# Zaèetki ideje o politièni in gospodarski zdru`itvi Evrope segajo `e v èas Grkov in Rimljanov. S slednjimi se je zaèela latinska tradicija, civilno pravo in skupna religija – krš- èanstvo. Te prvine predstavljajo temelj Evro- pe in njenega nadaljnjega zdru`evanja ter zbli`evanja narodov. Ka`ejo se v ekonomskem in socialnem razvoju, upoštevajoè okoljske in regionalne dimenzije, ki so garancija izbolj- ševanja `ivljenjskega standarda vseh prebival- cev Unije. Najprej si na kratko poglejmo njen razvoj od 50-tih let pa do danes, leta 2004, ko bo Evropska unija do`ivela najveèjo širitev v svoji zgodovini. Mejniki v njenem razvoju so številne pogodbe, ki so tudi neke vrste simboli postop- nega zbli`evanja in enotnosti dr`av èlanic. "!9   ! Za zaèetnika Evropske unije velja francoski zunanji minister Robert Schuman, ki je 9. maja 1950 – takrat je povojna Evropa še iskala izhode iz politiène in gospodarske nestabil- nosti — s svojim znamenitim govorom, t.i. Schumanovo deklaracijo, ustvaril prvo kon- kretno podlago za postopno gospodarsko in politièno zdru`itev evropskih dr`av. Za Schu- mana je ta zdru`itev predstavljala temeljno podlago ohranitve trajnega miru v Evropi, hkrati pa je bila poziv k integraciji, s pripravo Pogodbe za premog in jeklo, ki je bila poleg Francije in Nemèije – dveh najveèjih nas- protnic iz druge svetovne vojne — namenjena vsem evropskim dr`avam. Za skupno sodelovanje se je s podpisom Pariškega sporazuma o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo 18. aprila 1951 zavezalo šest dr`av: Francija, Nemèija, Italija ter dr`ave Beneluksa: Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Svoje sodelovanje so okrepile 25. marca 1957 v drugi fazi integracijskega procesa – z Rimskima pogodbama. Ustanov- ljeni sta bili Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko ener- gijo (EURATOM). V preambuli prve po- godbe so dr`ave poudarile svojo “trdno od- loèenost, da bodo ustvarjale pogoje, ki bodo prispevali k vedno moènejši povezanosti evrop- skih ljudstev”.1 Pogodba o ustanovitvi EGS je najpomembnejša med njimi, ker je okvirna pogodba, ki poleg “toèno doloèenega cilja, to je ustanovitve skupnega trga s carinsko unijo, vsebuje tudi splošne smernice skupne politike na nekaterih podroèjih in dopušèa mo`nost, da dr`ave èlanice s splošnim soglas- jem uvedejo nekatere nove skupne politi- ke”(Ješovnik, 2000: 13). Leta 1986 je bil sprejet Enotni evropski akt, ki je prièel veljati 1. junija 1987. Dr`ave èla- nice so se z njim zavezale k cilju vzpostavitve enotnega in notranjega trga, kot “prostora brez notranjih meja, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapi- tala”.2 Temeljito je prenovil pogodbe o us- tanovitvi Evropske skupnosti; razširil je for- malne pristojnosti Skupnosti in prilagodil njeno institucionalno sestavo. Naslednjo prelomnico predstavlja 7. fe- bruar 1992, ko je bila podpisana Pogodba o Evropski uniji ali Maastrichtska pogodba, ki velja od 1. novembra 1993. Z njo so dr`ave èlanice svoje sodelovanje razširile tudi na po- droèje skupne zunanje in varnostne politike ter na podroèje pravosodja in notranjih zadev, ki predstavljajo drugi – prvi dve politiki ozi- 5. 6 )  9  E .    roma tretji steber EU – podroèje pravosodja in notranjih zadev. S to pogodbo je bila za- radi spremembe naziva Evropske skupnosti v Evropsko unijo, dotedanjemu bolj gospo- darskemu sodelovanju med dr`avami èlani- cami, dodana še politièna dimenzija. Slednja se odra`a še v eni novosti pogodbe – dr`av- ljanstvu Evropske unije, ki dopolnjuje nacio- nalno dr`avljanstvo dr`avljana katere koli èla- nice EU. Prav s to pogodbo je bil storjen od- loèilen korak na poti h gospodarski, denarni in politièni uniji. Ta je tako postala tudi po- memben dejavnik varnostne in zunanje po- litike ter poleg tega še porok za spoštovanje kulturne raznolikosti, nacionalne in jezikovne identitete vseh, pod njenim okriljem `e po- vezanih, evropskih narodov. Amsterdamska pogodba je bila podpisana 2. decembra 1997 in velja od 1. maja 1999. Spremenila je vsebino treh stebrov,3 na kate- rih temelji Evropska unija, saj je podrobneje uredila carinsko poslovanje ter ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in tudi so- cialne zašèite. V svojih doloèilih poudarja spoštovanje èlovekovih pravic in demokratiè- nih naèel v dr`avah èlanicah, boj proti brez- poselnosti, svobodo gibanja, uvaja nove cilje na podroèju pravosodja in notranjih zadev, boj proti organiziranemu kriminalu in usta- navlja funkcijo visokega predstavnika za skup- no zunanjo in varnostno politiko. Pogodba iz Nice, podpisana 23. februarja 2001 (velja od 1. februarja 2003), še dodatno ureja vprašanja v zvezi s širitvijo Unije. To podroèje je povezano predvsem z reformo in- stitucij Evropske unije zaradi poveèanja nje- nega èlanstva maja letos. Decembra 2001 je bila na podlagi spreje- ma Laeknske deklaracije na zasedanju Evrop- skega sveta v Laeknu ustanovljena Konvecija 5. Evropska unija  # o prihodnosti Evrope. Njena naloga je bila preuèiti vsa kljuèna vprašanja glede nadalj- njega razvoja EU; tako vprašanja povezana z razširitvijo kot delovanjem njenih institucij. Rezultat te konvencije pa je bil Osnutek evropske ustave, (ne)sprejetje katere prav se- daj najbolj buri duhove evropske javnosti. Današnjo petnajsterico, ki šteje 374 mi- lijonov prebivalcev, poleg `e prej omenjenih šestih ustanovnih èlanic iz leta 1951, od leta 1973 predstavljajo še Velika Britanija, Irska in Danska, od leta 1981 Grèija, od leta 1986 Španija in Portugalska in od leta 1995 Šved- ska, Finska in Avstrija. Evropska unija pred- stavlja danes najveèji skupni trg, na katerem se vsako leto ustvari za veè kot šest tisoè mi- lijard dolarjev blaga in storitev. Glavni cilji zdru`evanja èlanic v Unijo so svobodno gi- banje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Evropska unija nadaljuje svoj integracijski proces s širjenjem in poglabljanjem le-tega. Ambicije Unije danes: zgraditi Evropo, ki bo temeljila na svobodi in spoštovanju iden- titete vseh njenih prebivalcev, ter dru`bo, ki bo temeljila na znanju in socialni blagi- nji, da bi tako dosegli svoj zastavljen cilj: najhitrejše rastoèe na znanju temeljeèe gos- podarstvo na svetu. Evropski uniji se bo 1. maja 2004 pridru- `ilo deset novih dr`av èlanic, med njimi tudi Slovenija. To bodo dr`ave, ki so 16. aprila lani v Atenah skupaj s petnajsterico podpisale Po- godbo o pristopu Èeške republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvi- je, Republike Litve, Republike Mad`arske, Republike Malte, Republike Poljske, Repub- like Slovenije in Slovaške republike k Evrop- ski uniji. 5.9   Evropska unija med svoje simbole, ki oz- naèujejo njeno politièno enotnost, šteje: dan Evrope, zastavo in himno. Mednje lahko enakovredno štejemo tudi njeno jezikovno (ter iz nje izhajajoèo kulturno) raznovrst- nost, enotno valuto – evro in njeno zadnjo veèjo skupno pridobitev – Osnutek evropske ustave. )7$ 87$ )9: Dr`avljani Evropske unije praznujejo dan Evrope 9. maja v spomin na obletnico Schumanove deklaracije, ki pomeni rojstni dan EU. Francoski dr`avnik — zunanji mi- nister Robert Schuman je popoldne 9. maja 1950 v “salonu z uro” francoskega zunanjega ministrstva v Parizu novinarjem predstavil naèrt zgodovinskega pomena: ustanovitev skupne Visoke oblasti, odgovorne za fran- cosko-nemško proizvodnjo premoga in jekla “v okviru odprte organizacije, ki se ji lahko pridru`ijo vse evropske dr`ave” (R. Schuman v Evropska antologija, 2001: 103). Avtor te zamisli je bil Schumanov svetovalec in mi- rovnik Jean Monet, ki se ga še danes spomi- njamo kot “oèeta Evrope”. Izbira tega dne kot dneva Evrope je bila leta 1964 doloèena s strani Odbora ministrov in obele`uje tudi obletnico ustanovitve Sveta Evrope. Prazno- vanje tega dne je bilo sprejeto na konferenci Ministrskega sveta v Milanu 1985. V tem ted- nu in predvsem na ta dan se širom po ozem- lju Evropske unije, zadnja leta tudi v dr`a- vah kandidatkah, vrstijo številni dogodki in praznovanja. Njihov namen je poleg spomi- na na zgodovinske dogodke, ki so se zgodili na ta dan, ljudem èim bolj pribli`ati idejo o evropskem povezovanju in Evropo samo, ter s tem zbli`ati tudi same dr`avljane te multinacionalne tvorbe. 7$";"8( 7$ 5#*: Razvoj in simbolika Zastava, oblikovana po natanènih smer- nicah, ima dvanajst zlatorumenih zvezd v krogu na nebesno modri podlagi. Število dvanajst4 je prastara prispodoba popolnosti, krog pa simbol povezanosti in nerazdru`lji- 5.    vosti. Krog zvezd predstavlja zvezo evropskih narodov; solidarnost in harmonijo med njimi. Njena zgodovina sega v leto 1955, to je v èas, ko je Evropska unija obstajala še v obliki še- sterice povezane v Evropsko skupnost za pre- mog in jeklo. Loèeno telo s širšim èlanstvom je bil Svet Evrope, ki je bil ustanovljen nekaj let prej in se je ukvarjal z zašèito èlovekovih pravic in promoviranjem evropske kulture. Le-ta je iskal in izbiral simbol za svojo lastno uporabo. Po številnih diskusijah sta bila v igri dva predloga za evropski emblem: — krog dvanajstih zvezd in sredi njega èrka E na modri podlagi, — le krog dvanajstih zvezd na modri podlagi. S strani Ministrskega sveta je bil, 8. de- cembra leta 1955, na podlagi soglasno spre- jetega predloga o emblemu Evropske skup- nosti 25. oktobra istega leta s strani Parla- mentarne skupšèine, sprejet slednji predlog, kot ideal enotnosti med prebivalci zdru`ene Evrope. Po razširitvi EU na 15 dr`av se šte- vilo zvezd ni spremenilo. Tako bo tudi v prihodnje, saj število ni povezano s številom èlanic, ampak s simboliènim pomenom po- polnosti in celovitosti Od 26. maja 1986 da- lje je enaka Evropska zastava tudi uradni simbol Evropske unije in vseh njenih insti- tucij. Sedaj postaja zastava vse bolj simbol enotne zdru`ene Evrope in evropske iden- titete “par excellence”. Heraldièen opis Dvanajst petokrakih zvezd, katere se med sabo ne stikajo, na azurno modri podlagi. Geometrijski opis Emblem ima obliko pravokotne zastave modre barve, katere širina je ena in pol dol- `ine zastave. Dvanajst zlatorumenih zvezd po- razdeljenih v enakomernih intervalih tvori ne- viden krog, katerega center je preseèišèe dia- gonal pravokotnika. Radij kroga je enak eni tretjini poloviène dol`ine diagonale. Vsaka zvezda ima pet toèk, ki so namešèene na ob- segu nevidnega kroga, ki obkro`a zvezdo, ka- terega radij je enak eni osemnajstini poloviène dol`ine diagonale. Vse zvezde so pokonène ob- like, kar pomeni, da je ena toèka v vertikalni, dve pa v horizontalni premoèrtni legi, pravo- kotno glede na drog zastave. Krog je urejen tako, da se zvezde pojavljajo kot ure na številè- nici ure. Njihovo število je nespremenljivo.5 Ta zastava je le emblem Evropske komisije – izvršne oblasti Evropske unije. Ostale in- stitucije in telesa EU uporabljajo še svoj last- ni emblem kot dodatek Evropski zastavi.6 7$" ! 8( 7$ < !: Zadnji stavek Beethovnove Devete simfo- nije, imenovan Oda radosti (Ode to Joy), je kot himna Evropske unije obenem tudi hval- 5. Evropska zastava  # nica svobode, obèutka za skupnost in miru. Izvajana je brez besedila, le v instrumentalni obliki – v jeziku glasbe, ki je univerzalen in razumljiv vsem narodom. Priredba je delo Herberta von Karajana in je napisana za tri instrumentalne priredbe – za klavir (solo), pi- hala in simfonièni orkester. Igrajo jo ob evrop- skih prireditvah in sveèanostih. Evropska himna je vsakomur dostopna tudi preko in- terneta na spletnem naslovu: http:// europa.eu. int/abc/symbols/anthem/ index_en.htm. Skladba je izvajana s strani pi- halnega orkestra Evropske unije — Youth Wind Orchestra pod taktirko dirigenta Andréa Reichlinga. Izvedba je bila posneta leta 1994 v Lizboni — v Teatro da Trindade. Za evropsko himno je bila skladba spre- jeta leta 1972 s strani Sveta ministrov. Med zasedanjem predsednikov dr`av in vlad dr`av èlanic v italijanskem Milanu med 28. in 29. junijem leta 1985 pa je bila prej omenjena himna tudi uradno prepoznana. Pri sprejetju enotne himne ni šlo za nadomestitev nacio- nalne himne dr`av èlanic EU, temveè za pro- slavljanje vrednot, ki si jih znotraj EU vsi de- lijo (delimo), njene enotnosti in hkrati raz- liènosti. Predstavlja pa skupen simbol ne le Evropske unije, temveè vse Evrope. - ; Jezikovna in narodna pestrost znotraj Evropske unije je njena posebnost, saj jezik vsake dr`ave èlanice, kljub èlanstvu v nadna- cionalni tvorbi, še vedno predstavlja njen na- rodni simbol. EU `eli svojo kulturno in je- zièno razliènost znotraj sebe ohraniti. Prav zaradi tega ima trenutno enajst uradnih je- zikov: angleški, danski, finski, francoski, grški, italijanski, nemški, nizozemski, portugalski, španski, švedski (glej Eurojargon, 2004). Šte- vilo se bo s 1. majem letos poveèalo in med naštetimi bo poleg ostalih jezikov, ki bodo dodani spisku, tudi slovenski. V vseh uradnih jezikih izhaja vsa zakonodaja EU, dr`avljani dr`av èlanic EU pa lahko pri komunikaciji z evropskimi institucijami uporabljajo katerega koli od naštetih jezikov. V znak skrbi in `elje po ohranitvi svoje pestrosti nacionalnih in re- gionalnih jezikov, je EU razglasila leto 2001 kot evropsko leto jezikov. 7 $"#=  Priprave na uvedbo enotnega evropskega denarja oziroma valute so bile dolgotrajne in temeljite, saj je bil le-ta mišljen in tudi je do- polnitev, krona uresnièenja notranjega trga. Predhodnik evra je bil eku (ECU – Euro- pean Currency Unit). Ime je, na idejo nek- danjega ministrskega predsednika Giscarda d’Estaigna, dobil po svoji funkciji, ki jo je (bo) opravljal – funkcijo evropske denarne enote. Eku v fizièni obliki ni nikoli obstajal, bil je le knji`ni denar. Uvedbo evra so v desetletju in pol traja- joèih pripravah zaznamovale tri intenzivne faze. Prva se je zaèela v drugi polovici leta 1990 z direktivo o popolni liberalizaciji ka- pitala in s tesnejšim sodelovanjem na gospo- darskem, fiskalnem in denarnem podroèju. Druga se je prièela septembra 1994 z ustano- vitvijo Evropskega denarnega inštituta in pre- povedjo financiranja javnega dolga s strani centralnih bank. Tretja faza z zaèetkom ja- nuarja 1999 pa je `e pomenila uresnièitev de- narne unije, ko se je nepreklicno doloèila vi- šina menjalnih teèajev posameznih dr`av glede na evro in s strani Evropskega sveta sprejela odloèitev, katere dr`ave bodo sodelovale v pr- vem krogu gospodarske in denarne unije. Dr`ave, ki so izpolnile konvergenène krite- rije7 in so prevzele evro za svojo valuto, so Av- strija, Belgija, Finska, Francija, Grèija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemèija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Izdanih je osem razliènih kategorij evro- kovancev z nominalnimi vrednostmi za 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov in pa za 1 in 2 evra. Sprednje strani imajo enoten izgled in pri- 5.    kazujejo nominalne vrednosti, hrbtne strani so razlièno oblikovane. Vsaka dr`ava èlanica monetarne unije ima namreè mo`nost, da hrbtno stran kovancev opremi s svojimi sim- boli. Tako je v obtoku 12 razlièic evrokovan- cev in vse veljajo kot zakonito plaèilno sreds- tvo v celotnem evrodenarnem podroèju. Evro- bankovcev pa je sedem razliènih kategorij z nominalnimi vrednostmi za 5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 in so enotni po vsej Uniji. 7$"" 8"  7$ : Eden od novih simbolov, ki naj bi dr`ave èlanice še bolj povezal med sabo, je v bli`nji prihodnosti prièakovano sprejetje Ustave Evropske unije. Osnutek pogodbe o ustavi EU je bil soglasno sprejet s strani Evropske konvencije med 13. junijem in 10. julijem 2003, 18. julija 2003 pa je bil v Rimu pred- lo`en v presojo predsedniku Evropskega sve- ta. V sebi zdru`uje vse dosedanje pogodbe v enoten dokument. S tem bi postala zakono- daja EU bolj transparentna, samo delovanje Unije pa bolj demokratièno in bli`je dr`av- ljanom, vendar mnogi Osnutku `e sedaj oèi- tajo, da je tem zahtevam ni zadostil v zadost- ni meri. Viri: Deklaracija Roberta Schumana: http://europa.eu.int/ abc/symbols/9-may/decl_en.htm (7. 1. 2004). Europe Day: http://europa.eu.int/abc/symbols/9- may/euday_en.htm (8. 1. 2004). Eurojargon: http://europa.eu.int/abc/eurojargon/ index_en.htm (19. 1. 2004). Evro: http://evro.evropska-unija.si/bankovci.htm (17. 1. 2004). Graphical specification for the European Emblem: http://europa.eu.int/abc/symbols/emblem/ graphics1_en.htm (5. 1. 2004). IUS-INFO Pravni in poslovni informacijski sistem: http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp (15. 1. 2004) . Ješovnik, Peter (2000): Evropska unija: zgodovina, ustanove, politike in evropski model dru`be. Visoka šola za management, Koper. Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS): http://europa.eu.int/abc/obj/treaties/en/ 5. entoc05.htm (5. 1. 2004). The Emblems of the Institutions and Agencies: http://publications.eu.int/code/en/en- 5000200.htm (10. 1. 2004). The European Anthem: http://europa.eu.int/abc/ symbols/anthem/index_en.htm (8. 1. 2004). The European Flag: http://europa.eu.int/abc/ symbols/emblem/index_en.htm (20. 1. 2004). 1. Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS): http://europa.eu.int/abc/obj/treaties/en/ entoc05.htm (5.1.2004). 2. Enotni evropski akt: http://www2.gov.si/svez/ svez-web.NSF/0/ C03DE8C878627B2CC1256D04004783EC/ $file/III+-+SL.doc (15. 1. 2004). 3. I. steber tvorijo skupnosti ESPJ, EGS in ESJE (Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za jedrsko energijo), vendar je njegovo jedro Evropska skupnost. Poleg teh ta steber zajema še doloèena druga podroèja sodelovanja in politike; razvojno politiko, izobra`evanje, zašèito potrošnikov, politiko do tujcev, gospodarsko in denarno unijo, socialno in okoljevarstveno politiko. II. steber sloni na skupni zunanji in varnostni politiki. Predstavljajo ga obrambna politika (Zahodnoevropska unija), skupna akcija in enoten nastop pred mednarodno skupnostjo. III. steber zajema podroèje pravosodja in notranjih zadev. Sestavljajo ga: policija, carina, pravosodje, mejni nadzor, azilska politika, odvisnost od drog in migracijska politika. Prvi steber je nadnacionalne narave – z njim upravljajo institucije EU in ne dr`ave èlanice, kot II. in III., ki sta vodena meddr`avno. 4. Število 12 ima veliko simbolnih pomenov: 12 zvezd v vencu okrog Marijine glave, 12 tabel rimskega prava, 12 mesecev, 12 dnevnih in noènih ur, 12 apostolov, 12 znakov zodiaka, 12 Heraklejevih del 12 rodov Izraela. 5. Graphica European Emblem: http:// europa.eu.int/abc/symbols/emblem/ graphics1_en.htm (5. 1. 2004). 6. Glej: http://europa.eu.int/abc/symbols/emblem/ index_en.htm. 7. To so dr`ave, ki (so izpolnjevale) izpolnjujejo t.i. mastrichtske kriterije; stabilnost cen, kriterij višjih dolgoroènih obrestnih mer, zdrave javne finance in stabilnost deviznih teèajev.