večina „ katoliških" volilcev. Temu ne odpomore niti roi^L" a našega dekana v Lurd. Prej je kričal v cerkvi, da je Komen B8o-doma in Gomora". Potem pa, ko je videl, da mu Komenci na kaj takega ne grejo, šel je v Lurd, da nabere novega boljšega materij al a za trdoglave Kraševce. Nad lurške žegne jih ni, in če ti ne pomorejo, potem je vse zastonj. Vrnil se je domov, in zares poln je čudežev, o kojih pripoveduje brumnim ov-čicam. Ljudstvo pa nič kaj rado ne veruje. In tako bi tudi! Šel je ž njim v Lurd tudi nekdo iz Gabrovice, ki je od rojstva hudo bolan na očeh, tako da skoro nič ne vidi in je nevarnost, da popolnoma oslepi, a vrnil se je domov ravno tako in morda še bolj bolan, nego prej. Čudno je res, da ni ta mož ozdravel. Saj bi, če bi bil, vsa napredna Gabro-vica postala namah klerikalna, tako da bi pobožni g. Nemec bil najsrečnejši človek na Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = MTreh mušketirjev". = Francoski spisal; = ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Ah, zares čudno bi se mi zdelo, pravi kraljica, ko ne bi bil ta krivonogi možieelj tudi tu zraven! — Miiostljiva gospa, pravi La Meilleraie smejč, ne govorite v moji navzočnosti preveč slabo o njem, zakaj usluga, ki mi jo je izkazal, je še čisto gorka. — - Prav, prav, odvrne kraljica, bodite mu hvaležni, kolikor hočete, toda raeni tega ni treba. Vi ste zdravi in Čili, to jo vso, kar sem želela; bodite mi dobrodošli in naj bo v srečo vaš povratek. — Da, miiostljiva gospa, toda vrnil sem se srečno pod nekim pogojem, da vam namreč sporočim voljo narodovo. — Voljo! vsklikne Ana Avstrijska ter stisne obrvi. O, o! gospod maršal, morali ste biti pač v veliki nevarnosti, da ste sprejeli tako čudno naročilo! Te besede je izgovorila kraljica v ironičnem glasu, kar ni ušlo maršalu. — Oprostite, miiostljiva gospa, pravi maršal, jaz niaom advokat, temveč vojak, in zaradi tega morda slabo razumem pomen besed; moral bi bil reči »željo« narodovo, in no »voljoc. Kar ao tiče odgovora, s ka- terim sto me počastili, ae mi zdi, da ste hoteli reči,; da sem se bal ? Kraljica se nasmehne. — No, da, miiostljiva gospa, bal sem se tretjič v svojem življenju se mi je zgodilo to, in vendar aem se udeležil dvanajsterih velikih bojev in ne vem koliko bitk in manjših prask: da, bal sem se, in rajši stojim tu pred vami, Veličanstvo, pa naj bo vaš smehljaj še tako grozeč, nego med temi peklenskimi duhovi, ki so me spremljali do tu in ki ne vem, odkod prihajajo. — Bravo! zašepeče d' Artagnan Porthosu na uho, dobro je odgovoril. —- No, torej, pravi kraljica ter se ugrizne v ustnico, dočim so se dvorniki začudeno pogledovali, kakšna je ta želja mojega ljudstva? — Da mu vrnete Broussela, miiostljiva gospa, odvrne maršal. — Nikdar! vsklikne kraljica, nikdar! — Vi ste gospa, Veličanstvo, odvrne La Meilleraie, se prikloni ter umakne za korak. — Kam greste, maršal? vpraša kraljica. —- Nesom odgovor Vašega Veličanstva onim, ki ga čakajo. ~- Ostanite tu, maršal; ne maram, da bi se mislilo, da se pogajam z uporniki. — Miiostljiva gospa, dal som svojo besedo, pravi maršal. — Kaj hočete reči*... — Da moram dol, če me le ne daste ukloniti. V očeh Ane Avstrijske se je zabliskalo. — O, gospod, to bi ne bilo nič takega! Dala sem ukloniti že večje može, nego ste *• Guitant! Tedaj stopi Mazarin pred kraljico, rekoč: — Miiostljiva gospa, vam smem li tudi jaz izreči svoje mnenje... — Morda tudi želite, da izročim Broussela, gospod? V tem slučaju si lahko prihranite trud. — Ne, odvrne Mazarin, dasi bi bil ta svet morda bolji nego kateri drugi. — Torej kaj mislite? — Da bi se poklical gospod koadjutor. — Koadjutor! vsklikne kraljica, ta rogovilež! Saj je on zanetil to revolto! — Tem več vzroka, odvrne Mazarin; če jo je zanetil, jo lahko tudi pogasi. — In glejte, miiostljiva gospa, pravi Comminges, ki je bil blizu nekega okna ter gledal, na cesto ; glejte, sedaj je ravno lepa prilika, koadjutor ravno deli blagoslov na trgu pred palačo. Kraljica stopi k oknu. — Res je, pravi; hinavec! le podajte ga! — Vidim, vidim, pravi Mazarin, da pokleka vse pred njim, dasi je samo koadjutor; ko bi pa bil jaz na njegovem mestu, bi me raztrgali na kosce, čeprav sem kardinal. Ostajam torej, miiostljiva gospa, pri svoji »želji« (Mazarin je povdarjal to besedo), da sprejmete koadjutorja. — In zakaj ne rečete rajši tudi vi, da ostajate pri svoji »volji« ? pravi kraljica tiho. Mazarin se prikloni. Kraljica premišljuje trenutek* Nato dvigne glavo ter pravi: svetu, pa tudi daleč na okoli bi se vse brezbožna prevzetne glave kar brez vsega truda podvrgle vrhovnemu poveljstvu častitljivega komenskega dekana. Ne bi bilo treba ne katoliškega vitrijola, ne katoliških umetnih gnojil, na katoliških otrobij in ne vem še kaj vsega, in duhovna gospoda bi si podaljšala življenje za celo vrsto let, ker bi se ji ne bilo treba potiti in truditi za politično komando. Namesto vsega tega pa si ljudje'Šepetajo, kako čudno je, da se čudeži dogajajo le za druge in. ne tudi za domače. Nekihudo-mušnež je k dekanovim čudežem Se celo pristavil, da je v Lurdu neka stara devica mlada postala. Opravičil je to dekan s. tem, da so sesedaj vršili v Lurdu le čudeži — drage vTSte. Sicer pa se je vrnil naš dekan popolnoma zdrav iz Lurda, vsaj tako, kakor je šel tje, samo da to čudež ni. Okrepil pa se je gotovo za novo politično delovanje in prinesel s sabo toliko žegnov, kolikor jih ravno rabi za dober vspeh nove »Kmetske zveze", ki so jo podložili na Krasu Petrovi skali, da se ne bode popolnoma zmajala. Podložek mora biti tem trdnejši, ker je dekana pri njegovem povratku na komenski knežji dvorec zadelo nekaj nad vse bridkega in ga pretreslo do dna srca. O Sodoma in Gomora! Tam blizu njegovega dvorca stanuje namreč neki jako pobožen mož, ki čuje po priimku na ime trdokljunskega ptiča, krščen pa je na ime samega farnega patrona. Na volilnih listkih tega moža so blestela letos samo imena, kakor dr. Brecelj, dr. Pavletič, Fon in Jonko. Ta mož zahaja že od nekdaj kaj pridno v cerkev, in kar je še več, tudi v sam farovž. In o tem možu, lahko bi rekli v današnjih časih svetem možu, moral je čuti naš dekan: ljudje primite se za glavo i — da- ima sodomske in goraorske nagone oziroma po novem berlin-linske. — O sv. Jurij, naš farni patron, to je britko! Take bridkosti ne odvrnejo niti najhujši lurški žegni. Mimogred6 omenjeno je oni mož tudi naročnik »Primorskega lista" in menda edini, ki mu je sv. Jurij tudi osebni zaščitnik in priprošnik v občini. Radovedni smo, če in kako se bodo pa tega moža otresli. To pojde še bolj težko kakor glede gorjan-skega župan Štolfe, ki jim je kot njihov pristaš v zadevah trt tudi jako na poti. Sicer pa bi kurat Oblak lahko malo boljše informiral javnost o zaslugah gorjanskega župana za katoliško stvar pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ko je ves svoj ugled postavil v prilog klerikalcem in ga ž njimi tudi — zapravil. — Tako! Kako bodo luiški žegni komenskega dekana vplivali na Krasu, pa Vam, g. urednik, ! nikakor ne pozabim poročali. SZ KeiDI. — Zdaj sem jaz izžreban, da bi bil žrtev klerikalne maščevalnosti Doma ž besedo in potuhnjenimi shajanji z backi, od druge strani narekujejo mi v časopisih smrtno obsodbo. Zalezujejo me in naskočili so me, da mi ukradejo čast, ki je moja last in zaklad. Zastonj ves brad, padli so in sami sebe umazali. Dali so priliko ljudstva, naj ponovno misli, da ne gre njim za kmeta, ampak za oboj moje osebe. Videlo je ljudstvo zavraten roparski napad in ga ne pozabit Hvala vam, ako se tako izvrSuje najvišja zapoved odre-Senikova o ljubezni. Dopisi, katere prinašajo klerikalni listi s tako famoznostjo, imajo le ta vspeh, kar se splošno govori, da so sklenili nunci zakleto zaobljubo: končati mene. Kot Pilata v vero, utaknili so spet moje ime k izkazu o razdelitvi trt v Gorjanakem. K temu izkazu v »Gorici" St. 40. dostavlja ta pošteni l.st: „Toda rekel je, (namreč župan,) da je ravnal tako na ukaz liberalnega dežel-nozborskega poslanca Jož. Štreklja." To je tako bedasto in lažnjivo, da more kaj takega zapisati le navaden bacek. — Čeravno sem zadobil vsestranskih zagotovil, da nihče ne veruje temu predbacivanju, šel sem vendar v Gorjansko h g. županu, da se opraviči. Z menoj je šel iz prijazuosti gosp. Trčon Josip hšt. 24., katerega sem naprosil, da sliši kot priča. Opozorivši župana na pisavo klerikalnega lista, odgovoril je, da ni resnica, kar mi predbaciva »Gorica", in da tozadevno izjavo v časopise. — Razumete? Gospodje, le urno na dan s svojo skrbjo za trebuh, ne za kmeta. Poskrbite zanj! Vsa komedija, ki ste jo naperili proti svoj 9 mu bližnjemu, pokazala vas je v luči, ka-koršno v resnici zaslužite, in postali ste za jedno blamažo bogatejši. Konečno izjavljam, da ne namerujem nadalje spuščati se v polemiko, ampak moj odgovor bo skrajno preziranje, in če bi pa le treba bilo, poslužim se sredstev, ki bodo morda izdatneja. Josip Štrekelj. Iz goriške okolice. b Mlm. (Vera peša). —Naš gospod Župnik je po tako dolgem pastirčevanju v mi-renski fari povedal vendarle enkrat euo pametno, in to v pondeljek 18. t. m. pri večer-nicah. Rekel je: »Liberalcev ni k večernicam, socijalistov ni, ali tudi klerikalcev ni!" — Tako je! Zdi se nam, da bo marsikateri dušni pastir mislil sam pri sebi: saj tudi pri meni je tako l Ali vi, posvečeni gospodje, nikar se temu ne čudite, saj to je le naraven sad vaše klerikalne politike, katero ste povzeli po kranjskih klerikalcih. Gotovo se še spominjate, ko je govoril dr. Brecelj na shodu v »Centralu", da S. L. S. ne gleda na to, ali kdo izpolnuje svoje verske dolžnosti; njej je dosti, da je klerikalec. In ljudstvo se ravna po tem receptu. — Le tako naprej, gospodje, in kmalu se boste morali posluževati amerikanske reklame, če boste hoteli, da pride še kedo v cerkev. Drugače ne pojde in ne pojde — sila kola lomi. No, naš gospod nune je že prej vedel, kaka verska malomarnost vlada med klerikalci, med njegovimi pristaši, a proti temu ni mogel sam ničesar opraviti in zato je poklical pred par meseci na pomoč 3, reci: tri jezuite, ki naj bi vse ljudstvo spreobrnili, da bode plesalo, kakor bode on žvižgal. S tem je dal seveda samemu sebi slabo spričevalo; a kljub vsemu temu so mu Sli vsi upi povodi, zaželjenega vspeha le ni bilo. Ljudstvo je res v cerkvi na poziv misijonarja, kateri je klical Boga na pričo, da sliši svečano obljubo, vpilo: »Se odpovemo 1 Odpuščamo ltt i. t. d. ali žalibog, vse te obljube so že pozabljene. Besede Kristusa »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe" so oskrunjene in sicer ravno od Ustih, ki nam jih razlagajo. V Mirnu se je začelo sedaj tako preganjanje, kakor za časa Nerona. Ravno klerikalci, na čelu jim „tudl naš* dušni pastir, so svoje svečane obljube pozabili in začeli strašno gonjo proti vsemu, kar je neklerikalnega. — Zgubili smo župnika na Gradu, ki je bil blaga duša, vzor katoliškega moža, povsod priljubljen. In sedaj kakor se sliši, pridejo na nnaš" Grad jezuit!. Ti ubogi Miren, ogenj in Žveplo bosta sedaj padala nate in gorje ti, trikrat gorje, če si ne boš znal ohraniti svoje — zlate svobode. Vse to se torej zbira nad našimi glavami. Ali nikar naj ne misli mirenski namestnik božji, da bomo ponižno poljubljali »pastirsko" palico, s katero nas misli tepsti in sklanjali svoje hrbte pod težkimi vdarci. O ne! tako daleč ne pridemo več: zob za zob I Sicer nas Kristus tega ne ud; ali če se namestniki božji ne drže njegovih naukov, kako naj se jih mi? Prepozno ste prišli, g, župnik, da bi vklenili ljudstvo spet v svoj jarem, da bi polnilo nenasitno bisago, in bi se nam vi potem rogali: »Tukaj sem jaz gospodar!" kakor že sedaj delate aa Gradu, iudi družino, katera je bila skoro celo stoletje v eni hiši, ki je sedaj last cerkve, ste poslali ven, in mnogim ste odpovedali cerkveno zemljišče. In vse to je bilo nekdaj last naših očetov, vse to so krvavi žulji naših prednikov, nad katerimi gospodarite sedaj vi in sicer nečlovekoljubno. Sedaj hočete pa še nas vkleniti v klerikalni jarem, nam vzeti zlato svobodo. Mirenci! vzdramite se, ne dajte, da bodo morali nekdaj občutiti tudi vaši otroci greh svojih očetov. Proč s klerikalno nadvlado! Gospodu župniku pa povemo še, da sin človekov ni prišel na svet, da bi mu drugi služili, ampak da bo on služil iu odrešil svet s svojim življenjem in kateri je tudi rekel: »Največji med vami naj bode hlapec, ker kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan." Res žalostno ali resnično, da moramo Kristove namestnike pobijati z nauki sv. cerkve, z nauki, katere uas oni uče. Ni torej čuda, da vera peša. Iz kobariškega okraja. Kobarid. — Olepševalno in pogozdovalno društvo v Kobaridu, koje se je ustanovilo pred 2 letoma, jako marljivo deluje. V krat-kej dobi svojega obstanka je napravilo že mnogo v povzdigo trga. Razen pogozdovanja bližnje okolice je društvo napravilo drevored sadnega drevja k »Mlinom", kamor je jako lep sprehod. Nadalje jo popravilo in vredilo poti na hribček sv. Antona, odkoder je krasen razgled po Soški dolini. Ob teh poteh jo postavilo društvo več klopi, na katerih se lehko šetalec oddahne v prijetni senci. Društvo ima Se veliko točk v načrtu, ali žal, da jih vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more takoj zvršiti. Da si pridobi novih sredstev, priredi druStvo javno tombolo dne 15. avgusta t. 1, s sledečimi dobitki: 1. enoletnajunica, 2. prašiček, 8. oralo, 4. blago za žensko obleko, 5. gnat (pršut). Ako bo vspeh tombole povo-ljen, začne društvo takoj delati »Krilanov park" na jako lepem prostoru. Iz ajdovskega okraja. IZ RHtOfllberja, 25/V. 1908. — (April v maj u). — Predpreteklo soboto je rabil neki tukajšnji posestnik krstne liste svojih otrok ter šel v župnišče, da se mu je izdalo te uradne listine. Kakor se čuje, vprašal je g. Župnik tega posestnika, zakaj bode rabit liste in ta mu je hudomušno odgovoril, da namerava izstopiti iz rimsko-katolišfce carkve. Dan pozneje to je v nedeljo je že imel naš župan sejo v občinski pisarni o tej zadevi ter nosil aprila dalje, kojega je on prejel iz Štrancarjcvih ust. Ako bi nosil »Pepi" iz Prvačine aprila, bi ne bilo nikako čudo —- čudno je pa, da se ljudje ala Štrancar-Pavlica pustijo tako tebi nič meni nič obremeniti v maju z »aprilom". BrJ«. — Dne 26. t. m. je umrl nagloma v Brjah mladenič Alojzij Kočevar, Po kosilu je šel zdrav grabit deteljo. Hotel se je prej odpočili v senci pod čreSnjo, kjer so ga potem č«t tri ure našli mrtvega. Bi! je prideo, dober in miren fant. glisto. — S strašnim bučanjem in bobnenjem ter grozovitim pretenjem in rotenjem sta začela »Prira, list" in »Gorica* kupčijo z biifami in kolčmi. Mislili smo, da bo res kmalu, če ne za vse, pa vsaj za oekoje sodni dan; toda pločevinaste škatlje glas" že pojema, in nobenega krivca in nobe#e škode se nikjer ve vidi. Prah se polega, in niti miška se ni rodila. Ljubeznjivi »kavči" se prijemajo za — nos ter se zadovoljujejo z —- blamažo.... Sam očanec Pavlica je hotel priskočiti na pomoč »Prim. listu" in za njim stoječemu svojemu dohtarčku poslal v svet resnično izjavo, kako požrtovalno je on delil vladne trte, koliko je bil škodovan in kako je Šlo vse do lasu pošteno in natančno. Ta izjava je strašansko zalegla, in marsikdo, ki jo je bral, si je smeje mislil, da je bil oče župan spet malo okrogel in natrešen, ko je svoj čestiti podpis položil v »Prini list.* Oo in pa požrtovainost, to seveda gre skupaj l Čudno, da revež ni še berač, pri toliki nesebičnosti in dobrodelnosti. Letos je dal deliti vladin vitriol ter je tako spet dokazal svojo požrtvovnost in nesebičnost. Bomo videli p&, če bo „Prisn, list", ki je tako uuet za pravico in ljudske koristi, preiskal tudi to zadevo in potem bom« (Dalje ? prilogi.) — Gospod maršal, poiščite gospoda koadjutorja in pripeljite ga sem. — In kaj naj rečem ljudstvu? vpraša maršal. — Da naj malo potrpi, odvrne Ana Avstrijska; tudi jaz moram potrpeti. V glasu ponosne Španjolke je ležal tako zapovedujoč naglas, da ni maršal ničesar pripomnil; priklonil se je ter odšel. D'Artagnan se obrne proti Porthosu ter mu šepeče: — Kako neki to skonča? — Bomo že videli, odvrne Porthos mirno, po svoji navadi. Med tem je šla Ana Avstrijska h Commingesu ter se tiho pogovarjala ž njim. Mazarin se je nemirno oziral proti oni strani, kjer sta bila d'Artagnan in Porthos. Drugi, kar jih je bilo navzočih, so se tiho raz-govarjali. Tedaj so se zopet odprla vrata; vstopii je maršal, za njim pa koadjutor. — Milostljiva gospa, pravi maršal, tu je gospod Gondy, ki je prišel, da čuje povelja Vašega Veličanstva. Kraljica mu stopi nekaj korakov nasproti ter se vstavi, hladna, stroga, nepremična, s spodnjo ustnico zaničljivo vzbočeno. Gondy se spoštljivo prikloni. — No, gospod, pravi kraljica, kaj mislite vi o tej vstaji? — Da to že ni več vstaja/ milostljiva gospa, temveč revolta, odvrne koadjutor. —. Eevolta je za one, ki mislijo, da more moje ljudstvo revoltirati! vsklikne Ana Avstrijska, ki se ni mogla zatajevati pred koadjutorjem, v katerem je. — morda po pravici — videla povzročitelja vsega tega razburjenja. Revolta, da, tako imenujejo gibanje, ki so ga povzočili oni, ki si želi revolte; toda čakajte, Čakajte, kraljeva moč že napravi red! — Ali me je Vaše Veličanstvo blagovolilo poklicati zaradi tega sem, da mi to pove ? pravi Gondy hladno. — Ne, dragi moj koadjutor, odvrne Mazarin, temveč zaradi tega, da vas vpraša za vaš svet v tem sitnem položaju, v katerem se nahajamo. — Ali me je res poklicalo Vaše Veličanstvo za-j radi tega sem, da me vpraša za svet ? vpraša Gondy ter se dela osuplega. — Da, hoteli so tako, odvrne kraljica. — Vaše Veličanstvo torej želi.... — Da mu poveste, kaj bi storili vi na njegovem mestu, odvrne naglo Mazarin namesto kraljice. ( — Da sem jaz na mestu Nj. Veličanstva, odvrne [Gondy hladno, bi ne pomišljal, temveč bi izročil ljudstvu Brousseia. — In če ga ne dam, vsklikne kraljica, kaj se zgodi potem, kaj mislite? — Da ne ostane jutri v Parizu kamen na ka-menu, odvrne maršal. — Nisem vprašala vas, pravi kraljica ter se niti ne obrne k maršalu, temveč gospoda Gondy-ja. — Če je Vaše Veličanstvo vprašalo mene, odvrne Gondy . vedno enako mirno, potem vam moram reči, da se popolnoma strinjam z gospodom maršalom. Kraljici je stopila kri v obraz, zdelo se je, kakor da jej hočejo njene lepe modre oči skočiti izpod čela j njene živordeče ustnice, ki ao jih vsi sodobni pesniki primerjali z granatnimi cvetovi, so pobledeie ter se tresle od jeze: celo Mazarin se je skoro zbal kraljice, dasi je bil navajen na take domače izbruhe njene jeze. — Izročiti Brousseia t zavpije slednjič kraljica z uničujočim smehljanjem; lep nasvet, pri moji veri! vidi se, da prihaja od duhovnika! — Gondy je ostal trden. Zdelo se je, da se ga ne primejo žalitve tega dne, kakor se ga ni prijel sarkazem prejšnjega večera; toda sovraštvo in želja po maščevanju sta se zbirala tiho, počasi, kapljica za kapljico na dnu njegovega srca. Ozrl se je hladno v kraljico, ki je suvala Mazarlna, naj tudi on katero pove koadjutorju. Mazarin je po svoji navadi mnogo mislil, a malo govoril. — He, ne, pripomni kardinal, dober svet, prijateljski svet. Tudi jaz bi jim dal tega dobrega Brousseia, mrtvega ali živega, iu vse bi bilo končano. — Da, ko bi jim dali mrtvega nazaj, Monsei-gneur, bi bilo vse končano, kakor pravite, toda drugače, nego vi to razumete. -— Sem li rekel živega ali mrtvega? povzame Mazarin : no, to se tako govori; saj veste, da slabo razumem francozki, kar vi, gospod koadjutor» tako dobro govorite in pišete! — To je torej državni svet, zašepeče d' Artagnan Porthosu; toda midva sva se imela boljše v La Rochelle z Athosom in Aramisom. — V Saint-GervaiB-u, pravi Porthos. —- Da, in tudi še drugje. Koadjutor je mirno počakal, da je šla mimo ta ploha besed, ter nadaljeval potem z isto hladnokrvnostjo : (Dalje pride.) Priloga „Sofie." it. B4. z ine 30. ma)a basti&no v svet trobil: „Nov klerikalni Škandal, aH kako so za kmeta skrbi ter župan Pavlica in njegovi božji vol ki".,. Mi se zanašamo, da nPrim. list" to gotovo tudi stori, ker modra galica je vendar nekaj več, kakor pa par rozg, katere je vlada podelila ubogim Kraševeeni. Koražal Delo bo hvaležnejše, nego pri trtah, ki vam ne bodo rasle, ne rodile! in vinsM sbefl y Tomaln. Dnevi 16., 17., 18. in 19. t. m. so bili res imenitni za Tomaj in tudi za ves Kras. Ob tej priliki je bil zastopan ves Kras. Za- Iz tolminskega okraja. iz Poljub]«!. — Dne 23. t. m. se je vršil ustanov, obč. zbor našega bralnega-pevskega društva v prostorih g/ IvanaHbuznika~.v Po-Ijubinu. -— V imenu pripravljalnega odbora otvori g, Matija Kenrta zborovanje, pozdravi navzoče člane in se zahvali vsem, posebno gg. iz Tolmina, da so se udeležili tega večera. Gospod dr. Ferfolja pojasni pomen društva, apelira na navzoče, naj složno delajo tu želi društvu dober uspeh. — DrdŠtvo šteje že sedaj 45 članov in upanje je, da se to število v kratkem podvoji. Predsednikom je izvoljen gospod Matija Kenda, podpredsednikom g. Anton Jarec iz Prapetna in tajnikom naša starina g. Ivan Luznik. Nadalje sta v odboru gg: Aut. Monfreda, Poljubin 18, in Ivan Monfreda, Poljubin 58 j namestnika sta gg, Peter Butar, Poljubiu 39 in Franc Leban, Prapetno 24, preglednika računov sta pa gg. Josip Kavčič, Poljubin 43 in Ivan Kozorog, Poljubiu 81. — Da bo društvo uspevalo, je gotova stvar, ker je v spretnih rokah. V našem drufitvu se bo čit&lo Časopise vseh slov. strank na Goriškem, ker le na ta način je možno soditi, kedo ima prav. V nasprotnem, klerikalnem društvu, ki so ga tu ustanovili znani preroki: kaplan Tomšič, su-plent Capuder, Kremžar in neizogibni tolminski cerkveni organist, bodo imeli prostor le taki časopisi, ki jih dovolijo ti generali. Morda boš, cenj. bralec, vprašal, no kake časopise bodo pa tam imeli V —Odgovor je prav kratek, namreč take, s katerimi hočejo še nadalje naše ljudstvo slepiti in to so časopisi klerikalnega ka.ibra. Naprednih č&nopšsov ne pustijo klerikalci citati našemu kmetu, ker se boje, da se tudi temu enkrat odpro oči in da po tem pokaže pot vsakemu klenkaluemu hujskaču, ako bi hotel dobiti kako zgago. Z ustanovitvijo klerikalnega društva so nam označeni preroki zasejati prepir ¦» naši vasi, katerega ne bo tako hitro konec, Vaščani! posebno pa mladeniči in dekleta, oklenite se našega bral.-pevskega društva in obrnite hrbet klerikalnemu društvu ter ostanimo v miru in slogi, kakor smo živeli do sedaj. C i a n. IZ Blške delili. — („G r u n d e i n-I i> s u n g s b u r o a uu.) -— Kar je nekaj časa sem, udobivarno od toirainske sodnije v.se polno nemških spisov. To nam pa pro-vzroča polno sitnosti in denarja, ker si mo-ramo dati \t»e to za denar prevesti. Kakor muo pa doznali, ni na tem kriva dotična sodnija, ki rešuje vse spise v jeziku, v katerem so uloženi, nego BGrundeinlosungs* biireau v Gorici". Ta >'rad, ki je naslednik .Vodstva za gradnjo železnice", preplavlja deželo z nemškimi ulogarai, da«i mora vedeti, da ljudstvo toga ne razume. Čemu torej to V Ni mu li ostalo od tolikih miljonov, ki smo dali za železnico, nekaj kronic, da bi plačal slovenskega uradnika? Ali tiči morda kaj drugega za grmom? Bodisi to ali ono, mi si to prepovedujemo, ker imamo pravico, da nam c. kr, uradi uradujejo v našem jeziku. To zahtevamo odločno in za danes se obračamo le dobrohotno na imenovani urad i« na vodstvo državnih železnic v Trstu a prošnjo, da to nezakonitost takoj odpravi, k *r bi sicer bili prisiljeni podpreti to zahtevo •L. drugimi sredstvi. Vsakemu svoje \ '^•^etopiBai- Sd-bMkTrst, Gorica, Ljubljana in celo Dunaj, zastopana je bila Istra, zastopana vlada, deželni in državni zbor. Vspored vinske razstave, pokušnje in vinarskega shoda se je vršil sledeče: Že v soboto 16. t. m. dopoludne so prišli v Tomaj iz Trsta deželni kulturni nadzornik g. vladni svetnik Friihauf in vinarski nadzornik g. Posti; iz Gorice ravnatelj kmet, kein. preskuševališča g. Bole in njegov pristav g. Ripper, vodja kmetijske šole kakor zastopnik deželnega glavarja, g. Anton Štre-kelj; iz Ljubljane deželni vinarski komisar g. Gombač in iz Pazina potovalni učitelj gosp. Trampuš. Kmalu popoludne so se začeli zbirati udje ocenjevalne komisije z vsega Krasa ter zastopniki konsorcija tržaških gostilničarjev gdje: Petelin, Picci in Defilippi in zastopnik zveze ljubljanskih gostilničarjev, g. Tosti. Ob 3. uri pop. se je zbrala komisija za ocenjevanje in odlikovanje vin. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče kraški potovalni učitelj g. I. Lah in predlagal za predsednika komisije g. dekana Silo. Na to se je razdelila komisija v pet odsekov, ki so dobili v pokušnjo in ocenjevanje vsak po 40 vrst vin. Vinskih uzorcev jo bilo čez 200. Ocenjevanje vin se je vršilo na sledeči načiu: Dobrota in kakovost m je ocenjevala v treh stopinjah: najboljše, dobro in slabo. Najboljše vina m se Še enkrat ocenjevala od dveh oddelkov vse komisije in odlikovala s I. ali 11. diplomo. 1. dip.jnK. ao dobili sledeči posestniki, KovačiČ Andrej, Pliskoviea 18 ; IMpau Maks, Kobjeglava 78; Čefuta Ucmnn, Tomaj 71: $onc Anton, Tomaj 28; Černe Emil, Tomaj 40; Stare Filip, Križ 18; &tokn .Janez, Tomaj 5U; Oberaiel Filip, Tomaj 24; čeme Anton, Tomaj 17 ; Turk Leopold, Avber-Gradnjo 5: Grbec Josip, Sežana; Gospodarsko društvo, Rojan ; vitez Fabjani Josip, Štanjel Kobdtl 42; Trampuš Marko, Vrabce 2; Seražin Franc, Štjak 50. Z 11 diplomo so bili odlikovani: Simon Ilezek, Križ 51; Grmek Janez, Šepulje 15: Vrau Lovrenc, Kazlje 15; Obersnel Janez, Tomaj 5 ; Fabjan Anton, Avber-Gradnje 10; Mahnič Josip, Grahovo Brdo 11; Bandel Andrej, Pliskoviea i)!J ; Ostrovška Ivan, Du-tovlje-Godnje 7 ; Fakin Alojzij, Škrbina 33; Kosovel Franc, Gorjansko-Zagraje 33. Splošno mnenje komisije je bilo, da je letošnji teran izboren produkt. Le malo uzorcev je bilo3 ki so imeli kak pogrešek. Vendar se je opažalo, da so vina po veliki večini pretrd«, imajo preveč čreslovine v sebi, in bilo bi toplo priporočati vsem kraškim vinogradnikom, naj se oprimejo čim prej modernega kletarstva, naj ne puste toliko časa vina vreti na tropirab, kakor delajo dosedaj, ker le na umen način bode pridelek, ki se bo lahko meril z drugimi in bode tudi povpraševanje po istem večje. Do konca pokušnje je bilo razstavljenih 214 uzorcev raznih vin (med njimi 10 belih) s skupno množino vina, ki je bilo na prodaj, 2024 bi. Od tega se je takoj v nedeljo pop. prodala precejšna množina, mnogo več pa v ponedeljek in v torek. Dne 17. t. m. ob 10. uri predpoldne je bil vinarski shod na dvorišču vinarskega društva in posojilnice, k terega se je udeležilo razven mnogoštevilnih KraŠevcev tudi mnogo odličnih gostov iz drugih krajev. Tako je počastil shod tudi vinarski ravnatelj iz Nižje Avstrije gosp. Reckendorfer, sežanski okrajni glavar gosp. svetnik Rebek in gosp. svetnik Laharnar. Prisotni so bili tudi: drž. in deželni poslanec g. Alojzij Štrekelj in deželni poslanec g. d. Gustav Gregorin, gosp. Josip Štre-kelj, g. A. Jakončič in g. I. Savnik. S Kranjskega je bil ravnatelj kmet. družbe g. A. Pire, vinarski nadzornik g. B. Skalick?. Dalje potovalni učitelj g. Lovro Sanciu iz Buzeta, g. I. Maršič iz Kopra, bivši vodja kmet. šole v Gorici g. Dominko, gosp. vitez Fabijani iz Kobjeglave, gosp. ŠbTsKf nadzornik Kante iz Sežane in še mnogo drugih. Dvorišče je bilo na shodu natlačeno polno. Gosp. dekan Sila je otvorii shod, pozdravil došle goste in vse navzoče ter je omenjal narodno gospodarsko važnost tega dneva za ves Kras. Rekel je, da si Kruševci niso mogli izbrati za tako prireditev boljega mesta, nego je starodavni Tomaj, ki je bil že iz starih časov središče kraškega vinogradništva. Omenjal je, kako je trtna uš pokončala kraške vinograde, kako je bilo vedno manj in. manj vina, dokler niso ljudje začeli saditi amerikank. Sedaj imajo že toliko novih nasadov, da se vinski pridelki množe od leta do leta. Potrebno je torej, da se že sedaj skrbi, kako bi se zopet privabilo kupce v deželo, ki so zadnja leta zbog pomanjkanja terana izostali. V ta namen se je priredila vinska poskušnja v Tomaju. Na to je govoril gosp. Anton Štrekelj, vodja kmet. šole v Gorici: kake vrste trt naj sadimo in cepimo na Krasu?! Poročal je, kaki poskusi so se napravljali v tej smeri in da se je slednjič prišlo do spoznanja, da za suho plitvo zemljo je montikula, za globoko vlažno zemljo pa Riparia. Razni poskusi s hibridami niso še dovršeni, da bi 'se moglo trditi kaj gotovega o njih. Priporočal je tudi, naj Kra-ševci sadijo tudi nekaj belih trt, da bodo imeli belega vina vsaj za svojo potrebo na Krasu tn za prodajo po zimi, ko teran, ki je bolj poletna pijača, ne gre tako od rok. O zboljšanju kletarstva .na Krasu je poročal učitelj in deželni poslanec gosp. Josip Štrekelj, ki je v glavnih potezah očrtal naj-večJB napake kraškega kletarstva in je razlagal, kako naj se iste odpravijo. Kraševci naj si napravijo pridelek, ki ro mogel dobiti veljavo tudi na severu; in tudi \ 'Vslu so že prišli na to, da si izbirajo rajše i.: jjai teran, nego tisti, ki ima preveč kislino in čreslovine v sebi. Gosp. Fran Gombač, vinarski komisar v Ljubljani, je poročal, kako povspeševati prodajo terana. Omenjal je vinske semnje, vinske pokušuje po deželi. Še najbolj je priporočal pokuševalno klet po večjih mestih, kjer bi na eni strani občinstvo spoznavalo dobra vina, na drugi pa tudi gostilničarjem bila dana prilika, da si preskrbi dobrih vrst, ne da bi morali iskati vino okoli po vaseh. Priporočal je tudi, naj si Kraševci pridobe na razstavi v Pragi trgovca, ki bi prodajal njih teran. Priporočal je, naj se Kračevci združijo v viri a r s k o zvezo za ves Kras, ki naj ima dva oddelka, za Gornji in Dolnji Kras, ker le z združenimi močmi bodo mogli vspešno delovati v korist vsega Krasa. Opozoril je tudi, da vinarski ravnatelj g. Reckendorfer more mnogo storiti za promet kraškega vina. G. ravnatelj Reckendorfer je obžaloval, da ne umeje našega jezika, da pa hoče v svojem jeziku povedati to, knr misli. Z veseljem se je odzval našemu povabilu na ta vinarski shod in vinsko pokušnjo, ker do sedaj ni bilo mnogo slišati s Krasa. Kraševci morejo a svojim teranom konkurirati na severu in dobro bi bilo, če bi s tem mogli izpodriniti vsaj deloma ogrska vina. Povabil je tudi za prihodnje leto Kraševce, naj se z nekoliko uzorci terana udeleže državne vinske pokušnje na Dunaju. Priporočal je tudi, naj bi Kraševci v večem številu pristopili društvu v varstvo avstrijskega vinogradništva, G. Gombač je raz-tolmačil na to govor g. Reckendorferja. Gosp. Jakob Lah, potovalni učitelj v Sežani, je na to kratko pojasnil pomen in veliko važnost novega vinskega zakona in na kak način ta zakon varuje vinogradnike. Gosp. deželni poslanec dr. Gustav Gregorin se je predstavil svojim volilcem in je priporočal zadružništvo kako* edini pripomoček za vspešno delovanje na gospodarskem polju. — Izjavil je, da je pripravljen sodelovati v to svrho po svojih močeh. Po obedu so najprej odlični gostje pokušali razna vina, posebno pa odlikovana. G. ravnatelj R. Neudorfer se je zelo pohvalno izrazil o dobrem okusu in enakomernosti kraškega terana, a čudil se je vikokim cenam, ki se plačujejo za to vino. Vsi gostje so bUi mnenja, da tako dobrega terana, kakor se ga je dobilo tukaj, je najti le redko kje ne v Trstu, ne v Gorici in ne v Ljubljani. Na to se je otvorila vinska pokušnja za vse občinstvo, na kateri je stala čašica vina le 10 stot. — Popoldne je prišlo z vlakom iz Trsta in drugih krajev mnogo gostov, tako, da je bila dvorana za vse goste mnogo premajhna. — Za pozneje si bo moralo vinarsko društvo preskrbeti za take prireditve veči prostor. Obiskovalci razstave z vsega Krasa, iz. Vipave in Gorice in iz drugih krajev so prihajali in odhajali, ali dvorana je bila vedno polna in to živahno vrvenje je trajalo do 7 in pol ure zvečer, ko se je za prvi dan zaključila pokušnja. Omeniti treba, da so se že v nedeljo pokazali uspehi vinske pokušnje, ker se je prodalo čez 60 hI vina. V ponedeljek in torek 18. in 19. t m. se je pokušnja nadaljevala radi gostilničarjev, ki v nedeljo ne morejo priti. Ako se hoče govoriti o uspehu prve vinske pokušnje na Krasu, mora so priznati, da je bil nepričakovano dober. — Takojšen uspeh za kraške vinogradnike je bil, da so tekom teh treh dni vinske pokušnje (kolikor je znano) prodali čez 200 hI terana. Iz vsega pa je razvidno, da uspeh te vinske pokušnje ne bo samo za to leto, ampak bo trajal tudi pozneje in da dobre posledice se bodo kazale še leta in leta. se ozdravi na najpriprostejši način, oko se pije redno Bogaški »Templjev vrelec". Pri že zastareli in kronični bolezni te vrste, se priporoča ,.Styria vrelec" (močnejši). Zaloga pri g. A. Jeretiču in A. Seppenhoferju v Gorici. Družba sv. Cirila in Metoda. Velika ljudska veselica. — * Rešimo slovensko deco pred požrešnim zmajem, ki za njo steza svoje italijanske kremplje od ene in nemške od druge strani!« Ta klic v novejšem času s podvojeno močjo odmeva sirom slovenskih dežel. Vzrok: spoznanje, da se bliža ~ dvanajsta ura. Da bi rešili, kar je še mogoče rešiti, je povzdignilo centralno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda z osveženimi močmi svarilni glas ter zlasti opozorilo slovensko javnost na tiste pozicije, *:i jim preti največja nevarnost od strani premetenega, mnogoštevilnega, gmotno in kulturno jakega sovražnika, na pozicije, ki zdaj zdaj lahko postanejo naši — »grobovi«. In gotovo je veseio znamenje, da svarilni klic ni ostal glas vpijočega v puščavi, marveč je po vrsti iz mrtvila zdramil dremsjoče podružnice ali celo dal življenja novim. Tudi »mozka podružnica« v Gorici se je vsled glasu, ki je krepko zadonel tam iz bele Ljubljane, otresla nekajletnega spanja pravičnega. In ko si je dobro pomela oči, je opazila resnično nevarnost, se malce posramovala pred svojo tovari-Šico, dično našo Žensko podružnico, ki je ves čas bila pridno na delu, in ji na to krepko segla v roko, da bi odslej združeno korakali za vzvišenim ciljem, ki je obema isti. Za ta cilj pa ste si izbrali —ustanovitev slovenske šole v Krminu tam doli ob vznožju vinorodnih Brd na meji 44 se imenuje reklamni čevelj tvrdke J. MEDVED — Gorica Čevelj je razpostavljen v vseh Izložbah omenjene tvrdke In vzbuja pozornost. Ista Nttgft- 308. »kraljevine«. Zares lep cilj! Pomolimo rešilno vejico slovenski deci, ki se potaplja v italijanskem morju! Zalijmo usihajoče drevo z močilo m domaČe kulture in že napol suho listje bo zopet ozelenelo; mi pa bomo v reSeni mladini zrli pomlajenega samega sebe! Cilj je postavljen, a pot do njega je dolga in vodi le črez veliko požrtvovalnost rodoljubnih src: gmotnih prispevkov in zopet prispevkov bo treba, da naš cilj ne ostane — nedosežen ideal. Kdor da takoj, d & dvakrat, pravi prislovica. Ker pa se, Se kjer drugod ali ne, v Krminu za rešitev slovenske dece iz duševne sužnosti bliža že dvanajsta ura, je denarna pomoč nujna potreba. A da bi kar najhitreje nakap-Ijala vsaj za prvi hip potrebna sredstva, ki so neizogiben pogoj za dosego našega cilja, ste možka in ženska podružnica goriška sklenili, na dan 14. junija prirediti na korist naši šolski družbi ljudsko veselico v kolikor mogoče največjem stilu in sicer v prostorih hotela »Pri zlatem jelenu« (na vrtu, v dvorani, na verandi in kegljišču). Vsem Slovencem v Gorici in okolici brez razlike stanu bodi pripravljena ta ljudska veselica, to je stremljenje odborov obeh podružnic, ki sta zastavila vse sile, da vsakdo, ki je dobre volje, najde priložnost, se na svoj in sicer kolikor moči prijeten ali celo sladak način (petje, godba, ples, srečolov. . .) odolžiti napram skupni nam narodni dolžnosti. Zato pa si že danes v koledarju zaznamujmo dan 14. junija kot narodni praznik, ko pohitimo na ljudsko veselico ter radovaje se vsak po svojih močeh žrtvujemo oboi na oltar domovine, z geslom: Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača si o-venske šole v Kr min u! DfUŽba SI. Cirila In Metodi razpolaga sedaj z razglednicami umrlega mecena Polaka. Zanimanje za te razglednice je bilo veliko, prvi komadi so se razpečavali po kroni. Seveda cena jim je določena, kot drugim druž-bi&im : .zgledmcoiB. Prepričani omc, da ga ni zavednega Slovenca, ki bi ne želel imeti slike velikega slovenskega rodoljuba Viljema Polaka. Naročila na te razglednice vsprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, »Narodni dom". Moli-ov Seidlifz-prašek ie za na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. loil-mfo Franc, žganje in sol za ribanje Jivota. — Bolečine olajšujoče in okrepčoJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in preblajenja vsake vrste. Orlp. steklenica K1-90 Na. prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. M0I1, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tucblaubea 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Oristofoletti, A. Gironcoli, Domače vesti. Dami za »Dijaške Mlajo". — Nabiralnik v gostilni pri petelinu" je dal tretji znesek 11-86 K, doslej torej vsega skupaj 2396 K. Za prodano vino se je prejelo 32 K. Na račun mesečnine pa je prišlo 22 K. Ssrtia teta. — Po kratki bolezni je umrl na Dunaju 28. t. m. naš rojak iz Bilj gospod Janko S&vnik, c. kr, poštni kontrolor, dolgoletni naš naročnik. Naj v miru počiva ! Preostalim naše sožalje! Nafile smrti je umrl v Gorici 55 letni mesar Ivan šinigoj. Pokojnik, ki je iz slovenske rodbine Šinigojev v Dornbergu. je bil poitali-jančen. Imel je veliko mesnico ter bil znan človek. Našli so ga mrtvega v postelji v sredo zjutraj. Prejšnji dan je bil še po svojih poslih v Divači. Premeščen jI iz Gorice v Gmunden dr. K. Malinski, koncipist pri tukajšnjem gozdnem ravnateljstvu. OPOZAK 10 na predpoldanski koncert jutri pri Jelenu". Vatop prost Pevskemu In ajisbanimu društvu v Gorici naklonila je hranilnica in posojilnica v Tolminu znesek K 50— kot podporo za 1. 1908. G. Kopač Jernej je preplačal pri „Dijaškem koncertu" dne 16. t. m. na vstopnini K 4. Čudni uspehi Škofovega ljubljenci na ojinazlju. — Leta in leta se ni imel nikdo pritoževati radi veroučitelja na gimnaziju, nikdo, ne predstojniki, ne občinstvo in ne dijaki. Vzgajal se je rod, ki je šel s trdnim krščanskim prepričanjem z gimnazija. Kakor hitro pa je nadškof posegel vmes, hotefi ^previdno" preprečiti, da se mladina ne pokvari, se je videlo ravno nasprotne „vspehett. — Med dijaki vlada nezadovoljnost nad novim vero-učiteljem Rejcem, o katerem dijaki dobro vedo, da ni mogel napraviti mature in je bil kljub določbi naučn. min. od 1. sept. 1870. št. 8026 imenovan od škofa pomožnim učiteljem za veronauk. Kaj ni bilo drugih sposobnejših ljudi? Ali misli nadškof, da so duhovniki iz cerkljanskega okraja najpametnejši ? — Mnogo mladih kaplanov, ki so dobro študirali ter napravili maturo, je ozlovoljenih, in po pravici. Kejec uživa protekcijo, ker je in-transigent in jezuit 1 Take duhovnike ljubi naš nadškof. Kake učne vspehe rodi apologetika novega provi zoričnega veroučitelja, se vidi tudi v tem, da se je včeraj sedmošolec Lenassi odpovedal katoliški veri in postal „kon-ie s si on slo s" jedino radi veroučitelja, ki je začel po kranjskem vzorcu dijake spelje-vati v »boljše* mišljenje. Njegova „s t rog o s t", ki je prejšnim veroučiteljem manjkala, porodi najbrže Še dosti takih sadovi Kaj dela ljudski parlament? — Oficirjem se zvišajo plače, moštvu pa ne". Povišanje za uboge vojake se je odložilo! Govorilo se je o znižanju davka na sladkor. Reklo se je, da se zniža za 8 K, in sicer od 1. sept. 1908; naprej. Gosposka zbornica pa je po uplivu finančnega ministra Korytowskega sklenila, da se davek ne zniža. — Tako ima vlada ljudstvo za norca s pomočjo svojih zvestih, to je klerikalnih poslancev! „Prlnorskl IISl" v svoji zadnji številki vabi na prispevanje za „GregorČiČev Dom" v Gorici, to je podaljšanje »Šolskega Doma" Stara naša zahteva je, da naj bo „Š. D." last celega uuiuda, iu uule klerikalne stranke, ki uganja ž njim svojo politiko. Kadar se izpolni naša pravična zahteva, bomo prispevali, prej ne! — Ta umazani list laže potem o Štrekljevih trtah. Zaletava se zopet v dež. poslanca g. Josipa Štreklja na grd način. Samo zaletavanje in zabavljanje, drugega nič. Kako Gregorčič opili vlado za kak tisočak, smo povedali. Farovški list molči ter potrjuje, da je res, kar smo rekli. Vlada je skopa, zato jo pili Gregorčič na svoj način, Kraševci pa po svoje. „Prim. list" pravi, da bo še govoril o trtah. Naj le! Le na dan! — Nekaj neumnih dopisov prinaša „PrismojenČeku. Tako iz Cerkna, ki ae bavi z dekanom in njega vrhnem nadstropju. Lepo, da se ga spominja Gabrijel in brani, pa prepozno! — S Kam-nega pri Kobaridu sta kar dva dopisa. Tako je razburil klerikalce mal dopisič. V svoji hudobiji se zaletava dopisnik v g. K. ter blati tolminske gospode. Vse to pomenja strah. Bodo že še videli klerikalcki, kaj nastane v tolminskem političnem okraju!! V Bfdiljo, dne 31. t. m. priredi Soška podružnica S. P. 0. izlet na Sleme. Odhod iz Tolmina ob 5. uri zjutraj. Skupno kosilo na Livških Ravnah. Povratek čez Kolovrat mimo Fonov. Odbor želi obilne udeležbe! Vič dumobrancsi. — Menda smo zopet Slovenci določeni, da damo v domobranstvo naj-* več vojakov po novi določbi, ko se število domobrancev pomnoži. Na vojaškem naboru jemljejo fante kar po vrsti k vojakom. Tako jih je šlo prejšnja leta iz Št. B'erjana v vojake kakih 10 ali 12, letos pa so jih potrdili okoli 30. — Kar vsaka hiša bo imela vojaka. Tako se odtegujejo najboljše moči kmetskemu delu. Vse to po zaslugi vladnih hlapcev, kle-rikalnih poslance?. Kmetaki stariši naj se gredo zahvalit Gregorčiču in Fonu za take »dobrote*. Tako delajo proti kmetu poslanci »Kmečkih zvez" 1! GfirktSBa zeaiipiia igrajo sedaj jedno prvih ulog v klerikalni politiki v farcvžih na deželi in v nadškofijskem ordioarijatu. Kar po vrsti odpoveduje ljuba cerkev zemljišča najemnikom, ki niso klerikalno volili. Tako ukazuje ordinarijat! —- Ta zemljišča so pravzaprav ljudska last, in če bi bilo kaj pravice pri pobožnjakib, bi vrnili to zemljo kmetu, kateremu se jo je izpulilo t S kmečkim zemlji- ščem se dela sedaj protikmečko politiko! Koliko časa ? V maataaiK tvatii gorlikia bo je pokazalo zopet, kako malenkostni so nekateri mestni očetje in kako otroško gonjo uganjajo proti Slovencem. Na Komu podro »Rajhovo" hišo tih hiše g. Draščka. Šlo je za to, da nanravi g, Drošček ob novi dovozni poti na kolodvor, lepo fasado. 10.000 Iv bi bilo tre'ja, on bi odstopil kos zidu mestni občini. Če bi ne bil Drašček Slovenec, bi bil mestni svet dal še več 1 Tako pa napravijo tam zid, ki ne bo v kras novi cesti. Predlog stavbenega odseka je padel. Prvi je bil proti mestni oče ia de-želnosodni svetnik Ciani. Laško Učiteljsko družhora je pred kratkim zborovalo v Gorici. Oglasila se je k besedi znana mestna učiteljica K. Furlani ter vprašala, kaj misli storiti društvo glede preme-ščenja slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico'? Odgovorilo se jej je, da se bodo bavili s tem vprašanjem v Piranu na občnem zboru združenih laških učiteljskih društev. V Piranu torej bodo zijali laški zagrizeni učitelji proti premestitvi učiteljišča v Gorico. No, naj le kričijo; njihov glas ne bo nič škodoval nam in njim nič koristil. —- Tista učiteljica Furlani je sotrudnica „Corrierau; vedno leta okoli, potem pa piše v „Corrteruu Slovence žaleče članke. Kdaj le podučuje, kako more opravljati svojo učiteljsko službo, ko je vedno na cesti ter pri vsaki laški reči poleg V Šolska oblast se za take reči ne zmeni 1 Kako je govoril gimnazijski suplent Capuder lani 0 ŠtrekljU I Ool«0tlicl? — Lani pred državno-zborskimi volitvami je bil suplent Capuder v Dol-Otlici na agitaciji proti našemu kandidatu g. Alojziju Štreklju. Naš dopisnik je povedal v nSoči" št. 63. lani, daje misijonar Capuder sramotil g. Štreklja tako, da so se ljudje spogledovali. Udaril je na križe in razporoko, potem pa sramotil Štreklja, češ, da ne zna niti brsti, da je zmrznil v drugi šoli, da smrdi po konjskih figah itd. Kakšna surovost.... Mi smo takrat rekli, da skoro ne verujemo, da je Capuder tako govoril. Capuder je molčal. Pozvali smo ga, naj se oglasi ter pove, ali je res tako govoril? Capuder je molčal. Kdor molči, potrjuje. — Tak je Capuder, klerikalni politični priganjač na gimnaziju v.Gorici. In tak človek bi postal rad še dofmitiven v Gorici. Kje je z glavo V Takemu človeku ne sme biti izročena v pouk naša gimnazijska mladež ! Capuder, poberi se! Kaialerljska vojašnica v Sorlcl. — Dela za novo vojašnico so oddana deloma podjetniku Perku iz Ločnika za 44.450 K, deloma društvu miaarjev v Gorici za 40.522 K. Voda se napelje iz Stračic. Za napeljavo vode je razpisen tečaj 14 dnij. „Sl0WReCa je priobčil članek o „Legi na-zionale". Skončuje: „ V italijanski šolski družbi ne poznajo domačih političnih razlik. „Legau jim je najvišja narodna institucija, podobna, kakor je lepo rekel neki govornik, solnčni svetlobi, ki združuje vse barve spektra v eno." — In zakaj ni tako tudi pri Slovencih ? I ? BSlovenec",-govori! Furlansko zavetišče otrok. — v Gradišču ob Soči se je vršilo v Četrtek posvetovanje o ustanovitvi zavetišča otrok za Farlanijo v spomin OOletnice cesarjeve. Udeležba je bila velika. Govoril je poslanec Faidutti. Zgorela Dl bila kmalu v Tržiču /ena A. Lonzarja, po imenu Emilija. Kuhala je kavo, kar *>e je uuela njena obleka ob špiritu. Tekla je ven; potem so jo prijeli ter komaj rešili. Vsa je opečena. Težko, da ostane pri življenju. Tržaška podružnica S. P. D. vabi na veliki, dvodnevni planinski izlet, ki ga priredi o binkoštih 7. in S. junija čez D o 1 - 011 i c o v Idr i j o in na Črni vrh. —- Vspored : Odhod iz Trsta v soboto 6. junija, popoludne ob 5. uri z vlakom postaje Sv, Andrej do postaje Kobdil-Štanjel. Odtod z vozom do Ajdovščine, potem peš preko Slokarjev do vznožja podgorja in od tam po gorski stezi v Dol. V Dolu-Otlici prenočevanje. Zjutraj v nedeljo točno ob 5. tiri odhod iz Dola preko prijaznih gora in dolin v Idrijo, Popoldne ogledovanje mesta in rudokopov. Prenočevanje. — V pondelj ek 8. junija zjutraj za rana odhod na Črni Vrh od tam na Col—Vrhpolje— Vipavo— postaja Štanjel-Kobdil in proti večeru z vlakom v Trst. Priglasiti se je radi izleta zlasti prenočišča v Dolu najkasneje do dne 2. junija na naslov: Tržaška podr, „Slov. plen, društva" nlica Chiozza 8. Na 4 dni Zipori je bila obsojena, na policiji 27 letna ponočnjakinja Marija Trnbe iz celovške okolice. Ko »konča kazen, jo pošljejo domov. Si&lkel) |6 ukradel neznan tat v Riba-tišču g. Al. Humarju iz Dol. Vrtojbe. Humar je stopil v gostilno, ko je šel proč, kolesa ni bilo več. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 31. t, m. do 7. junija t. 1. Jami ples priredijo fantje v nedeljo, dne 31, t. m. v Dornbergu v prostorih g. Karola Kerševanija. Pri plesu svira bosanska godba iz Trsta. Javni ples priredijo napredni fantje v Mirnu v nedeljo, dne 31. t. m. na dvorišču gosp. Ivana Beltrama. Kmetsko-izobraževalno društvo v Lokovcu priredi v nedeljo, 31. maja ples v prostorih g. Jožefa Winkleria. Začetek ob 3. uri pop. Dobro domaČa Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-ExpeHera), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Ceua je nizka: 80 v, K 1*40 in 2*— za steklenico; stekleuica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. Važno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Opozarjamo si. občinstvo na oglas g. Rafaela Vuge v Gorici na Komu št. 6. Knjiga Matica Hrvatsko za i. 1907. so na razpolaganje pri podpisanem poverjeniku. Izven poprej naročenih oddati je Še dvoje iz-danj. Za Kolo II. plačati je vsled poznejšega sklepa M. H. eno krono posebej, tako da celo izdanje stane 4 krone. — Odv. dr. H. Turna, Via dei tre Re št.* 16, Zveza narodnih društev. Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici priredi na praznik sv. Petra in Pavla veliko veselico na Katarinijevem vrtu. Ta dan bodi nekak narodni praznik goriških Slovencev. Slavna okoličanska društva pa so uljudno naprošena, da nemudoma odgovore na doposlano jim okrožnico. Predavanje na Gradišču. — v dvorani g. Žuidaršiča se je zbralo v četrtek, dne 28. t. m. nad 100 poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili g. Fr. Kocjančiču, ki je predaval: „0 sadjereji in drugih gospodarskih vprašanjih". Predavanju je sledil občni zbor bralnega in pevskega drrSt.va. Odbor je bil enoglasno izvoljen. Sklenilo se je tudi nabaviti si knjižnico in zastavo. Nadučitelj gosp. Križnian je navzoče vspodbudil za izobrazbo iu jih poživljal, naj ostanejo na poti, katero so si začrtali. Kmatsko opkarsko Izobraževalne Min v Ba- KovIgI jf- sklenilo, da priredi dne 5 julija 1.1. v Bukovici veliko otvoritveno veselico z bogatim vsporedom. Ker se je k sodelovanju povabilo sosednja pevska društva in brate Sokole, prosi se ista, da do 20./VI. 1908. naznanijo društvu, s katerimi točkami bodo posamezna društva sodelovala, da pravočasno vstavimo in objavimo vspored. Ob jedcem ¦,;t Amo, da "samejo druga društva to prire-u;. v na znanje, ter razvrste svoje veselice temu primerno tako, da smemo ta dan pričakovati velike udeležbe. Odbor. Kolesarsko dri:":™ »Gorica" t Gorici. &akor že naznanjeno, priredita kolesarsko društvo „Goricaa in tržaško kolesarsko društvo „Balkana dne 8. junija (Binkoštni pondeljek) I. narodno dirko, združeno z ljudsko veselico na goriškem dirkališču nVelodromoa. Vspored sledeči: Ob 10l/a uri zjutraj sprejem na državnem kolodvoru trž. koles, društva »Balkan" ter drugih gostov. Ob 11. uri zjutraj koncert na vrtu hotela „ Zlati Jelen", kjer koncertuje popolna vojaška godba bos. herc. pešpolka št. 4. iz Trsta. Ob 2XJ$ skupen odhod vseh kolesarjev izpred kavarne „Centraltt na veseličen prostor. 1. Tekmovalna pešhoja; 3 darila, G krogov := 2000 m. Otvorjena za vse pešce slovanske narodnosti. Vloga K 1, Darila: I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja ; III. Mala srebrna svetinja. Prvi dobitek še po- 29 seboj palica s srebrnim ročajem itn napisom: Najbolji pešec 1. narodne dirke 8. junija 1908. — 2. Dirka junlorov: 3. kroge» 1000 m. Otvorjena za vse člane, katerega si bodi slovanskega kolesarskega društva, kateri niso dobili Se nobenega darila. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Velika srebrna svetinja; II. Mala srebrna svetinja; III. Bakrena svetinja. — 3. Društvena dirka: 3 kroge = 1000 m. Otvorjena,z& vse,člane tržaškega kolesarskega* društva* Darila sledeča: 1. Zlata svetinja; II. srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. — 4. Društvena dirka; 3 kroge = 1000 m. Otvorjena za vse Člane kolesarskega društva „Gorica\ Vloga K 1. Darila atedeča: i^Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. Prvi dobi še posebej trak z napisom: Prvak kolesarskega društva »GOBICA«. — V. Dirka hitrosti: 1 krog = 333 m. Otvorjena za vse dirkače slovanske narodnosti. Vloga K 1. Darilo sledeče: I. Zlata svetinja, dar g. Itudolfa Dru-iovka, predsednika kolesarskega društva »Gorica". — VI. Narodna dirka: 3 kroge = 1000 m. Otvorjena za vse člaae slovanskih kolesarskih društev. Vloga K 1. Darila sledeča : I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja ; III. Mala srebrna svetinja. — VIL Glavna dirka: 10 krogov « 3333 m. Otvorjena za vse dirkače slovanske narodnosti. Vloga K 2. Darila sledeča: I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja; HI. Mala srebrna svetinja. — Nastop vseh zmagovalcev na kolesih, 1 krog. Med dirko koncertuje vojaška godba bos. her. pešpolka Št. 4. h Trsta. Ob 5. uri nastop raznih pevskih društev. Ob 6. uri pričetek plesa na dveh plesiščih in prosta zabava. Ob 7. uri srečkanje za novo dvokolo vredno K 300. Ob 9. uri velikanski umetalni ognj". katere preskrbi pvrotehnik Ferdo Makuc. Natančen vspored koncerta, vojaške godbe, pevskih društev ter imena dirkačev in pešcev se razdeli na veseličnetn prostoru. Cene jedil in pijač navadne. — Tramvaji vozijo izpred kavarne „Central". Vstopnina za osebo 40 vin. Srečke po 40 vin. komad. — Vspored 10 vin, komad. Kolesarski »Zdravo'1* Združena odbora. Sllt!fl{a Zt (iliitčl It) pliCI kakor tudi dobitek, novo dvokolo, za srečkanje, bodo od torka '2. junija t. 1. razpostavljene v izložbi tvrdka J. Drufovka v Gosposki ulici Št. 3. Maltnee koncert se priredi ob priliki i. Narodne dirke na vrtu hotela »zlati Jelen". Začetek ob 11. uri. Vstop prost. — Kolesarje ter prijatelje društva uljuduo vabi odbor. OpOZtrJa SB voe dirkače in pešce, da v nedeljo ob 4 pop, bode na dirkališču aVele-dronio* glavna bkušnja. MU li ženska podružnica družba gr. Cirili In Msfoda priredita na veseličnem prostoru L narodne dirke posebne paviljone, kjer se bode prodajalo razno v korist omenjeni družbi, liodoljubi, pridite v obilnem številu, da s tem tudi pomorete prekoristni naši družbi. Il lOlllkl OkOlICi se je do danes že priglasilo 22 društev, tndi iz Trsta pride več društev korporativno in po deputaciji ; vsa društva, katera niso še priglasila svoje udeležbe, naj storijo to čim preje, da se vspored pravočasno sestavi. Odbor n!u86'skQ-lzol>riž8iilBegi društva" i Ba-tujtfc se je v prvi aeji tako-le konstituiral: predsednik: Alojzij Slamič; podpredsed« nik: Franc Plahuta; blagajnik: Jožef Plahuta; tajnik: Virgilij Toplikar; odborniki: Ivan Mermolja, J i n k o Skert in Anton Čebron; preglednika : Franc Koron in Filip V etri h. poldnem 10 ara. Varščina, katera se ima pri c. kr. davčnem uradu v Gorici položiti, znaša 4850 K. Tozadevna pojasnila dajajo se pri c. kr. finančnem nadzorstvu. Politični pregled. PosUilSkl Zbornica. — Minister m trgovino je odgovoril na interpelacijo glede iz-polnenja želj poštnih oficijantov in aspiran-Balkan^Vroga^r^ mflZffOsti izpolnijo. V de- bati o proračunu je govoril tudi dr. Rybaf, reko\. da je možuo rešiti jezikovno vprašanje le potom narodne avtonomije. Zahteval je ustanovitev jugoslovanskega ministerstva ter se pritoževal o zapostavljanju Slovencev. Zahteval je ustanovitev slov. ljudskih šol v Trstu. Govorniku so na koncu čestitali. Kdaj se uiede dieletoa volana služba? — v brambnem odseku je govoril brambovski minister Georgi o dveletni vojaški službi, ki bo temelj novemu brambnemu zakonu. Na luO po 3 leta službujočih rekrutov pride 150 re-krutov z 2 letno službo. Predno se to stori, bo treba več predpogojev izvršiti, med temi povišanje števila moštva pri pešcih in kava-leriji. Za vse to pa treba še časa! Zanimiva porotni razprava se je vršila v Ne- veyu v Švici. Dva Rusa, Dilnogorsky in Dom-bovskv sta bila obdolžena uboja, storjenega v banki v Montreuxu. Prvi je obsojen na dosmrtno ječo, drugi na 20 let. Brat prvega je podal izjavo, da je obsojenec žrtev Tolstojevih knjig, katere je strastno čital. Mlada družina njegova pa ga je napeljevala v anarhizem. Bazne vesti. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Z NanrtiilO. — Dne 31. maja 1908. bode na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli za Mesarje elovesen zaključek šolskega leta 1907. —.1908 z razstavo šolskih izdelkov Mesarskih vajencev in pomočnikov. Prijatelji šole in napredka so vabljeni, se udeležiti te slovesnosti, ki se bode vršila ob 11. uri predpoldne v šolskih prostorih. Razstava bode odprta: predpoldne od 11.—12. in popoldne od 2.-5. ure. — Vstop je prost. Glavna zaloga tobaka v Gorici se podeli potom javnega pogajanja. Zaloga je v zvezi s tobačno prodajalno. -— Ponudbe se morajo spisati na predpisani tiskovini, in vložiti zapečatene pri c kr. finančnem nadzornlštvu v Gorici najpozneje do 26. junija 1908. pred- Sisvaaskt poslanci v Petropdu. — Slovesni dnevi so bili v Petrogradu, ko so bivali tam poslanci Hribar, dr. Kramar, dr. Hlibovkki in dr. Markov. Sprejem je bil nad vse presrčen, bivanje tam svečano. Bili so pri prvih dostojanstvenikih, pri prvih poslancih, prisostvovali so seji dume, banket njim na čast je bil naravnost impozauten. Navzoči so bili ministri, politiki; župan Hribar je govoril slovensko in rusko. Car Nikolaj je sprejel včeraj imenovane poslance v posebni a v-dijeaci. Zastrupljiao masni vino. — V Reggio di Calabria se je zgrudil pred oltarjem na tla župnik, ko je zavžil pri maši vioo. V vinu je bil strup. Vlil ga je v vino neki drugi duhovnik ' iz maščevanja. OBZtrfar. — V San Giorgio di Nogaro pri Vidmu se je prijavil fi nauči avstrijski vojaški dezerter Iv. Botičin iz Pulja. Pno slovensko pevsko društvo nLlntt v Kamniku vabi k voliki narodni shivnosti, katero priredi v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka in petiudvajsetietuice razvitja društvene zastave, dne 15. in 10. avgusta 1908. »kaoVtinn. iraštvo Jrl§lif v 6radca ima danes svoj 11. izvanredni občni zbor. Akidemlčno društvo slovenskih urononsv »Kras" na Dunaju si je izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: agr, Albert Vedernjak, podpredsedn.: geora. is> kulturtehnik: Drago-tin Gustinčič, tajnik: stud. forest. Vejko Ko-privnik, blagajnik in knjižničar: stud. forest. Ivan Možina, namestnik: stud. forest. Robert Hartman, preglednika: stud. forest. Franjo Špiller, stud. forest. Gustav Kržič. PfOl. Šuriln iz Zagreba, katerega je pregnal ban Rauch z vseučilišča, bo predaval drevi v Trstu v „Nar. domu" o predmetu: Hrvatje in Slovenci v ilirski dobi. Analfabetl v Portugalski. — Ta dežela šteje okoli O milijonov prebivalstva. Od teh O milijonov 4 milijone ljudi ne zna ne Citati ne pisati. Najcenejši konji so v Argentiniji. Tam je 4.762.340 konj. Na vsakih 100 prebivalcev pride 120 konj. Najboljši konji stanejo po 125—175 kron. Izvrstnega konja se dobi za največ 75 K, jako dobre po 30, 25 K. Za Argentinijo ima največ največ konj Sibirija, kjer pride na 100 bivalcev 85 konj. Razprava preti Sičloskinv, morilcu uamest- nika grofa Potockega, se bo vršila 25. t. m. Trajala bo le en dan. PretISOr Wahr»»Di se je vrnil s svojega potovanja v Inomost. Velika pevska slavnostna 1909. v LJublJaD!. -Prihodnje leto poteče 2» let, o^kar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo »Slavec'*. Ta izredui pojav v slovenskem pevskem društvenem življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. 1., na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska sloyanstva društva, saj je ^Slavec" v teku 251etnega delovanja postal osebno znan daloč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu bla-govole o/irati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na „SlavčeviH 251etnici v Ljubljani. Za posredovanje uri.njkupii in prodaji posesteu In trgovin, za posredovanje pri udeležitui raznih kupčijskih podjetij ter za oskrbo hipotek priporočamo izkušeno I f vo avstrijsko irgov. in realitel. borzo veliko krščansko podjetje. Podjetje izdaja svoj strokovni list. Dunaj, I. S0NNENFELS6ASSE 21. tla izbiro raznourslnl kupci- Na zahtovo, Vas poseti naš zastopnik na svoje troške. Ifrnniiipliinn 8G sprejme takoj k dvema VigUJIltHJIlill deklicama v starosti od 8—10 let Poučevati bi ju bilo do 8. razreda, Ozira se le na gospodične z dobrimi spričevali ter popolnim znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine. Gdč. zmožne poučevati V igranju na giasovir imajo prednost. — Ponndbe s prepisi spričeval je nasloviti pod šifro „Lep trg na Kranjskem" na naše upravništvo. Proda se biljard Seifert. natančneje se izve v ulici Tre Re štv. 5. V najem se odda po jako nizki ceni lepo novo stanovanje. Isto se nahaja v bližnji goriški okolici. Stanovanje je samostojno in obsega: kuhinjo. 4 sobe, klet in prijazen senčnat vrtič. — Tik stnovanja se nahaja tudi izvirek zveze, zdrave vode. Vse je jako ugodno posebno za kakega pen-zijonista. Ueč se izve v našem upravništvu. Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fatografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ui. 7 eiektroiotografski =z ZAVOD = V najem se odda pbd zelo ugodnimi pogoji u središču trga Ajdovščine hiša v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, žganjetočem in pekarijo in sicer vse s potrebno pripravo. V prvem nastropju se nahajajo 4 sobe, katere se eventuelno tudi lahko oddajo drugim. Pri hiši je tudi hlev, prostor za vozove, prostorna vinska klet in vrt. — Pojasnila daje g. notar Artur Lokar v Ajdovščini. Destilacija žganja v zvezi z izdolevanjem krepilnih pijač brez alkohola je z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na licn mesta brezplačno izvežban strokovnjak. Dajejo se informacije glede hitre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo na naslov: Prva tovarniška tvrdka (Brste Fabriksfirma) 68882 na E Dukse nasledniki, Dunaj i./i Wollzeile 9. Peter Cof ic čevljarski mojster hiši). GORI0A; Raštelj 32 (v lastni PODRUŽNICA t Gosposki olici štev. I. nasproti ..louta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se raz* pošiljajo po poŠti. CENE ZMERNE ~*M Trst, Via dells Poste 10,1. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. ure zvečer. Suetouna nouost. Za tovarno mila se sprejme mlad, inteligenten Slovenec, vojaščine prost, ki bi se mogel izučiti za to stroko. Navadno tedensko plačo dobi takoj. Oglasiti se je pri lastniku A. Gabrščeku v Gorici. med! ITlcd! Pravi čebehii med, zajamčeno pristni — za bolnike na prsih. 1 vrček z vsebino 10 funtov gld. 2-50. Razpošilja: Roža Nagler, izvozna hiša. Tluste- Avstrijsko. Maslo, jajca, kuretnino in vse deželne pridelke kupuje in prodaja na drobno in debelo Rafael Vuga, trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom. Gorica na Komu št. 6. Hotel Triglav % dfaija dai)cait)a v" J|obii)jslo, z garanciio fl. 1-7», ru-deče ft. 2. -- Plašči za kolesa h prima •— b!ng;i —• nikak izmeček fl. 2-»o in vise Svetilke-acetilen, (tovrstno funkujoniraujft) za fl. i 30. Nova kolesa na verigo V deljene, 40 do 5fi zob 40 kr. do fl. I '50. Trakovi za ; popravo plaščev 15 kr. Krmilo (guverna!> , pol zakrivljeno 23 mm, 24 & 25 mm debelo j fl. i, Hlačne pripenjata po 2 kraje, trobila ! po 95 kraje, in više; ZVOnci od 05 kraje. 1 više ; nova kolesa s 3 letno garancijo fl. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranje, poniklovnnje 1 itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, J točno ter po nizki ceni. i Zahtevajte cenik tvrdko : Impo.sthnus f. Fahrzenge-Indu.strie, Dunaj I. Stnbenting «>. = o!jkinega olja prve vrste njltljiil Jvrdk iz Istri, Dalmacije lilfette, Sari ii Mict a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno; Eron 112, 1*20, 1*36, 1*44,1*60, i'80, 2~. M Mi po 72 fin. ------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na doni. Posodo so pušča kupcu do popolne vporobe olja; pa vporabi so spet zameni h poino. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila jn sveč.------------------ Cene zmerne* POZOR! Več stanovanj mebliranih in iiemeblirunili, pri-pripravnih za kmeta, gospoda in trgovca, z vrtom, dvoriščem, orano zemljo in senožeti v najlepšem in v jako zdravem kraju goriške okolice, se odda v najem ali proda pod najugodnejšimi pogoji- Mcblovann stanovanja se oddajo v najem tudi mesečno. Natančnejše se izve pri gospodu Ivanu Faganelu, velepos. in obrtnik v Mirnem pri Gorici. Pijanosti ni ueč Uzorcc tega eudcir.cga Izdelka „C0ZA" se polije brczplaCno. M«rn se .lati v kavi. v .„!,*,,. v pivu. v vinu .Vi v j.-ltlili i... .lit. Li pivec ti» zup-uil. I'r:i>k ..COZa" ui\i\\i\i>.- .'¦.t.lnvir.. tak.., dil s- pivcu •>i;Mi:di .i!U«'i..[ i-i va- Mlcl...!.... in „..,L„.• ,..],„-... T.I l>r;,M-k deluje t,ik:i/ii. inj j.' iVMiično jinjv/ročilunji-jruvo «./di.n.--ljenjo. PraSck „C0ZA" j- |i.in.'».| mir v ti.souere dni/irn', j«« ivm! o^pisiipti m> v i'em;.!;.«:n jeziku. ZajamcVtio jo, da jo prašek popolnoma neJfc.idijiv. LOZfl ISlIlULC London255r(ADg?Ja] Na pisma je cljati znamko iiT», na dopisnice za h) »to i_________ S č i no, potovalne- potrelh-čine čege, torim-e, il<>narnit,i'>t ltatuicc itd. I/.vr>uj»i in sprejma v popravo različne Koleseijnc in Poprauila se izurSujejo ločno. Cene zmerne. ~ PAROBRODNA DRUŽBA Seoerno-nemski lsloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD-BRERALll) Redne parobrodne črte sz Bremena v Kovl-York, Baltiniore, Oalveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne A/Jje, Avstralije itd. 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. U velikih najniodentejih parnikov v delu. 150 manjših parobrodov. Parobrodi Nemškega severnega Lloyda: 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožr.je, od katerih 30 s 15.CR0 ton. 11 velikih .parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. Vsega skupaj 434 parnikov, od katerih 130 poStnih brzih, opremljenih z modernim komfortom. Brzoparniki preplo?ejo ocean t 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih« ^^? Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. -=-- Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina i. Telefon it. 2068. F. STUMPE Novodošlo blago za nastopno sezono so vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnfon Krušič, = kr« jaški mojster in trgovec v Gorici tekališde Jos pa Verdi štev. 83 in v podmžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (? bližini g. fbigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourstnega blaga iz ausfrijskih in angležkih iouaren najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. Žene! Ako trpite na širjenja krvi ta na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziems-a Ealk 244 pri Koiinn ob Heni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem : ,<5o«p» 15, h \V. pije: Lepa h»al* l Vtrf« 8rc«]atro je učinkovalo la 3. dan". (iospa L v M, piier „Priporočala bom miona VaSo izvrstno sredslvu ter ne bom mma. nikoli br»» njo^a*. Arhitekt S. v M, pile: »Za izhorno p<»»T««lbo se zahvaljujem. Tri nwji leni jo VaAo sredstvo le p„ 3-dnevni rabi brez botefin nfinkovalo*. l*roti pojiljatvi I marke nemSke veljave itadt v tnanikah) poJIjem knjigo: ..Motenje perj«Klerf *pi«a dr. Med. Leviš. — Pojasnila bre*p!a«Jno. Za odgovor naj se priloli inamkt«. Varstvena znamka: „Sidro' iment. Ca p si c i coip. Nadomestek xa Anker-Pain-Expelier je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. z& ceno 80 vin., K 1*40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originaluih steklenico v Skotljah z našo varstveno znamko „si» drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Of, RICHTERJEVA LEKARNA K „ tlatcm leva" v Pragi Ti KHsabcthgasse Itov. 5 nova. j ^J/J| Ontvno raipollljanjp. Imate o Šivalni stroj? Ako ga nimate, omisli to si najnovejšo marko »Original-Vik torta« in najboljšega izdelka. , . , , Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original* le najooljši. Original-Sicfoiia »troji L« uporabi brczsunmo, Bripal-Vietoria strajiISf ta domačo rabo in obrtne namene. Driginal-Victoria stroji LŠiL .....mu za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačne. Orlpjnal-Victaria ifniji ^''ST lek vseh dosedaj obstoječih lovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let, Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original Vietoria« trcjai in dragih Sitalatn strojev, diokoles | »Pata«, crolj«, manietje ii vseh lorskih priprav grl tvrdki KBRŠEVANI & ČUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica lu popravljalnima ltlVA €ASTELLO št. 4. Bratje Tannenberger, Dunaj IX. Wahringstr. 22.! Jlajuečja spedjalna zaloga umelnih predmelou iz kitajskega srebra, alpaka ; medenine, bakra in nikia. Bogata zaloga daril za usako priliko. j :zr=: 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosli. Sprejemajo se razna'fcpopraoila. j^ Dopisuje se u slouenščini, italijanščini in nemščini. Modeli LV Cenik se pošlje na jahfeuo inslonj in poštnine prosto. Poštnina in lauojnina se pri noSii|aiuati ne zaračuna. Za birmo! Piej kron 20- 3-lntno piiieJQ jsistve Jako moderna Remont. Oloria srebrna žepna ura za gospode Tu krn-isa ur.>. ::»a .-krbtM ri'i'Jil:..um »o!e»jc na k»m»n. '.i kra«n • ^r:»\j:.iti<- »•');:•<•%*•• na |• • ¦ i"•« 1-t.i *Uiw K 8' s m- k;sJids:jk'.i;t K 9' Ka/i-.-i!):« .->- po |».vzctju. 3-lBtno pismeno jamstvo OESTERR. UHREN - EXPORT - GESELLSCHAFT Dunaj - Weslbahnhol 20 TISOČERA PRIZNANJA T Slovenci, kupujte užigaliee v korist družbi sv. Cirila in Metoda! POZOR, GOSPODJE IN MLADENlClj • } svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ve2 nego 3» let, se mu je posrečilo izusti najbdjse smistvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to jo KAPILOR St L OmogoH, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prnljaj m vsako drago koino bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo i-rnualmc in »hvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 vin., it lončka j k. KaroJajte samo prt meni pod naslovom: PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ved" nego 30 let, se mi je posreSilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. - lIAPILOR štev. 2, [»ovzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prabaj in vsako kožno bolezen na glavi. NaroČila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnio in priznalnio. Stane pcStnu-e prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 S. NaroCa naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišič, == lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir .^~ >¦ 1 » 3:..ooo » 10! » . 3.000 » 1 ¦ » ;so.ooo » iua » - 9.00.*) • l dobitek . 1MI.OGO » r.;?y . » 1.000 » 1 » «0.000 » 603 . » il(K) » 1 » » m.im » 181 » . m) » V r i'lem obsega loterija, kater a je 7 razredov razvrstena J00.000 srečk s 48.405 dobitki . „ pr«mij»h, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razredi znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviSs v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.001 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v «. na 80.000 M. in v 7. ua 600.000 M. Srefkanje je postavno določeno. I'ene srečkam I. razreda »> sledeče: cela orig. sreCka E 6-— ali E 7--P°l .. „ ., 3*- „ „ 3'50 "trt „ ,f „ 150 „ , 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-Senein srečkanju uradne listino, ne da bi jo moral Še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljaaje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti pivzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreokanja takoj, ali pa vsaj do 4. junija. zaupno na nastov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschift t HAMBURGU. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmp domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospodinje! Potfajte 111110 iz te Ue toiroe! Melet je izvrsten. Gene oMčaiiie! Naša špecijahteta je: Odpele - KDZa 8 SOlliCeffi. ^^ l^f *' Ant. Breščak-u v Gorici,. | v Gospcski ulici št. 14 | (v lastni hiši) j kateri iiaa v zalogi najbogatejšo I izbero pohištva vseh slegov za ' vsak stan, priprostega in naj- 1 finejega izdelka. n Daje tudi na obroke, j Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. I j Gene brez konkurence, \ Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.