Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. 10. majnika je napravila kmetijska družba svoj letošnji veliki zbor, v kterem se je snidilo 78 gospodov družbenikov in večina gosp. predstojnikov družtvinih podružnic, in kterega je poslavii tudi visokorodni grof Ch o-rinski, naš precastiti deželni poglavar. Predsednik družbe gosp. Fi d. Terpinc je v začetnem govoru veselje razodel o nazočnosti gosp. deželnega poglavarja, in je prijazno pozdravil veliko množico zbranih družbenikov, kteri s tem naznanjajo, da jim je mar za prizadevanje družtva in za povzdigo kmetijstva, ki je imenitna podlaga blagostanja domovine. Zahvalil se je goap. predsednik dalje pridnim pred- stojnikom družtvinih podružnic, ker le z njih pripomočjo zamore družba svoje namene vspešno do-segovati. Omenil je potem, da na družtvinem vertu na Poljanah so spet nove kmetijske mašine in orodja na ogled postavljene in tudi nektero orodje, ki je v pod-kovijski šoli po izgledu vunanjega blaga izdelano bilo. Poslednjič je družbi naznanil gospode namestnike druzih kmetijskih družb, ki so se po izvoljenih poročnikih vdeležiie današnjega zbora. Pervo po začetnem predsednikovem govoru je bilo, da je tajnik kmetijske družbe, dr. Bleivveis, zboru na znanje dal i menit niš i dela, s kterimi je opraviti imel glavni odbor po poslednjem občnem zboru. Razvidilo se je iz tega, da predsednik z odborniki vred so si, kar je moč bilo, prizadevali, v korist kmetijstva pridni biti. Gosp. odbornik Malic je po dokončanem tem naznanilu zboru razodel: kaj je glavni odbor dosihmal za vpeljavo drena že na Krajnskem delal. Zvedilo se jefiz te razodeve, da slavni odbor kmetijske družbe Šta-jarske nam je obljubil umetnega inženirja poslati, — da orodje, s kterim se grabni režejo, je že iz Angleškega prišlo, in da tudi gosp. Baumgartner je naročeno ma-šino že iz Marskega dobil, ki bo izdelovala drenažne cevi. Povsem tem se smemo nadjati, da že letos se bo začela drenaža na Krajnskem. Sklenul je gosp. govornik to naznanilo s tem: da bi ti važni zboljšek posebno bolj mokrih zemljiš, kterega v druzih deželah kme-tovavci prehvaliti ne morejo, tudi pri nas tako se raz-širjeval, kakor po svoji dobroti zasluži, in da bi gosp. družbeniki ne le svoje za drenažo pripravne in drenaže potrebne zemljiša drenažiti dali, temuč da bi tudi premožne sosede ali srenje spodbadali za drenažbo, ktera, kakor tudi krompir izpervega, bo zadela na protivnike. Gosp. odbornik Schmidt je za tem zboru naznanil , da osnovo novega družtva, kterega namen ima biti obdelovanje Krasa in druzih pustih krajev Notrajnskega, je glavni odbor že predložil vis. deželnemu poglavarstvu s prošnjo, da bi se predložene postave poterdile in na njih podlagi smelo novo dru-žtvo v življenje in djanje stopiti. (Dalje sledi.) — 155 — Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) CMnova nove postave za čas terjanja (bendime) na Dolenskem je zbudila prav žive pomenke. Slavno c. k. deželno poglavarstvo je po mnozih skušnjah prepričano, da veliko nogradnikov tergati začne, preden grojzdje dozori, iz kterega se potem zagatno, kislo in brez cene vino dobi-a, ktero dobro ime tudi vrednega domačega vina spodkopoje in je tako celi deželi v škodo. Zato je izročilo kmetijski dražbi: naj ona z zvedenimi možmi osnovo tergatvine postave izdela, ktera je ravno sedaj toliko potrebniši, ker uvožnja horvaškega vina ni več colu podveržena, in je tedaj zadnji čas, da se za dober domač prideik skerbi. Odbor kmetijske družbe je podal svojim podružnicam na Dolenskem staro postavo od leta 1833 za pretres in prevdark: kako naj bi se sedanjemu času primerno prenarediia. Podružuice so se posvetovale o tem in so svoje mnenja odboru razodele, ktere so danes bile občnemu zboru v sklep predložene. Predelječ bi nas peljalo, ako bi hotli vse natanjko popisati, kar se je o ti zadevi govorilo, ker pomenki so dolgo časa sosebno zavolj tega terpeli: kdo in kako naj se določuje čas, v kterem se sme v vsaki gori tcrgatevzačeojati. VTdeležilisose teh pomenkov slavni gosp. deželni poglavar grof Chorinskv, gosp. grof Hohenwart Kari, gosp. dr. Kavčič, gosp. dr. Ahačič, gosp. tehant Vovk, žl. gosp. Anton Fichtenau, gosp. drv Orel, gosp. Trene, gosp. Rautner, gosp. faj-mošter Čuk, gosp. fajmošter Hasnik iz Stajarskega, gosp. predsednik in pa tajnik kmetijske družbe. Obveljal je potem sledeči sklep : „Nihčc ne sme tergati začeti, preden se za to postavljeni čas ne oznani". „Po sklepu gorskega odbora in po zaslišanju do-tične kmetijske podružnice določuje c. k. okrajna (kan-tonska) gosposka čas, kdaj se v vsaki gori sme terga-tev začenjati". ^Gorniki vsake gore volijo izmed sebe odbor , ki določuje čas tergatve". „ Vsaki odbor obstoji iz 3 gornikov". ^.Izvoljeni v ti zbor pa zamorejo le taki gorniki biti, ki imajo tako velike nograde , da se štejejo k tisti polovici gornikov , ki imajo veči posestva v tisti gori". Dalje je obveljal predlog gosp. grofa Hoheuvvarta; „naj si družba, preden izdela osnovo nove tergatvine postave, poskerbi enake postave iz druzih krajev, kjer je vinoreja na visoki stopnji, in naj, kar bi utegnilo v teh postavah za naše kraje pripravnega biti, porabi v domači namen. Glavni odbor naj sostavi po teh izve-denjih osnovo za nase kraje (za Oolensko in Vipavo), in jo pošlje še enkrat podružnicam v prevdark. Tako doveršeno delo naj se predloži c. k. deželnemu poglavarstvu". In tako se bo storilo. (Dalje sledi.) — 158 — — 162 — Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) Dalje je naznanil tajnik, da gosp. fajmošter Janez Z a lok ar bo dodelali rokopis »umnega kmetovanja in gospodarstva, in da pervi del, ki zapopade po-ijodelstvo in obdelovanje travnikov, je za natis pripravljen. Ker so te bukve, čeravno vsakemu mlademu in staremu kmetovavcu potrebne, sosebno kmetijskim učilnicam namenjene, je zbor sklenul: naj se berž začnejo natiskovati in scer v 2000 iztisih, gosp. fajmo-štru pa naj se zavolj posebne pridnosti, s ktero je obširno delo doveršil in živim potrebam domovine vstregeh brez da si bil zato kakošnega plačila terjal, v imenu kmetijske družbe zahvalno pismo pošlje. Za izpraznjene 4 mesta na kmetijskih učilnicah se je oglasilo 7 kmečkih fantov. Ker ima po višjim sklepu pravilo veljati, da zraven druzih dobrih duševnih in telesnih lastnost se imajo posebno taki fantje izvoliti, ki imajo kadaj doma gospodarstvo prevzeti, so bili za tibart izvoljeni: Ložar Janez izTerzina, Gruden Jakob iz velikega Otoka Postojnske fare (pervi iz Notrajnskega, ki se je v kmet. učilnico oglasil), Kaplan Franc iz Mirne, in pa Dolenc Nande iz Št. Vida pri Zatičini. — Gosp. predsednik Ter p i ne je potem zboru nasvetoval: naj bi se sklenilo, da prihodnjič imajo učenci kmetijskih šol eno leto v Ljubljani ostati, da se vsih tistih vednost nauče, ktere so podlaga djan-skega (praktiškega) kmetovanja ; s temi vednostmi navdani bojo z veliko večim pridom se učili v prihodnjih dveh letih posamne razdelke umnega kmetijstva, in predstojnikom omenjenih učilnic bo s takimi bolj izurjenimi glavami gotovo tudi vstreženo. Nauki pa, kterih se imajo ti učenci pervo leto v Ljubljani učiti, so: občno naravoslovje, kolikor ga je za kmetovavca potreba, in n a-toroznanstvo domače živine, kmetijska kemija, živinoreja, poznanje rastljin, zlasti vsih trav, ki spadajo v živinsko pičo, popolni nauk iz reje sadnih dreves, murb in svilnih gosenc; zraven tega imajo učenci na podkovijski in živinozdravniški šoli priložnost večkrat viditi, kako se ima živina kovati, kako se streže bolni živini itd. Ker je na družbi-nem vertu marsikterega kmetijskega dela, in ker tudi grad gosp. predsednika ni delječ, na kterem se dokaj novega kmetijska orodja rabi, imajo učenci lepo priložnost, se tudi soznaniti z novim dobro poterjenim orodjem, ker gosp. predsednik bojo radi dovolili, da pridejo učenci ob tacih časih na Fužine, ko se z novimi plugi orje, z novo brano vlači itd. Učenci se bojo scer imeli pervo leto veliko učiti, pa si bojo s temi nauki tudi za prihodnje učenje na djanskih kmetijskih učilnicah lepo podlago postavili. Omeujene nauke zamorejo učenci dobivati deloma v živinozdravniški šoli, deloma v šoli gosp. F le iš mana. v kteri se rastljinoznanstvo, sadjo- in murvoreja uči. Zbor je enoglasno poterdil ti predlog gosp. predsednika , in vse predloge : kako naj odbor za stanovanje in živež učeneov v Ljubljani skerbi, da se bo zamoglo shajati s tistim zakladom, ki je od vis. ministerstva za te štipendije določen. (Dalje sledi.) Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) Gospod dr. Strupi je zastran podkovijeke in ži-vinozdravniške šole v Ljubljani naznanil zboru, da je lani 15 kovaških podmojstrov (kselov) se umetnega pod-kovstva in druzih živinorejskih in živinozdravniških vednost učilo, poslednjih naukov se je učilo tudi še 5 druzih kmečkih mladenčov ; v vsem skupej je bilo tedaj 20 učencov, izmed kterih se jih je lani 15 izučenih iz šole izpustilo, 5 jih pa je bilo za ponavljanje prideržanih. V vsem skupej je v preteklih 3 letih njenega obstoja 40 v podkovanju zdravih, napčnih in bolnih kopit in v množin druzih živinozdravstvenih znanstvih dobro podučenih iz te učilnice na deželo šlo. Iz druzega naznanila, ki ffa je gosp. dr. Strupi, kot oskerbovavec družbenega verta, zboru predložil, se je zvedilo, da lani in letošnjo pomlad se je blizo 13.000 murv iz tega verta deloma za plačilo, deloma brez plačila oddalo; izmed teh je čez 4000 murv šlo na Staja rs k o, kjer jih je gosp. dr. Hlubek več poleg železnice zazadil. Reči se mora, da ene Teta sem se je na družtvenem vertu murvinih dreves sila veliko izrejevalo; vsako drevo je kapital, ki bo kadaj deželi dobiček do-našal, ko se bojo naši rojaki še bolj zdramili in spoznali, da se pridelovanje svile (Žide) dobro splačuje. — Veliko manj kakor za murve, je pa vert na Poljanah zavolj preslabe zemlje za sadno drevje vgoden, ktera ima le to dobro , da iz tega verta drugam na bolji svet presajene drevesa se dobro sponašajo. Iz druzih od gosp. dohtarja iz tega verta naznanjenih skušinj se je zvedilo: da sta se lani tako imenovani Jeruzalemski ječmen in Koroški gorski oves kaj dobro obnesla, uni je dal š estnajsterno, ti osem naj sterno zerno; — namest krompirja močno priporočovani sad pod imenom ;,u]Iucus tuberosus" je taka malopridna stvar, da se mu zamore po pravici reči t Učez! pojdi rakom žvižgat; — krompir vsi h sort je gnjil tudi lani na vertu , pa vendar ne tako zlo kot prejšni dve leti; -— močno čislana sibirska pesa, ki jo je družba nalaš iz Presburga naročila, se scer lani na tem vertu ni debela pridelala, al lani ni bila ne za repo ne za peso posebno dobra letina; to pa se že zamore reči, da je ta pesa, po vsih tukajsnih skušnjah tudi druzih kmetovavcov, ki so jo sadili, posebno sladka, mehka in prijetnega okusa. — Kolikor se iz verta zamore semen oddati, jih vsak dobi, kdor se na gosp. oskerbnika oberne. (Dalje eledi.) List 43. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) V 10. razdelku zbornih pomenkov eo priple sledeče reči na versto: Gosp. Anton Galle, vlastnik Bistriške ^raJBine in predstojnik podružnice Ljubljansko-Verhniške, jo naznanil zboru: b kakosno ailo se pokončujejo g^ojzdje po tistih hribskih nadolih , ki blizo železnice leže, ker zlasti velicannke dela poleg: Barovnice za ce^el in apno veliko lesa potrebujejo, in tako tudi v teh krajih od tedna do tedna strašne iroline-^ n o v Kras — postajajo; vec host je že čisto obritih. Tisti, ki so te zidarije prevzeli, namest da bi dali kuriti a soto,ktereje bliKo tam aila veliko, kupujejo las, kar se jim ^a. le navozi, in tako se seka vse, kar je le krajcarja vredno, — kjer eo poprej gojzdi bili, so sedaj goljave, in ker po tem takem dež s stermiu spera še tisto mervico persti, iz ktere bi se zamo^lo mlado drevje zarasti, ne bo na teh mestih kmalo nič družeča ko ^olo skalovje. Ker je tako ravnanje zoper gojzdno postavo, je gosp. Galle nasve-toval: naj kmetijska družba, ki ima tudi za prid ^ojzd-Dištva skerbeti, to silno pokončevanje ^ojzdov naznani G. k. deželnemu poglavarstvu, da se ^ojzdna postava tudi pole^ železnice v prid dežele natanjko spolnuje. Zbar je enoglasno poterdil ti predlog. Gosp. Trene, predsednik Kostanjevške podružnice, je poterdil tisti nov rezil ni k zaterte, kterega je kmetijska družba iz Estrajha (Krem-sa) dobila in se Kev-sev rezilnik imenuje. Tudi skušnje v Vipavi so po naznanilu ^osp. predstojnika in tehanta Grabriajana ti rezilnik tako poterdile , da si ^a želi vsak vinorejic imeti, ker se terte ž njim kaj hitro in lepo po vsih kra-jih obrezovati zamorejo. Vipavci so po naznanilu ča-Btite^a g'osp. tehanta le v tem nekako skerbni, da bi ti nož predrag: ne bil; al mi jim zamoremo povedati, da ne velja več kot 1 il. 10 kr., in da km etijska družba bo rada naročila prejemala. Ce se jih veliko naroči, zna biti, da bo še kak krajcar nižji. Gosp. Andrej Fleišman je priporočal hmeljo-rejo, ker po njeg:ovih skušnjah se utegne hmelj na Krajn-skem dobro sponasati. Zavernul je kmetovavce na podiik v ^Novicah", ktere^a je po nar boljših skušnjah na Ce-fikem, kjer je hmeljoreja na visoki stopnji, gosp. dr. Orel prav natanjko spisal. Gosp. Ferdinand Schmidt je omenil dr. Mal-fattove skušnje zastran js:njiloba krompirja, po kteri naj se krompir (^kakor so „Novice" letos svojim bravcem že oznanile), z nekterimi drugimi sadeži kopulira. Čeravno ti svet ne obeta veliko prida — pravi gospod 8chmidt —naj se vendar poskusi, ker se lahko poskusiti da. Dalje je gosp. Schmidt natsivetoval: naj napravi kmetijska družba letošnjo jesen spet v Ljubljani sadno razstavo. Zbor je enoglasno poterdil ti predlog, ker je gotovo, da očitne sadne razstave veliko pripomorejo k povzdigi sadjoreje. Pri ti priliki je naprosil gospode iz Dolenskega: naj bi skerbeli, da tudi iz Dolenskega, kjer je dosto lepega sadja, ga pride več v razstavo, kakor pri po^^lednjih dveh razstavah, da po ti poti zvemo za vse sadne plemena, ki jih krajn^ka dežela ima, in da nam bo po tem lahko cepiče eden druzemu dajati po željah vsacega. Gosp. Schaffer, posestnik Vinje Gorice poleg Trebna, je zboru poslal v S' Sam asa in g. Strupi, za ktere je postavni čas pretekel, vnovič z večino glasov izvoljeni. Vsled družbinih postav so pod ru ž nic e naznanile več mož, ki naj bi se izvolili za družbenike. Zbor je poterdil, kar so podružnice hasvetovale. In tako je bil letošnji zbor končan. Gosp. predsednik je z zahvalnim nagovorom sklenul zbor ob pol dveh. Ne moremo pa tega popisa končati, da bi ne omenili prelepih furnirov za mizarje, ki jih je razpostavil gosp. Jarc, župan v Medvodah in ud naše kmetijske družbe. Ti furniri, kterih je po 18 iz pavca debele dile izrezanih, so kaj lepo blago in so ogledovavcem tudi po vsi pravici močna dopadii. Kdor jih hoče še viditi, naj jih pride ogledavat v pisarnico kmetijske družbe (v Sa-leudrove ulice}. — 174 —