r
NijTtŽji dofcnaid dnevnik v Združenih drianb
1	Vatfe ca Tse leto . . •	$6.00
S	Za pol leta.....$3.00
I	Za New York celo leto •	$7.00
9	Za inozemstvo celo leto	$7.00
u
GLAS
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The brgett Slovenian Daily io the Umtcd States*
latoed every day except Sunday* and legal Holiday*. 75,000
TELEFON: CHelaea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1243
No. 96. — Stev. 96.
NEW YORK, SATURDAY, 24 APRIL. 1937 —SOBOTA, 24. APRILA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
MED C. L 0. IN A. F. L SPORAZUM NEMOGOČ
Mussolini proti avstrijski monarhiji
50 OSEB RANJENIH, KO SO ŠERIFI NAPADLI ŠTRAJKARJE;
SEDEČA STAVKA PRI FORDU
Farmer ji zahtevajo novo AAA. — Za stabilne cene so potrebne normalne žitnice, posojila na pridelke in nadzorovanje pridelovanja. — Gover-ner noče ustreči zahtevi californijskih oblasti, da bi mobiliziral narodno^ gardo. — "Vojna konferenca Delavske Federacije bo mobilizirala ameriško delavstvo.'
RICHMOND, Cal., 28. aprila. — Tukajšnja montažna tovarna Ford Motor Company počiva, ker so delavci vprizorili sedečo stavko. Uradniki Automobile Workers pravijo, da jih štrajka 1 800. Zaštrajkali so, ker je vodstvo premestilo dvanajst delavcev iz montažnega oddelka v skladišče.
Popoldne so štrajkarji dovolili 200 klerkom od iti iz tovarne, vrniti se pa ne smejo toliko časa, da bo stavka poravnava.
Organizator Miles H. Humphries je rekel čas-niškim poročevalcem, da se vodstvo tovarne noče Dogajati s posebnim delavskim odborom. Ravnatelj ga je nahrulil z besedami: — Mi smo gospodarji tovarne, ne vi.
STOCKTON, Cal., 23. aprila. — Državni policisti in pomožni šerifi so danes s plinskimi bombami in streli pozdravili pikete, ki so obkolili tukajšnjo tovarno za konserve, katero je skušala družba zopet odpreti. V boju je bilo poškodovanih najmanj petdeset oseb, med njimi več žensk. Dva piketa bosta najbrž izgubila vid.
Mestne oblasti so pozvale governerja, naj mobilizira narodno gardo, česar pa governer zaenkrat ni hotel storiti.
Stavkarji so člani Agricultural & Cannery Workers unije, ki pripada Ameriški Delavski Federaciji.
WASHINGTON, D. C., 23. aprila. — Ameriška Delavska Federacija je danes uničila vsako u-panje, da bi se še kdaj sporazumela z Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo.
Predsednik William Green je sklical ''generalni štab Federacije k "vojni konferenci", ki se bo vršila 18. maja v Cincinnati in čije svrha bo "mobilizirati sile ameriškega delavstva."
—	Sporazum z Lewisom je nemogoč, — je izjavil Green, — kajti njegov odbor poskuša uničiti organizirano delavsko gibanje v Ameriki.
VCi ncinnati se bodo zbrali člani izvršilnega odbora ter voditelji vseh mednarodnih in narodnih u-nij.
Za izključitev unij, ki šo se pridružile Lewisu, ne bo potrebna nobena posebna konvencija.
—	Cemu bi se še sploh brigali za skupino, — je rekel Green, — ki že od začetka tava pa močvirju nepostavnosti in neodgovornosti.
WASHINGTON, D. C., 23. aprila. — Predsednik American Farm Bureau Federation, Edward A. O'Neal, pravi, da farmer ji vstrajajo pri tem, da jih vlada ne prezre in je naznanil, da bo v kongresu predložena nova predloga za AAA. — Prejšnjo AAA postavo je zvezno najvišje sodišče zavrglo.
"Smo za varčevanje, ne pa za gospodarstvo, ki bo oslabilo pol jedel jstvo," je rekel O'Neal. "Dokazano je bilo, da dežela ne more prosperirati, ako tudi ne prosperira poljedeljstvo. Delavci se poslužujejo svojega novega orožja kolektivnega pogajanja za dosego višjih plač, tovarnarji pa višje izdatke nalože na višje cene, katere mora farmer plačati."
Predsednik močne farmerske zveze, ki je pod-
ROOSEVELT P0VDARJA VEZI Z ANGLIJO
Ob anaroda skupno stremita za mir. — Roosevelt pravi, da vsak na-' rod želi živeti v miru s svojim sosedom.
BOSTON. Mass, aprilr«. -— Xova Izjava predsednika Roosevlta o .svetovnem miru jo izšla v listu ''Christian Science Monitor". V tej izjavi pov«larja Roosevelt ^skupni «*ilj \ ki veze Združene države in Anglijo.
V svojem pismu na gori o-menjeni list pravi predsednik Roosevelt, da je za ohranitev svetovnega miru neobhodno potrebno sodelovanje časopisja celega sveta.
Med drugim pravi Roose-velt: "Nič drugega ni, kot dejstvo, in sicer dejstvo, katerega ni mogoče dovolj povdariti. da Združene države in A indija zasledujete en skupni cilj — \zdržanje miru po celem svetu. Medtem ko so mogoče sredstva in metode, s katerimi hočete obe deželi vzdržati svetovni. mir. različne, obstoji skupni cilj nad skupnimi ideali.
''Miru ni mogoče doseči >a -lno z željo, toda do-eči <ra je mogoče s stremljenjem; in llkdar nisem bil bolj prepričali kot sedaj, da pripro>to ljudstvo povsod v civiliziranemu svetu želi živeti v miru -svojim sosedom.
"V decembru lanskega leta *e 'v Buenos Aires 21 ameriških republik potrdilo vero in podporo mirnega mednarodnega skupnega življenja in pokazalo lepo izpričevalo za svoje zaupanje v demokratske i-deale in krščansko izpolnjevanje svojih »svečanih obveznosti."
P0VRATEK HABSBURŽAN0V
BI POSPEŠIL "ANŠLUS
VOJNO JE
MOGOČE ODVRNITI
Angleški delavski voditelj upa na svetovno konferenco. — Lans-bury je zadovoljen s svojim obiskom pri A. Hitlerju.
; FAŠISTI SO OBNOVILI OFENZIVO
Fašisti so zavzeli dve gori. — Obstreljevanje Madrida že traja 11 dni. Izmenjava ujetih letalcev.
SAX SEBASTIAN. Špan-rka, -.'J. aprila. — En dan je zaradi dežja vladal mir na fronti pri Bilbao; ko pa se je nebo zjasnilo. >o pričeli fašisti močno ofenzivo, tekom katere so zavzeli gori Oaras rain in Sarettr in dru«e višine, ki obvladajo mesti KI Orrio ] roti severu in E1 Gueta proti zapadli. Obe ti mesti sta stra-tegično zelo važni in general Mola ju hoče zavzeti za vsako
LX'IIO.
MADRII), Španska, apr. — /Če enajsti dan mi fašisti strahovito bombardirajo Main id; hiše se rušijo, mnog" meščanov je ubitih, še več pa ranjenih.
Pn-bival tvo, čei^ar vstraj-no>t in junaštvo je treba olx'u-lovati, j«» pričelo irlasno zahtevati, da obrambno poveljstvo za v>ako eeno prepreči to obstreljevanje.
Tekom dneva je bilo zopet ubitih okoli .">«> Madridčanov m -tevi!<» mrtvili enajstdnevneg.i l»ombardiranja znaša 250. dvakrat toliko pa jih je bilo ranje-lih.
Poročilo iz Andujarja na ju '.ni fronti pravi, da je cela fašistična infanterija prešla na republikansko stran. Stotnija ic štela 170 popolnoma oboro-| cenili vojakov.
ST. JEAN DE LUZ, Fran i •ija, -•». aprila. — Francoski! elalcc, stotnik Pelletier, ki sei joril z republikansko armado, je bil zamenjan za nemškega etalea Ilansa Schmidta, ki je dužil ifeneralu Francu in ki je >il vjet na fronti pri Balbou.i fo se je izgubil v gosti megli. I
Sehniidt je izstrelil republi-1 anski aeroplan, ki je treščil la tla v plamenih. Ne meneč( >e za veliko nevarnost, se jo Schmidt spustil poleg razbite-j ?a letala na tla na sovražnem' jzemlju in je izvlekel ranjenega republikanskega letailca. £a ta 'velikodušni čin je bilo se h mi<Itu prizanešeno in ni bil rstreljen ter je bil izmenjan ra francoskega letalca.
BENETKE, Italija, 23. aprila. — Na triurni konferenci med Mussolinijem in vnanjim ministrom grofom Cianom na italijanski strani in kanclerjem dr. Schuschniggom in vnanjim ministrom Guido Schmidtom na avstrijski strani je Mussolini zadal Schuschniggovemu upanju, da bi dobil pomoč Italije za obnovitev avstrij. monarhije, smrtni udarer.
LONDON. Anglija, SI. apr.. - Poslanec angleške delavske j sirankc, George Lansbury, jej j i r i svojem prihodu v Dover rekel, da je s svojim obiskom p. i Hitlerju zelo zadovoljen in da s<* je iz Berlina vrnil v prepričanju, da je mogoče odvrni-, ti katastrofo vojne. Dalje je rekel, da trdno upa, da bo predsednik Roosevelt sklical s\ etovno konferenco.
Vsak državnik, s katerim je Lansbury govoril, je naklonjen svetovni konferenci. Četudi sta Lansbury in Hitler spoznala obstoječe težkoče, sta "endar oba istega mišljenja.! <hi je mogoče z dobro voljo vse' težkoče od-traniti.
Dalje je rekel Lansbury, <h\ je ncvnicševaini odbor dokaz, j »la ni nikakih zaprek, da ne bi , nio-rli biti k isti konferenčni, mizi sklicani zastopniki v-el» narodov, da razpravljajo <» živi jen ski h vprašanjih.
Dr. Sehu.sehnigg je skušal Mussoliniju dokazati, da bi bila monarhija največja ovira za anšlus. Toda Mus-olini je l»il drugačnega mnenja in je ieek ilavstrijskemu kanclerju, da je popolnoma njegova zade-Mi, ako hoče postaviti Ilabs-buržane na avstrijski prestol in da se v to tlalija iie mara J vmešavati. Povedal mu je tu I ;<»i, da bodo avstrijski, naziji j nasprotovali monarhiji, kar ' bo <lah> povod, da bo Hitler t - * - I , ko j po vgel vmes in bo Avstri jo priklopil k Nemčiji.
Mussolini je dr. Sehuschiiiir ^u svetoval, da pusti stvari, kakor so in da s«* naj ne prenagli. Ob istem času, k<> je Mussolini dr. Sehu.--hniir^ii povedal, <la je nasproten avstrijski monarhiji, mu je tudi rekel, da ne bo po>lal italijanske vojhke. da bi rešila neodvisnost Avstrije, kadar bi prišla taka potreba.
I
Leta	je Mii-^olini sicer
poslal več italijanskih divizij ; na Brennerski prelaz, ko je bi! [umorjen dr. Emrclbert l>oll-fuss, toda teira ne bo nikdar več storil, ker noče vc<- biti j "pes čuvaj" za Francijo na i Brennerju.
| Italija je vedno skušala vali''o vat i neodvisnost Avstrije s i pogodbami in mednarodnimi I sporazumi, dalje pa ne more ,iti, najmanj pa. da bi se bojevala z Nemčijo za Avstrijo.
To pomeni, da more Hitler \ korakati v Avstrijo, kadar se mu poljubi in kadar je zanj , poiožaj ugoden. | Hitler nikakor ne mara ka-iliti prijateljstva Nemčije z Italijo, saj toliko časa ne, dokler so njeni odnosa ji z Angli ! jo in Francijo napeti. RajŠe i bo počakal, da bo dobil zrfl | -ad. ne da bi potrese! drevo in bodo izpolnjene njegove želje brez vojne.
Mussolini je priporočal dr. jScliuschnig-u, da naj posveti -.se svoje moči v to, da združi avstrijski narod in da ga nav-Iduši za .neodvisnost, kajti notranja nevarnost je večja kot pa zunanja.
Dr. Soliuschnigg pa je rekel, da želi imeti Avstrija prostej-še roke v svoji ivnanji politiki in tla sme ravno tako, kot je Italija sklenila prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo, skleniti enake pogodbe z Nemčijo, ('e-hoslova.ška in Jugoslavijo in z vsako drugo države.
MnssoHsni mu je odgovori!, da mu Italija v tem ne bo nasprotovala, kajti Italija jc ve-
dno želela, da je rimski proio kol z dne 17. marca	raz
sir jen tudi na druge države i ! je dr. Schuschiiiggu samo ž -lel, da Avstrija poveča krt g svojih prijateljic.
TRIJE PARNIKI BODO PLULI
V BILBAO
i - ■ — - .......
Tovorni parniki z živežem bodo skušali prebiti fašistično blokad 3. Varujejo jih baskiske obrežne baterije.
r r. JEAN DE LUZ, Fran eija, si. aprila. — Kapitani tleh angleških tovornih parniki > v so se odločili, »la prebijejo fašistično blokado ter peljejo živež lačnim prebivalcem v lUlbao, navzlic temu. da je an-eleška vlada odklonila -vojc \arstvo v španskih vodah.
Medtem ko so trije izmed petih parnikov. ki so zaradi fašističnih twjuih ladij morali i-kati zavetje «v St. Jeanu, od-pluli iz pristanišča, so rejmb-likanske baterije ob obrežju Biskajskega zaliva pričele streljati na morje, da odžene-jo fašistične bojne ladje.
Z živežem napolnjeni pani ki so od svojih lastnikov prejeli dovoljenje, da smejo -ku-šati prebiti blokado in jim je bilo obljubljeno, da jih bodo angleške bojne ladje spremljale tri milje od španskega obrežja.
Na tem mestu pa bodo ba-skiške baterije prevzele varstvo in 'bodo odbijale fašistične napade.
Fašisti imajo v Biskajskem zalivu deset bojnih ladij, — med njimi bojno ladjo Espana in dve močni križarki Camillas in Almirante Cervera.
Izven pristanišča St. Jeau je dvignila sidra najmočnejša, angleška križarka Ilood, <la spremi tovorne parnike tri milje do španskega obrežja.
Tovorni parniki,. ki bodo skušali priti iv Bilbao, so: Mae-Oregor, Hamsterlev in Stam-brook; vsak parnik ima po dva tisoč ton in vozi pod angleško zastavo različna živila.
Zakaj ne bi se naročili na "Gla3 Naroda**—največ-ii slovenski dnevnik v Združenih državah
OBLETNICA RIMA
RIM, Italija. 2± aprila. — Rim je obhajal 26M. obletnico svoje vstanovitve. Musso-Jini, ki je vodil slavnosti, je v .-voji-in govoru pred skupino delavcev rekel, da so kazni, katere je Liga narodov naložila Italiji zaradi vojne v Abesini-ji, pokazale, da so Italijani najpogumnejši narod na svetu.
Na tisoče ljudi se je zbralo na trgu Venice in klicalo "du-ce duce", ko je Mussolini razdeljeval starostno pokojnino
MINLMALNE PLACE ZA NEWJ0RK
ALBANY, N. V., 22. aprila. — Poslanska zbornica države New York je s 147 glasovi proti trem .-prejela predlogo, ki *teolča minimalne plače za ženske in mladoletne. Prej je to predlogo že sprejel senat. — Preti loga je bila poslana iro-vernerju Lehinanu v podpis. Postava bo stopila <v veljavo v desetih dneh.
Zvezno najvišje sodišče je postavo o minimalnih plačah v državi New York razglasilo za neveljavno v juniju lanskega leta, ker pa je pred enim mesecem isto sodišče razglasilo postavo o minimalnih pla-j eali v državi Washington za ! veljavno, je legislatura drža-ve New York še enkrat sprejela to postavo.
in podelil odlikovanja starim delavcem, ki so se posebno iz kazali >v preteklem letu.
Istega dne je bil tudi delavski praznik, mesto običajnega 1. maja, ker je po Musso-linijevem mnenju L maja preveč socialističen.
piral večino postav New Deala, je povdarjal, da je za stabilne cene potrebno naslednje: vedno normalne žitnice, posojila na poljske pridelke in do gotove meje nadzorstvo pridelovanja.
"Normalne, žitnice" pomenijo, da mora biti preostanek rodovitnih let prihranjen za slaba leta.
MORILEC DEKLICE BO M0-RAL UMRETI
Salvatore Ossido, 261etni brivec, ki je 10. marca v sobi za brivnico posilil in umoril devetletno Emo S|>orer, je bil -včeraj spoznan krivim umora po prvem redu. Porotniki so .-e posvetovali tri ure. Morilee bo moral dne 11. maja umreti ra električriem stolu.

"vlb* wzkvvz*
New York, Saturday, April 24, 1937
the largest swvenf v'ailt tn vex.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published bj 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY r»—k a»kse». ^'rcmidept_ _L. BaPOdlk, TUri.
Placs at botlnMi ot Um corporation and addreooeo of tbori ottktn: KH Vm 11th Sira«. Bwtagk •( Mtnhattaa. New lark City, N. X.
GLAS NARODA" (Voice of the Peeple)
Issued Iver? Du Except Sunday* and Holidays
■a eelo leto valja aa Ameriko In Kiuulo »••••••••••••••»••••• J8.00
So pc* leta....................$3.00
Ca earn leta ..................$1.00
Za New York aa oelo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo aa eek> leto ...... f7.00
Za pol leta....................$8uS0
Subscription Yearly 86.00
Višje plače za delavce.
Aiseonsin. Med 1.1914 in 1923 *> bili slični zakoni uvedeni v Iržavali Arkansas, Arizona,' \ansas, North Dakota, South Dakota, Texas in v distriktu Jolumbia.
Federalno vrhovno sodišče je 1. 1923 proglasilo zakon dist-•ikta Columbia o minimalnih krnskih plačah za protiustav-io, češ da prikrajšuje pogod belo pravico delavko za prodajo ijihove delavne sih* ob mezdah jelo pod življenskim standar-lom; to pravico * je sodišče nnatralo tedaj kot lastninsko t»ravico, pravilno zajamčeno po federalni astavi. Kar je sodišče razsodilo vsled pritožbe neke delavke, ki ji je bilo ime Atkins, je ta odloMm zaslovela pod imenom '4 Atkins case'\ In tako j«> ta sodnijska odločba v "Atkins case" za preči la zakonodajo o minimalnih mezdah za v<*č kot deset let.
Depresija, ki je tako strašno znižala mezde, je dovedla du ponovnega zanimanja za zakonodajo o minimalnih plačah. L« ta 193."» so države Connecticut, Illinois, New Hampshire, New Jersey, Ohio in Xew York sprejele minimalno-mezdne z:i kune. V mesecu juni ju 1936 j< federalno vrhovno sodišče po trdilo razsodbo najvišjega sodi šča države Xew York, ki je pro glasilo minimalno-mezdne za kona za ženske za protiustavne češ da kršijo pogodbeni* svo bodo. To je zopet zaustavile nadaljno zakonwlajo o mini malnih mezdah.
Xe<lavno odločba vrhov neg: sodišče, ki je glasovalo z ve čino 0 proti 4, pomenja popol preobrat večinskega mnenja 1 44Atkins case". Sedaj je so d išče našlo, da države imaj< pravico določiti minimalni nudile, in <lalo novo tolma'onj načelu "pogodbe svobode.''
Predsednik Roosevelt je iz javil. <la >o poirebni minimalno medzni zakoni tudi za irošk< Da li je to mogoče storiti bre spremembe ustave, pa je spoi no.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
DoptaS bre* podpisa In oeebnortl se ne prlobčujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nc-^ tudi prejšnje blvaliSde naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" libaja vsskl dsn lsrsemfii nedelj lc praznikov
"GfJiS NARODA\ 21« 18th Street. New 1'ark. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
SCHUSCHNIGG IN MUSSOLINI
V četrtek »ta ><' stala v Benetkah avstrijski državni kancler Se|iu>clinigg in italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Razpravljala -ta o bodočnosti Avstrije. Kaj sta ukrenila, ni še natančno znano, toda zdi »e, da je vprašanje povrat-ka llabsbnržanov tvorilo temelj razprav.
Italijanski diktator, ki š4> nedavno ni imel ničesar proti temu, 1 >I zasedel nadvojvoda Oton avstrijski prestol, se jo. V pošte vajoč Nemčijo in Jugoslavijo, iznenada premislil.
Nemčija j<* proti povratku Habs^buržanov, ker bi se s tem zmanjšal njen vpliv v Avstriji; Jugoslavija pa je, predno je podpisala trgovski dogovor z Italijo, pogojno zahtevala od | Mussolini ja. naj ne usrlaja Habsburžanom poti na Dunaj.
Ko je dr. Kari Sehuschnigg midel, da se mu je začel Mussolini v tem pogledu odtujevati, se je ozrl po novih prrja-teljih ter jiii je našel v Čehoslovaški in Madžarskem.
Nihče naj ne misli, da je prišel avstrijski kancler pod naključju v Italijo takoj po obisku v Pragi in Budimpešti.
Mussolini hoče vedeti, o čem sta razpravljala Beneš in Schuschnigg in kakšne koncesije >ta si obljubljala.
Mussolini se prav dobro zaveda, da ne more nuditi Avstriji proti Nemčiji tiste zaščite, ki jo je obljubil Dollfusm in njegovim naslednikom, navzlic temu bi pa še vedno rad igral vlogo angela varuha nad Avstrijo.
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena SJ.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST lSth STREET
Iz Slovenije.
LJUBOSUMEN MESAR
IZREDNA NAGLICA
Letalo je najhitrejše prometno sredstvo, obenem pa tudi najuspešnejše orožje. Gorje napadalcu, če nima na razpolago letal.
Pred revolucijo jih je bilo na Španskem le malo. Pa še tistih, ki jih je imela španska armada, se je fašistični general kaj kmalu polastil.
Republikanci so jih dobili nekaj iz Francije in iz Rusije. Francu sta jih začeli po izbruhu revolucije pošiljati Italija in Nemčija.
Pa kaj pravimo, "po izbruhu".' Newvorski Times je do-1>il iz Londona poročilo, ki meče jasno luč na nemško in italijansko nevtralnost.
— Italija, — pravi brzojavka, — je začela španskim fašistom tako hitro pošiljati letala, da so nekatero <^t>la na Špansko eela dva dni pred izbruhom revolucije.
V gostilni 4Prešernov liram' v Ljubljani je prišlo do razburljivega nastopa 33-letnega mesarja Franceta Šuštcršiča iz Hrušice. Mož ki je svoj čas še odsedel 7 let ječe zaradi vlomov in ropov, se je zaljubil v 22-let-| no natakarico Nežiko Dergan-čevo iz Semiea. Že pred dnevi . je Streljal na goste, ki so odhajali iz omenjene gostilne. 5. aipriki pa je nameril samokres na Dergančevo, ki ga je od- ( klanjala. Zadel jo je v »lesno nogo nad kolenom in ji pre-j, strelil žilo odvodnico. Dekleta , so prepeljali v bolnišnico, Šuštcršiča na so aretirali.
ZARADI BOLEZNI V SMRT
Pri Sv. Bolfenku se je obesil 44-letni poteeatnik Anton Za-dravec, ki je že dalje časa bolehal na živčni bolezni. Samomorilec bi moral prevzeti po očetu posestvo pa ni imel denarja. da bi izpolnil nekatere obveznosti. Zato je obupal in se obesil.
MOŽNAR MU JE RAZ-MESARIL DLAN
Ko je Ifi-letni sin posestniee Mirko Po reški iz Gornjega Brezna pri Hnmii ob Sotli stre-J fljal z možmvrjem. je možnar
prehitro eksplodiral. Naboj je zadel Po reškega v desno roko in mu razmesaril dlan. Ponesrečenec se zdravi v celjski •bolnišnici.
ROPARSKI NAPAD
Okrog polnoč j je nastal oni dan pred hišo Frančiške Stritarjeve v Zalogu, občiim Šmarje na Dolenjskem velik ropot in kmalu so vdrli v stanovanje trije maski rani neznanci. Od Strgarjeve so zahtevali denar in vzeli so ji 540 Din, v vrečo pa so nasuli tudi okrog pol mernika ječmena, nakar so izginili v temo Orožniki so ugotovili, da sta sodelovala pri Vlomu v hišo in roparskem na-' padu Stanko Gornik, doma iz |kr"kega okraja in Franc Tlo-Ikovc iz okolice Novega mesta, ! ime tretjega pa ni znano. Drz-! ne roparje, ki imajo na vesti ! še več drogih grehov, zasledujejo orožniki.
|
i OTROKA SPUSTILA V ZABOJU PO MURI
Gozdar Stanko Gonza iz j prekmurske vasi Moriš j<- našel i na brciru Mure v zaboju živega r.tnočieka. Dete j«- bilo zavito I v plenice, na katerih je bil pritrjen listek z napisom: " I»«>:£ ; ga je dal. bog naj ga vzame." Orožniki <o kmalu našli brez srčno mater v osebi 26-letne Marice Cveti č v vasi Podturn. To je že njen drugi nezakonski ! o t rok.
Peter Zgaga
BITKA S CIGANI
Te dni se je orožnikom posrečilo ujeti cigansko tolpo, ki je štela sto članov in je straho-vahv Slovenske trorice in vso 1 daljno okolico. Kolovodje te ciganske tolpe so >c predali po daljšem boju s kmeti in orožniki. Zaplenili so karabinko, 7 samokresov in okoli 700 nabo-jev.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
ta ) 2J9____Din. 1H
9 5.00 __Din. 200
$ 7.20___Din. 300
$11.70 _ Din. 800
$£3.00___Din. 1000
$45.00 __Din. 2000
Za $ 6.50________Lir 100
$ 12.25_________Lir *00
$ 30.00 ______Lir 500
^ $ 57.00 ______lir 1000
$112.50__________Lir 2000
$187.50 ________Lir 3000
wme bm cene sedaj hitro menjajo 80 navedene cene podvržene 8peememb1 gobi ali doli
Wm liplifni vetjih mkif ket scoraj nnvedeoo, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujeam fte boljfie pogoje.
IZPLAČILA f AMERIŠKIH DOLARJIH aa Ipl mi t Bj— -errte ptrtrtl
lift.—	-	"--fl«^-
Iti.	"	-__$2L—
ML-	"	"__mim
Hi,	"	"__ftSLM
rieluTl doM v stareaa kraju tsplaOlc v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVSSCJKMO PO CABIX LBTTZB ZA PKI-
trojimi tL—
5COVENIC PUBLISHING CC»«PANY NGln Naroda"
IOIK. H T.
Pričakuje se, da nedavna odločba vrhovnega sotlišča Zdru- ■ ženili držav, ki je potrdila u- < stavnost zakona o minimalnih j plačah države Washington, boj vz])odbujala tudi vse dnige države v vzakonitev ]>ostav za zaščito žensk in mladoletnikov v iinlustriji. Strokovnjaki v U. S. Department of Labor računajo, da ta odločba bo imela za posledico 20 do odstotno povišanje plač za ženske v ueka-i terili državah in da pri pripo-znanje, da imajo ]xwi»meziie dr. žave pravico določiti minimalne plače, direktno ali in-direktno ])iizadelo vsaj o.OOO,-
000	delavk.
Že od dalje časa <e je za^o varjalo načelo, da je v javnem interesu potrebno, da se delavcu zagotavljajo vsaj take plače, ki <o zadostne za njegovo vzdrževanje. Ako mezde, ki jih delavec dobiva, padejo ood gotovo višino, njegovo uspe van je. in Zilravje utegne biti v lievar-j nos t i in on t<*r oni. ki so o<l nje-, ga odvisni, utegnejo pasti na breme javnosti.
Preiskave vladnih organov, so pokazale, da mezde nekate-1 rili skupin delavcev so nevarno nizke. To velja zlasti za mezde delavk. V raznih in- j iftuštrijah ženske spadajo med i najnižje plačane skupine ob! najmanjši zaščiti za njihovo j mezdno višino.
Leta 1930 je narodni odbor
1	organizacije Y. AV. C. A. pro-jeenrl, <la tedenski trošek za dostojno življenje mla'dih žensk, živečih izven svojega doma, je bil $20, v Oh i ca gu v Kansas Oitv $1"), v Bostonu in v Xew Orleansu $10. Lota 19.U je Welfare Council v mestu Xew Yorkn procenil, da ženska, ki sama živi v tem mestu, mora potrošiti vsaj $1 1 za najnujnej-šc» .življenjske jmtr^bŠčine in da $1(J je minimalna višina za sa ino\Tzdržavanje. Ako primerjamo s temi številkami, so povprečne mezde za ženske znašale $12.30 v šivalnih strokah v državi Connecticut in $11.10 v bombažnih predilnicah države Maine. I^eta 19.'J4 je povprečna plača za ženske v tovarnah in pralnicah države Arkansas znašala $8.4."j in polovica žensk, zaposlenih v pralnicah države Illinois, je dobivala manj od $10.5)7 na teden. Celo v New Yorkn, kjer so mezde splošno višje kot v mnogih drugih mestih mnogo tisoč delavk dobiva manj kot HI oziroma 27 centov na uro. kar je bil minimum, ki ga je država poprej določala za pralnice, in v posameznih slučajih se je celo našlo, da so n^atere ženske delale dolge ure za dva ali tri cente na uro.
Takim gladovalnim mezdam je pripisati prizadevanje, da se vzakonijo postave za zaščito žensk v industrijah. Massachusetts je bil leta 1912 prva država, ki je sprejela tako postavo in leta 1913 je sledilo o-sem drugih držav: California, Colorado. Minnesota, Nebraska,
KRALJ NI DOBIL PIVA.
Pred dnevi je stopil v kolodvorski buffet v .Baslu visok plavolas gospod, sedel k prazni mizi ter naročil dve ocvrti jajci in čašo svetlega piva. Bilo je ob 7. uri zjutraj, zato mu je natakarica, ki je imela službo, pojasnila, da piva ne more dobiti, ker je v tako rani uri prepovedano postreči gostom s pivom, sicer pa je to tudi v nasprotju z ljudskim zdravjem. Po končani razlagi je prosil gost za čašo vode, s katero je bill postrežen. Šele potem, ko je plavolasec odše»l, je natakarica zvedela, komu je napravila pridigo o abstinenci. Gost, ki ga je zavrnila zaradi piva, je bil namreč belgijski kralj Leopold ki se je pod izmišljenim imenom grofa de Rethvja vračal z
Angleška pisateljica piše knjigo o naših krajih.
Po dolgih letih >ta se sr«v:i-la prijatelja. 1'ri kozarcu vinu sta zaeela vzbujati spomine.
—	Ali št» veš, — jr rekel prvi, — pred dvajsetimi leti. oh, kako neumni smo bili.'
—	J a, pa smo bili res ne
1 »mi, — mu je pritrdil tovariš.
—	Xo, pa kaj se hoče, nei/. KuŠeni smo bili. Toda lepo j'-bilo ivseeno. I11 kako smo za dekleti noreli. Ali se š»» sponi niš tiste knnežljave Tončke. Kako -t rasno si bil zaljubljen vanjo! Ali še veš kako si hotel v vodo skočiti, ko sta se bila »kregala. Iti kako si nam ve-cbnpan prisegal- da .jo boš ljubi! do groba. Zdaj po dvajsetih letih, se je gotovo tista Ijn bežen že popolnoma ohladila.
—	Da, popolnoma se je o-lladila. — je vzdihnil prijatelj. -- Pravzaprav se je ohla<lil:i
pred sedemnajstimi leti i;i desetimi meseei. Kajti pre«l osemnajstimi leti sem
Tončko poročil.
se.
Ko sta se fant in dekle že \ sem domenila: kdaj bo poroka, kje bo svatovšrina, karu bosta šla na poročno potovanje in kje bosta preživela nn-• iene tedne, ga je ona presr-čno objela in inu sladko r»*klj».
—	I11 potem, ko bova poro «Vna, boš ti vsak večer doma, kaj ne, moj dragi!
—	Seveda, bom. če želiš, ljubim moja. V»e bom storil, sji
i 1110 da ti bom ustregel.
—	Tako je prav. — je zag<»-stolela, — sem se že bala, da i>«> boš hotel biti vsak večer doma.
—	Seveda bom, -aino ve bo-
V Split je prispela iz Raba angleška pisateljica Andrews znana v angleškem književnem svetu }xrd psevdonimom Rebe-ka West. Njen mož je londonski bankir in potuje ž njo. Aiulrewsova zbira podatke zra knjigo o jugoslov. državi. Obiskala je že Zagreb. Suša k in Rab. zdaj pa ostane nekaj časa v Dalmaciji.
Naročite se na "Glas Naroda'*, največji slovenski dnevnik v Z. D.
velikonočnih počitnic v Švici Oregon, Utah, Washington in v Belgijo.
NAJMANJŠA STAVKA
Ceftaineer Products Company v Detroitn iina samo dva uslužbenca. Nedavno sta vprizorila sedečo stavko, in dru žba jima je povišala plačo.
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled J™'^ letne »košnje Vam taaorano dati najboljša pojasmla in tndl v«e potrebno preskrbeti. da Je potovanje odoboo in hitre, »rte rt *»-opno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, petni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem fesu, In kar Je glavno, za najsmnjie stroška.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker pt«Jno ■e dobi iz WaddBRtm povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi aajmanj en mesee.
Pišite torej takoj ta bceoplašna navodila In zagotavljamo \mm. fe boste poceni in ndsbno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York. N. Y.
—	No. potem <em popolnoma zadovoljna. Kajti imela bova lepo pohištvo, in bi bilo škoda, če bi naju kdo okradei. T'lez >krlii bom šla vsak večer po svojih potih, ker bom veue-
!a. da m ti doma.
*
Trgovec je prišel v posredo valnico za delo in rekel: —-Blagajnika iščem.
—	f, saj sam vam zadnji te den enega poslali, — mu je v k< l uradnik.
—	Saj tistega bi rad .Jobil.
*
Bogatemu trgovcu so precej pi iznaseljivo sporočili, tla njegov edini sin > kuharico pobegnil in se poroči! ž njo.
—	Moj Bog. moj Bog. — j«1 vzkliknil ubogi možak in se prijel za glavo. Malo je manjkajo, da se ni onesvestil.
—	Moj Bog. moj Bog, — je vzdihoval, — tak nocoj bom
torej brez večerje.
*
—	J a, saj pravim, to je p roku to življenje. — je 'vzdihoval rojak. — Imel sem sina, bolj švohoten je bil, zato sem ga pa dal v šolo. Nič ne rečeni, prav dobro se je učil, toda dosti sem se trudil in dosti me je koštalo. predno je vse šole zdelal in dolitar postal. Kaj imam od tega ' Postaral sem se, malo zaslužim in tudi želodec mi ne dela kot bi mora'. Ko je bil zadnjič sin pri meni, >em mu povedal, kaj in kako. Natančno me je preiskal, in veste kaj mi je rekel' Malo mi jc po naše, malo po latinsko povedal, da ne smem poskusiti nobene kapljice alkohola. In meni gre nehvaležni otrok kaj takega reči, meni, ki imam še petdeset galon predlan-skega v kleti! Ja, saj pravim, to so otroci. Skoro celo življenje sem garal zanj, pride in mi nekaj takega pove! O ti grda. črna nehvaležnost! Revež je tisti, ki se dandanes se kaj na otroke zanaša.
m gliv vam) vi" *
New York, Saturday, April 24, 1937
the largest 13lwexe daily w ttj33.
Ol«^ DNEVNA ZGODBA |P
KDO JE BOLJ MOLCEC?
FR. Ž.:
IZ BELE2NICE LETOV1ŠČARJA
z*luj je čas za to, spo.!obi so, pa sem postal letoviščar, tako rekoč "prometni tujec" in sem vjjoAtevan v statistiki na zgladil nt*m uradu in v narodnem goe.y>odarwtvu. Pa se človeku prav z<li in pošteno, <ln je končno veiularic koderkoli vpošte* van. In to so domačini v tem letovišču tmli drugače silno postrežni in jiozorni in naravnost požrtvovalni.
Xa primer kar s<- tiče prahu na eesti. Tukaj ga škrop* zatirajo z jako hval«*vroilno vnemo in I »rez slehernega ozira na trud in stroške. Toda ga ne <krope in zatirajo zaradi sebe, nego počenjajo to zgolj zaradi letovišča rje v. Kajti so domačini jiametni ljudje in preudarni ill brez pr»«dsn<lkov. Dobro vedo, da je praii na eesti zgolj prir«»diii zakon in so irst vajeni in so ga uživali njih očetje in očetov očetje in <o ob njem prijazno uspevali — pa zakaj ne In bil dober še zanje! Pametni so in preudarni, toda <o obzirni tudi in postrežni pa so se po. žrtvoval no odrekli pri rodnim zakonom in rodbinskim tradicijam in škrope cesto in prah in ju škrope na ljul>o in v caM letovišča rje m.
S tem je povedano vse!
Toda ni še povedano vse nikakor ne, nego so tukaj tudi kifcljici dvakrat tolikšni kakor v Ljubljani in so jako zgledno zapečeni in okusni in ti pek nazadnje š<» dva dinarja ali tri preveč vrne iz kovača. Tako vljudni niso poki drugod. j
Sladoleda pa dobiš veliko porcijo za štiri dinarje, prav dobrega, v trgovini na trgu, tam, kjer prodajajo tudi galoise. Sevoda nisi zavezan si omisliti ^r;tl<»š, ako si želiš z^olj sladoleda. Poreije pa so ogrromne kakor za raUtičo.
In letošnje kislo zelje tudi že prodajajo, s čimer se ustvarjajo Tiodogltnlni kulinarični horizonti.
Zraka ima vsak tiijee na prosto razpolago, kolikor se ga mu
ljubi in se vsak dan vsakemu tujcu dostavlja na dom, zajamčeno svež in čisto brezplačno.
Kar se tiče duševnih užitkov, stanejo tukaj "Leirionarji" v prvi vrsti le 10 dinarjev, trajajo do pol ene in še dobiš gospodinjsko predavanje povrhu o kapunjenju.
Zelo je vse poceni in sem dal v perilo eno srajco, par nogavic in tri robce, pa me je pranj«' iu lrkanje vseh šestih ko-in sov stalo skupaj le štiri dinarje. Pa še sem lahko nosil srajco pet dni dalje nego v Ljubljani, toliko je zrak tukaj čistejši.
Krofi so štirioglate in narodopisno jako zanimive oblike, ne vem, ali so ih> vseh gostilnah taki ali sem nanje naletel le slučajno. Toda so bili zelo (»krasni iu tako poceni.
Oziroma je naneslo, da »eni jih pozabil phieati.
Vsmkomur najtopleje priporočam to gostilno. I);,, in sploh vse letovišče!
Vlaku na pravijo "hudournik**, toda je bese-1 očitno p ret i rana.
<io-spod >Kk[«an je jako vljuden in postrey.cn gospod. Dejal sem mu:
—	Gospod župan, vaša pri-roda je vsenaokrog jako prvovrstna ! Kakor rojena je za prirodo! Dovolite, da \«»m čestitam!
—	Prosim — je odgovoril — tujim gostom na ljubo vse di storimo, kar je v naših ie«.-čeli.
—	V ozadju — sem dejal — veličastne te planine, jako -o pOsmVnc! Večni isnea: in lod razkošno jiin pokrivala častitljive glave in učinkujeta jako osvežujoče.
—	O, — je rekel p:osjtM»d župan. — torej ste zadovoljni s planinami f Ali dobro postavljene. v redu in v iv.v.« persfK^ktivi, in ali so dovoli visoke? Ako niso, morebi«! bi monter Plečnik ... iu bt občinski svet sigurno drage v -Ije.
Presenetljiva ta požrtvovalnost mi je dala pogum in sem nadaljeval:
—	In kamor se ozie oko, pc-vsod te vabi klopka, da lahko posadiš nanjo txl prelestnih krasot utrujene hlače! Nobeni se nerad ne zameriš — najpri-mitiviiejša kn I tu mots t zahteva, da hvaležno sedeš na vsako, ki te vabi, in nobeni ne daš ne-voljne košarice.
—	O, — se je skrbno ]»obrisal gospod.župan. — pa ne. da ste se koderkoli ožulili karkoli na naših klopeh.' Ali vam morebiti postrežem z obližem/
Pa sem mu naravnost in od kiito jmvodal: od pre«»I i!n«* vljudnosti da so s<» mi pretrulil" hhrče in skozi nje sije beli dan, kakor pravi pesem.
In se je zgodilo: nisem se mogel ubraniti in mi je «ro>pod žiipan iz lastne irarderobe naklonil hlače in so oi'itno b«»lj-seira rodu kakor moje ranjke.
Xe. v tem letovišču ne odirajo tujcev. Nego nasprotno, še oblačijo jih. Taki so!
Pa imajo tudi luno tukaj, da jo tujec lahko gledaš na daljno, gled. in imajo daljnogled tudi. in ne stane gledanje čisto nič in Vem. če bi izrazi! ž»-!.i«>. kos lune da bi si rad vzel za spomin, 'i" bi ti je odrekli, kajti so neverjetno postrežni. Toda nisem zahteval lune. seveda ne — tako umazan nisem, jaz ne!
Xtiprevidno je bilo, da sem priporočil ono «>r<r>tilno > -tiri-o^latinii krofi. da. in sploh vse letovišče.
Kajti »lan za dnem narašča število letovišča rje v. Najlepše pa je letovišče, dokler ni le-toviščarjev. Na to sem bil čisto pozabil. Zadovoljen sem, da vsaj hlač Še nisem dal v novi ne in izredne prijaznosti gospoda župana. Bojim se, sicer bi bil gospod župan že brez hlač. Toliko jih je kakor kobilic. Krofi se bodo sigurno podražili in sladoled in perilo in zrak. Ki-feljei bodo manjši. "Hudournik** pa bo počil od napuha.
Nujna je potreba, da pridejo v nomine drugačne vesti. Oziroma vesti, da pride drnsračen dull, takšen da ne bo semkaj vabil.
Na primer so otvorili novo
Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je dejal neke * 44Ženske ne govore.'
Ta izrek je v živem nasprotju z zelo razširjenim mnenjem, da ženskam ni mogoče zaupati nobene skrivnosti. Baldwin je svoje l»esede podprl z raznimi razlogi. Dejal je med drugim, da ni še nobena ženska objavila i kakšne politične skrivnost*, vsaj on sam ni tega še nikoli doživel. Pač pa je večkrat doživel, da so izklepetali kakšno skrivnost moški, ki bi morali dobro vedeti, kako potreben bi bil njih molk.
Tudi vodilne ameriške ženske so to Baldwinovo nabiranje podprle na neki anketi. Ugotovile so, da znajo ženske bolje molčati, nego moški pa čeprav je videti stvar kdaj drugačna. Neka političarka je dejala, da je često prisostvovala s«*jam, o katerih bi morali udeleženci absolutno molčati. Naslednji dan so bile največje skrivnosti na dolgo in široko objavljen« v listih. Tcira urotovo ni bila kriva kakšna ženska, kajti dru-ire razen nje na teh sejah ni bilo. a ona je molčala.
Celo o zadevah gledališča in filma, kjer imajo tehtno besedo. znajo ženske bolje molčati nego marsikateri "moški. Ne-ka znana ameriška igralka j« igrala ulniro kraljice Viktorije v ma»ki. ki je slovela po vsej Ameriki. Nikoli pa ni hotela povedati, kako so izdelali to masko, čeprav jo je o tem vprašala sama gospa Kooseveltova. Skrivnost pa je kor~"»o izdal
neki moški.
Kdor je v stikih s poklicno zas|M»sl«-nimi ženskami, ve. da znajo o uradnih skrivnostih molčati prav tako kakor kakršenkoli moški. Šaino iz prejšnjih časov, ko je bilo moškim v korist, da so ženskam zapirali pot v razne poklice, se je o-liranil 7>r«*dsodek. da ženske ne morejo molčati. Cim bolj pa stopajo v poklice, ki so bili včasih prihranjeni samo moškim. tem bolj se bo kazalo, da znajo biti prav tako molčeče, pa čeprav ne na tako neokreten,' način kakor moški.
' ^	L. Ganghofer:	^
gift Grad Hubertus |§|f
:: Roman ::	^v^
I.io
VAŽNO ZA NAROČNIKE
l»«>lec naslova Je ;fr«.vl<lno do SlnJ lata to plačano i.*ročnloo 1'rva Sli-v i i kh pomeni nie*er, dru«a dan in trelja i>e leto. I »a naiu pribra-*nl.«j nopolrc-lmejra «lela ln stroškov, Vas prosim«). <ln okušate nan>čul-nv pravočnHnr |*»ravuntl. Poffjite naročnluo naravnost nam ali Jo pa plai'-ajte naSeniu zastopniku v Vatan kraju ali px kaii-rt-mu l7anc<i aaMoplkov. kojlli trojna bu t laka na s debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tndi druse naselbine, kjer Je kaj naAib rojakov naseljenih.
(Jrof Kgge se je hudo razgrel od jeze. In rt— m po krivici, kajti govoril je iz resnične izkušnje. Prislonil je puško in palico na steni in s: odpel jopič.
"(iovori torej! Koliko zahtevaš: Pošten m rid zdiš in z obraza ti b« rem. da >i v resnici o škodovali. V takšnem primeru -e nisem nikoli branil, da ne bi odprl mošnjiee. Torej, koliko.'*
Kmet je žalostno odkimal z belo glavo. l*l.)e volite, milostni gosjKxl i^iof. nisem prišel zara-li odškodnine!**
Krof Kgge je začuden pogledal -tarča. *'Kaj
liečeš
Kmet je požrl -lino. "Dovolite, gospo« 1 grof, iš<'cm svojega fanta.*'
Molče se je umaknil gn»f Kg«;e za nekaj korakov in med obrvmi se mu je zarezala globoka brazda. Kdo si!"
**Ce gospod grof dovolite, Muehltal.*r sem iz Beniibic-liJa.*'
\ kuhinji lovske koče j«» zan^potala ponev, ii j«* bila padla na tla. Čez obraza grofa Kgge-ia j«* hušknil drget neugwlja. samo bežn«». Starčevim očem t«> ni ušlo in klobuček, ki ga je vrtel med prsti, s.* je začel tresti. "-Miicliltaler :z I>ernbiehla." je ponovil > pojemajočim glasom. "Milostni gospod grof >tc gotov«» že čuli moj.-nie
-Ne!*'
"Tako. tako.' Seveda. č«» takr> trdite go-pod rrof. moram pač verjeti!*' Počasi je prikimal kmet predse: potem j«» dvignil skaljene oči. — 'Toda faiita sem inu»I — dovolite, milostni ir«»--pod grof — t«*ga ste gotovo ž«' k.laj vi<leli. mojega fat na.'*' 44 Ne!"
14 Ta ko, tako? To«la katerih vaših lovcev.' Aii lir! Zato hi pač vprašal — dovolite, milostni gospod grof — če bi mi rekli bosedico! Kno samo besedico!" Starcu sta pot«»čili dve -«»l/i po bledih licih. "Vse l«» «lni ga že nepre-tano jŠčelil. S težavo sem prišel sem iror. To.la oče! < esa vsega ne -tori oče/"
(irof Kgire je zmignil z rameni pod jopičem. "Ni<" ne vem. kaj hoč«kš - svojim g«>vorjenj«M»i. Fant se ti je ponesrečil v gorah.'*'
44Ponesrečil."* Kmet je -trmel v tla. "<> mislite tako, milostni gospod grof. reeiva pač:
ponesrei'il. A strašno mi je hudo. da bi ne smel počivati v krščanskem grobu."
"Smiliš >e mi, starec. Toda in* razumem, zakaj prihajaš k meni!"
"Samo be-edic<>! Dovolite, milostni go>p«».| grof, eno edino! Izmed najpri«lnejših ni bil. ---Mogoče -»-m kriv tndi >;iiti. .Jaz. njegov «»če! Ker mu iii<em mo<>0| braniti, kadar >«■ je pono-ei izmuznil od «iouia - pu>kic«» pod obleko. Toda takšne kazni ui zaslužil, tla ga ne bi dosegel noben krščan-ki pozdrav in noben očenaš!** — Stan u s«» je be-e«la »lušila. "Zato bi prav lepo prosil. — saino eno besedico, dovolite, milostni gospod grof — da bi našel s\-«»j«'ga fanta."
<»rofa Kggeja -«• j»* polnščena nestrpnost, a i-liiel se je vedno št. krepko v obla-ti. "N«»če'ii
X
biti trd s teboj. Toda v obraz -i mi vrgel <11111-njo. ki je ne morem trpeti. Bodi pameten, stavci'. iu hodi svojo pot! O tvojem fantu jaz 111**
!;C Velll."
Kmet je prijel svojo tresočo -e r«»ko grofa Kggeja za jopič. "Bil j«» moj e«lini — dovolite. milostni gospo«I grof!"
"Uoko stran!" Teiiaj so -e oglasili či-to '»lizu na 'tezi koraki. Cirof Kgge je z:igle«lal Boštjana Zaunerja. ki je prihajal proti koči. in z«'lo prav 11111 je prišel ta nepričakovani «»bi-k. "Naročil boni svojim Ijmlem. naj }>0?z-ve«111 jejo. Zdaj o«li«li! Tu prihaja nekdo, ki moram pomeniti z njim •» važnih "tvandi!**
Obrnil se je od starca, ki j«* vedno steg.il roko in proseče gledal > -\ojimi vročimi očmi.
" P«»zdravljen Boštjan!" je zaklical grof Kgge nekoliko negotovo. ** Dobro, da '] vendar prišel! Pojdi kar v •.oho!" Tedaj je opazil, k;ik«> j«- Zauncrjev obraz b«»j«M-«- /me«!«-n. Zrznil s,, j,- iti nekaj hotel vprašati, toda pogled 11111 je obstal na kmetu ob klopi. Molče je zmajal z glavo in stopil v ko«"«».
V kuhinji je na ognjišču poleg plapolajoče-ga ognja *edel Pat-ch« i«ler in negibno upiral Ite^ti ob kolena. «'ul je stopiti grofa v izbo in čul priti tudi nekega »Irugega. ki sj j(. zunaj na pragu drgnil blato s r-evljev. Nat«. <e j«- raz i< g«>l iz g«»spo«love izb«» močni gr«»fov glas m oretrgano govorjenje onega rlrugeg;®. P«»t«*m s,, j«- grofov glas pritajil, utihnil, in š«.jK'tajo ':«• govoril samo oni »Irngi. V izbi ~«> s«, men«1.^ obravnavale stvari, ki niso bil«- namenjene za Mija ušesa.
dalji: rimu:
VKflNA TEM ZASTOPNIKOM IMA V ZALIM i I TIDI KOLEDARJE IN IrRATIKK; iK NE JIH PA ZA VAS XAROt'E. — ZATO OBIŠČETE ZASTOrNJIU, ČE KAJ POTEEltLJETE_
CALIFORNIA:
Sao Franclaco. Jwob
rOLOIlADO:
Pueblo, Peter Culi«. A. 8afd« WalaenbUTK. M. J. Barok
INDIANA:
Indianapolla, Fr. ZopaaM.
ILLINOIS:
Chicago. J. Her£l£. J. Lakanlcto
Cicero. J. Fablao (Cblcajto, CV to
ln UltDoU) JoUet, Mary Bantbicb La Salle, J. »peUob llaacoutab. Frank Ausuatla Nortb Cblcajto, Jo« ZHeofe
UARTIJLND:
Kitcmlller. Fr. Vodoplrec
MICHIGAN:
Detroit. L Plankar
MINNESOTA:
Cbiabolna, Frank Ooole Ely. Jo«. J. Peshel Kreleth, I^ula Goote Onbert, I»irla Veaael H ihblnu,
Tlrglna. Frank Brratlcb
XcONTANA:
Roundup, M. M. Pantaa Wmafcoe. L. Cbamp«
ItvF YOKK s
I OHIO:
BarbTton. Frank Trann
Cleveland, Anton Bobek, Chan. Karl-linear. Jacob Ucaolk JoUn Slartnlk Glrard, Anton Narode Loralu, Louis Balant, John Krm« ToougstowD, Anton KlkelJ )KEGON: Oregon City, Ore_ J. KoMar
PENNSYLVANIA: Beaaetner, John JevniluJ
Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brexavee
Coverilule tu okolica, Mrs. Ivana Rapnik
Export. I.aals Sup—W Farn-I. Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin ftreeoaburft, Frank Novak Jobnstouni. John Polanta Krayn, Ant. TaufelJ Luxerna, Frank Balloeb Midway. Jobn Žurt Pittsburgh in okolica. J. Pogafar lu PtoiUp Progmr
^twlioii. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrcr West Newton, Jooepb J or an WISCONSIN: Milwaukee, We#t Atlla. Pr. »A
Cheboygan. Jaaeph Kakei WYOMING: Koefc Bprinjo, Lanli Taoekar DiaiaoodTille. Joe RoUcb
Vaak saalopadk hki pnkPdDa an «««
jlriJ^iSli* fnS>L Tf"tlil*' ***
J	• •	v.
kopališče, ni kaka umetnost, ga hvaliti. To<la ga ne bom hvalil, nego grajal. Rekel bom. zakaj ni bilo otvorejno že lani. Ali pa bom rekel: ('emu letoviščarjem j s]>lob kopalitšče? Mar naj je' kopališče migljaj, migljaj z ba-( tino kaj? — <la ^nio umazani' To reč si bom še premislil.
FOZAR PO EKSPLOZIJI
Ognjega»ci ^ase požar, ki je nastal po eksploziji v velikem mlinu v Milwaukee, TVis. Dva delavca sta se smrtno ponesrečila, dvaintrideset j e bilo pa težko poškodovanih.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti Z Mayem v "Padišahovi senci" pri ''Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAGuADA V 8TAMBUL
4 knjige, • »likami, «27 strani Vsebina:
Smrt Mohamed Emini; Karavana amitl; Na bejfu t Goropa: Dražba En Nacr
Cena ----------------LM
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 698 strani, a slikami
Vaeblna:
Jezero am rti; MoJ roman ob Nilu; Kako tem ▼ Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jezfdi
Cena ----------------1.04
Izdajalec: Na lovu; Si>et na divjem zapado;
ReScnl milijoni; Dediči
Cen*____-1-44
¥ GORAH BALKANA
4 knjige, • »likamI, 576 strani Vsebina:
Kovač Šiinen; Zaroka z zaprekami: V go!-»b-njaku: Mohamedanakl svetnik
Cena ______________IM
PO DIVJKM KITRDI8TANC
4 knjige. 6M strani, a slikami Taeblna:
Amadlja• Be* t« Ječe; Krona areta: Med dvema ognjema	Cena....................]£•
PO DEŽELI SBIPETARJEV
4 knjig«, a alikaad. 572 strani
Vaeblna:
Brata Aladfija; Koča ▼ aoteskl; Mirldlt; Ob Vardarjn	Cena ..................1J4
SATAN IN IfiKARIOT
12 knjig, a slikami. 1744 strani
Vaeblna:
Izseljenci; Toma Sefar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alroaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 Wert I8th S tract
WINETOV
18 knjig, a slikami. 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem sapadu; Za ilvljenje; NSo-čl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Komanči ln Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; 8ana Ear; Pri Komančib; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
i V TI
4 knjige, a slikami, 597 Vaeblna:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, ln njegova poslednja pot
Cena _________________L50
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
i" p P
s-
SS
9zbb
New York, Saturday, April 24, 1937
tre ltlrjfeet t9wvkne ttj1lt 73h tjjs3.
TAKO CAMAH
ROMAN IZ 2IVUENJA
VELIKA DEMONSTRACIJA V AKRONU, O.
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: i. H.
OE

30
•	SToda Falke je preresen mož, da bi mogel pričeti kako l:di komišljeiio ljubimkovanje z družabnieo svoje nesrečne že-1 ne. Tako brezvesten ni.'*
"Ali mora zaradi tega biti brezvesten ? Ali je bilo samo majhno ljubimkovanje f Ali ni moglo biti kaj globljega
•*Agne>a, prosim te, izmišljuješ si cel roman. Ali pa ti je mogoče baronesa izpovedala svoje doživljaje?"
•	* Xe eno. no drugo. Ženske o tem molče, kar najgloblje; občutijo. i \*z njene ustnice ne pride niti besede, medtem ko ! mi ime-ki bolj zirmorni gh*de takoimenovane "tajne sreče'*,! o kateri v prijateljskih krogih ne razpravljajo prav nič "taj-l no'*. Toda na baronesi Ifelgi sem mogla brati; žalostna usta,! žalostne oči — vse to pripoveduje celo povest. To ni prišlo j samo iz skrajne liede njenega življenja."
"Kako ti je dniimče bila všeč?"
"Zelo razumna je, in prijetna dama, ki je navziic svoji,
min«Wti izkusila že mnogo. Ko je njena mati umrla--'V
eni vse, Agne^a. .M«n1 ]»otcnn mi je Rader o njej pri-' po' -edoval in kako je prišla k njegovim sta rišem. IN^topan-i nje stnvlienika Honitza z osirotelim dekletom je bilo nesramno. 1'oznani ga; je naš dober kni]>ee, toda nevaren človek. Kadar je v jezi. ž njim ne bi hotel imeti nobenega opravka." !
Friderik Weitbret j«« p«»zn«i prišel domov. Slo je že na, le-et. IVi kozami vina s«"*« I i zakonski juir v k«>tu prijaznei -oIm*. li^ixgoxarjajo se o doživljajih ilneva.
•• Haroiic^i l^tiigenau ti najbrž«' ni v<ega (»ovedala, kar vem «h| Kader ja. Torej jnedušaj."
1'azuo posluša /ena svojega moža. Ne. tako natančno ji! uokie ni vsega jMtvedala. samo včasih je na kaj namignila.
-.To je |ra res nesramno, kar je napravil Boiiitz. Toda prepričana s« m. «la 11111 je bil njen dolg poplačan."
<4osp«»d Weitbret *«• skoro razjezi nad trdoviatnostjo <voje žene.
"I*usti me, Friderik, imam svoje misli. Raronesa Lau-genan. kateri je godilo zelo slabo. bi prav gotovo ostala pri slepi ženi. če bi bilo pri dobri plači postopanje še tako sla-| »o. o odvetniku go.orili -«• izogiba in ko <«-ni jo vprašala, je bila nekoliko v zadregi. In vzrok, zakaj je šla, se mi zdi, izmišljen. <>ospa Falke j,, j,, krivično obdolžila. .Moj Bog,' pri bolnih ljudeh človek be*ed ne sine vzeti tako natančno! Tega ti lie morem razložiti, toda čutiti morem. J\i to nas ne briga.*'
"Sev.-da ne, Agli«-s;». /anima me pa h*, ker Falk» ja po-Zliam že petii»dvaj>et let in je drugače mož brez vsake napake."
"Ali je zalo kaj manj brez na|take, ako si zaradi-nesrečeI v svojem zakonu |mmš«V malo sreče, Friderik?" vpraša gospa Agiittsn resno. "Na /.emlji ima | tekel. Xe* bom obsojala.
malenkost i."
"Tudi jaz ne, to ve-. Agnesa. Toda nekaj mi ni všeč.J *-ai:<«- in to mlado bitje. Moje nazore | mi/, naš glede tc^i: ni-1 cdar liUetu o«l<>braval. da -tarejši možje iš«"-«j»i n«iI<>voljeno| -n čo z mladimi dekleti. I)o svoje žene. ki j«- ž njimi delila' -krni in je ž njimi |»o>tnralu, morajo iinoti toliko spoštovanja in obzira, da -«• lahko ognejo takemu laJikomišljeneniu Ijn biuikovanju, ker -o pri tem samo molzna krava druge strani, ki ne morejo »»»čutiti prave J juliezni. Tak mož se lahko osni«--1. Tudi v tem je treba prinesti žrtev 111 se zatajevati. Drugače je ostudno. (Nikar te imel v svojem objemu, Agne--U. ji- Vga^uila V Silica mi>el in vsaka želja po drugi. Xaj-• »-ji i »m 1« 11 zakona ne -me biti <»n«*čašč«>n.*'
Oekiiška j "d« t'-i ca zalije bb^do obličje žene, ki vstane hi 1 M-znivo položi svojo roko okoli njegovega vratu ter pri-« .iaue lice k njegovemu lieu.
Močan oin-utek skupnega življenja jo veže z možem.
•	Koliko ea-a !».» baroiie^a Langenau še ostala pri Ha- \ derjevih: Ali ti ji« kaj jiovedalaf"
"Dokler ne dobi zojiet kake službe kot dmžabniea ali pa pri otrocih."
Zamišljen gleda Weitbret za modrim dimom svoje cigare in previdno pije iikm-iio vino, ki se sveti v kozareu kot zlat«).
"Raronesi Ifelgi I^iigeuau bi v mmici rad pomagal," prične po kratkem molku. "Dolžnost človeka je, da pomaga hčeri svojega tovariša v vojni. Škoda, da ne razume u-radniškega dela. Ali ji drugače v naši hiši ne bi mogli dati kak« ga dela! Pogost«* se pritožuje« nad dolgim časom, ker sem toliko z«loma, in v Kissing< n nočeš iti z menoj."
"Ker ti nočem biti v napotje; vem. «la nul hodiš okoli, jaz pa in« moram ve«-. Toda tvoja misel je dobra. Raronesa Iwmgeiiau mi more tekom tvoje o«lsotnosti delati druščino. Mladost v hiši oživlja. In zelo mi je tudi všeč. Povabila -«»m jo z«- jutri z menoj večerjat, da jo boš bolj spoznal. Tedaj ji n 1 ores tu« I i staviti svoj predlog in ji o1>eneui reči, da naj iz uslug«- ostane pri meni. Vse je mogoče prav lepo in brez vsake pozornosti napraviti. Dekle je zelo ponosno."
Juriju Baderju je bila b*[>olnjena najbodj vroča želja: Helga ni šla dalje, ostala je pri gospej Weitbretovi kot dmžabniea. Sedaj jo bo mogel pogo^rto videti. In pod drugimi razmerami kot prej. Imel je viisoko službo, katero Ik> z neumornim delom še bolj povadigml in gospod Weitbret ga sedaj ne more več pogrešiti. Plača mu bo zopet kmalu povišana, kot mn je bilo namignjeno, in bo mogel misliti na to, da pri pel jo v hišo nevesto. Katero nevesto si pri tem misli, A je priznal samo v svojih najdrznejših sanjah. T«>da ani je za pridnega, napredujočega človeka kaj nemogočega t
Kot dar z ne4n«s je Helgi prišlo vprašanje gospoda Weit-breta. ako ima toliko časa, da bi tt*kom njegovega zdravljenja v KirtJfingenu delala njegovi ženi druščino. Rekel ji je, da ji bo za to zelo livaležeu; drugače pa mora poiskati drugo.
Z velikim veseljem sprejme Helga ponudbo; sedaj je bila iopet za Mižnjo bodočnost rešena vseh skrbi.
Takoj se je preselila v Weitbretovo vilo, srečna nad prijazno sobo, katero so opremili s starim pohištvom, kaikoršno je imela njena mati.
Njena služIm je bila lahka; bilo je povwem tako, kot bi izvrševala dolžnosti hčere. Z vso udanostjo se je trudila okoli gospe Weitbretove, ki je ravno te dni zelo trpela na srčni naduhi.
(Dalje prihodnjič.},
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Organizirano delavstvo v Ak ohii ji- pokazalo ^vojo in«»č. k«- j«- prire.lilo |»«-td<->et ti^<>« «l«'laveev v«*lik«> «l«*monstiaeijo v dokaz M»lidariio-ti > š^rajkarji pri Firestone Tin and Rubber < 'omj»an>.
Iz pisi-iii. ki jili dobimo od rojakov, opazimo, da so še prerej ▼ nejasnosti side pot manja. Vrrina onih, ki »r hočejo pridružiti trni j ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s trm vet zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve lc ti. pa še vee, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z ist>m pamikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti, fe je pa slučajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno. dop!ača. če izbere parnik. na katerem stane vožnja vet. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s kalerim je potoval tja.
Ameriški državljani »lolie potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nrdržavljaui morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki M i/da tudi samo /a eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste p«Mlaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo k a to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v -tari kraj, naj si takoj sajamčijo prostore. «la ne bo pri-pozno. Za mesec junij In julij m ie skoro »si prostori oddani
Na parnikih. ki so ilebe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
Jagoda—kriminalen tip
75 2EN JE PREMALO KKKTANJF P ARM KOV - SHIP NEWS
ki so predstavljali milijonsko vrednost. Tam so našli tudi kopo ameriških in japonskih bankovcev v vrednosti poldru-| gega milijona. Komisija, ki j«; odkrila to zakladnico in zaklade v nji. je dala nemudoma a-retirati Jagodo, ker je dobila v r«»k«j dokaz«', tla se je hot«'l bivši raln-lj umakniti 11a Kitaj>ko Za to |x>t si je pripravil dragulje 111 denar.
I
Nobenega dvoma ni, da bo Jagola, ki je povzročil smrt tolikih ljudi, zdaj sam prišel pred sodišče zaradi poneverb državnega denarja. Obsojen bo rajbrze na smrt. Poznavalei ruskih razmer pišejo, da se bo vršil ta proe«*s za zaprtimi vrati. k«*r s«- ruski mogotci boje, da ne l»i prev«-č koinpr«>mi-tiral režima, ki je tako drago zaupal takšnemu tipu.
V zvezi z aretacijo Jagode poročajo še, da je bila nedavno izmenjana tele>na straža «lik-iat«iria Stalina, ki ^tela d«»-slej 3iH) agentov (il'1. Xa«be mestili >0 jo s tristo (rmzinci iz Kavkaza. Xova Stalinova telesna straža ne razume niti 1>ese«liee i*uski. Xihč«» «>d teli mož ne sme zapustiti Kivmlja in ne dobi do]»usta- Tudi dva pov«-ljnika straže. Džerat in A nt i« 1 ž sta iz Tiflisa.
ADVERTISE in 4 GLAS NARODA
ITT. ;i|»ril« :
K11 ropa v Ureic.'u
18. aprila:
Noriiutiiilie v llavre Aqui.auia v (.'lierliu'jrg
1. fua j;i . Sdluruia r Trs.
4.	maja : 1'aris v 'lavre Jlt-rt?ii£i>riH v CberboUrg nr«'iu»'ii »* llrt-cien
WasbLi^'l<>u v llavre
5.	maja :
Queen Mary t -Jberbour*
S. maja : l<fx v <;«>ii<>a
inaja: Ai|ultauia l Cliertmurg
.H
1
Sole polagoma prihaja n;i dan, zakaj je bil Jagoda v Itu siji odstavljen in kakšne na rave so njegovi delikti, ki s« ga oropali vsemogočne p«*ziei-je v Ceki in (il'L (tajni |>oli«-i-ji.)
Jago«la j«* bil v zadnjem času komisar (minister) za pošto in branja v. V tem svojstvu j«! poneveril natl milijon rabljev. V komLsarijatu za notranje zadeve ni bilo mogoče natančno nadzorovati njegovega dela, na novem službenem mestu pa so knnilu prišle na dan njegove nepoštene metode. Vsi pravijo zdaj, tla j«? Jagoda skozi in skozi korupten tip, pijan«-«- in eijsto navaden lump.
Ko so lani moža odstranili u komisarijata za noti*anje za«le-ve, je bil Jagoda stra-no «»gor-čen. Ijiiral se j«* eelo nastopiti to službo. Začel je ]»iti in razgrajati, ko pa j«* pričel iz 1 vrševati s\ «»jo novo dolžnost, j« kmalu za-el na svoja stara po ta. Iz blagajn«- nekega pod iejen«'ga inadnika j«* na debel« izginjal «l«-iuir. kar jt- uradnih javil dragim in>taneam, nakai je bilo nn»go«v'e Jagodo razkrili kati do kraja.
Varšav-ki do^iisnik *4I)aih 1 Kx]>r«— por«K*a "-voj« ]iin I»— t inekat4>re ] »od robno-1 i iz življe [ nja odistavljenega komisarji za pošto in bivšega voditelj; ! policije moskovsk«' vlade. \ j skrivni omari za posteljo j" imel Jagoda zbirko d«-mant«>v
'I
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
I-"

Lurt fi
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA L'R.%
▼	platno vez...............90
v fino usnje vez ..........1J»0
▼	najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1^0 I
SKRBI ZA DUŠO
r platuo vez..............jO
v fino usnje vez ..........1.50
t najfinejše usuje ve» ....1^0
KVIŠKU SRCA
t tmit i rano usnje vez.......60
▼	usnje vez .............. JO
v fino usnje \ e*..........1._
v najfinejše usnje vez____1JS0
v najfinejše usnje trda vez 1^0
▼	bel ceUuaold vez.........
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno .............1.—
v najfinejše usnje ver.____1.50
▼	najfinejše use je trda vez. L60
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina ves. ....L— Slava Boca, a mir ljudem
fina vez. ................UM
najfinejša vez. ............1.60
Zvonfee nebeški, v platno...... .80
fina vez. .................L—
Vienac. najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano ........JO
t belo kost vezano........ .35
Bey or Hfxm
fino rezano .............. .35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
▼ celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..130 V Ono usnje vezano.......1JH)
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
r fin? usnje vezano ......L40
r»


KNJIGARNA "GLAS NARODA
--- ;
Kralji nimajo vedno lalik«.'-ir.t in prijetnega življenja, zla-,-ti «'•«• boeejo l»ili m«*d >vojinii podložniki priljubljeni. Tako
kralj plemena Voruba, živi«-«"ega ua jugoziipadni obali Al' l ik«*, m- -m«- zadovoljiti s >voj«» ii.mmIo. ker ima samo To ž«'ii Njt-govo pletne namreč ni za «T«»voljno, da ima kralj <am«> 7*i /.i-ii in «la jih n«M-e imeti Š«-\««". Pravijo, da j«- 7-"> žen premalo za tako ivi-okega »loslfi janstveiiiksi in da kralj trpi na >voj«'in ugletlu in «*'a>ti, k«*r i ina premalo žen.
1'Ienie Voruba <e skli«'iije li.i «'iiega .-vojili pleniieev, ki -ieer ui kralj, pa ima veinlai 11>:> žen. zat«» pa tudi uživa !<• mu primerilo spoštovanje in le! i ko služi kralju za zgled, 'f ;:ko m«»ra kralj bo«V> no«"-'* i-kati najmanj >«- Iiki ž«-n. «'•«• i««»«'«» r«-<iti -vojo i*-a-t in ugle«l. • tii«H -^oi pr«->tol, k«-r bi m*
mu utegnibi <ie« r pripetiti, da l.i laorai umakniti pl»»mi«*u. ki ima žeti.
3KUSNJE NA ANGLEŠKEM DVORU
Londo!i-ki «lvor >«• z v>o vin--»!n- pripravlja na -veeano-ti kraljevega kronanja. I*«»d nad-zor^t voui -krbnili eeremoni-jnrji-v imajo na dvoru v London dan za «ln«-m >kii~nj«-. — V.-:ik nd«-l«-ž«-iu-<- kronanja mia toeii«i <>«hvjeno vlogo in pri obrmlu <«• mora njegov nastop do najmanjših podrobnosti 11-jeniati s celotnim okvirom, k^kor na skrbim pripravljeni pretlstavi. Saimi kralj in kra-i]i«a >e ne udeležujeta skušenj. Kraljica ima stalno zjistopni eo, kralj pa določa zastopnik«* i zine« l svtijili pob«u"-nikov. Ka-i:«»r na gledališkem o«lrn. je moral vsak udeleženee kronanja najprej na>topiti sani, z«iaj pa imajo skušnje že v rkupinah. Ko ImhIo vsi <lobro pripravljeni in temeljito preizkušeni. nastopijo pre«l kralj« m in kraljieo, da p«>kažej-> ? voje vloge.
Skušnje in vloge niso po-c sebno težke. Udeleženci kronanja nastopijo v pravili ali iini-tiranili kostimih z vsemi ceri-rmmijanii. Na razpolago so tu-«11 >vse <1 rago< -e n o s t i, seveda same imitacije iz 4csa in na vadnili kovin, le da so pozla-ceno. To«la dostojanstveniki ,;iii nosijo tako ponosno in samozavestno, kakor kralj, ko bo imel na sebi prave dragulje milijard ne vrednosti.
2 IZLETA V SLO V E NIJ O
<l»rt'kii lr*li«-rlM«iir^a i
BEREXGARIA
19. JUNIJA
r«»|i \«»I»STV«»M Mr. It. M 1'KKK H \. el. tajnika
SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA
AOIITAMA
30. JUNIJA
!'«•!» HSKI5MM V« »I »STV« »M
>lr. JOHNA D. BITKOVIC HA. clavncsa pri-d>«>diiika
HRVATSKE ZAJEDNI CE in HRVATSKEGA RADIŠE
Pozivnimi	flanc in ii«-«'Iuiil-
|n. Z(lru/.i-;ii!i «lr/4iv.-ili in Kana-• li. *l:i »•• ii.i m |>ri<lrn2lj«». «"*lan», ujili<i%-<> m- i:i iK-loU-tni ,.tr«»-«-i. ki m* ImhIo inl«'lcžili ti'Ii izic-ti>v. Imm|<> |M>to\;ili |mi |Nis«-l>no
znižani tviii. Zajanirite si prostore zeodaj. ^'|>r;l>;ljt^• j»ri:
LEO ZAKRAJSEK
tieticral Travel Scnier 303 E. 7»nil St., Xew York City
GUNARD WHITE STAR
NAROČILA
<.a MOHORJEVE KXJIGE ir KNJIGE VODNIKOVE DRU ŽBE za leto 1938 sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo dniV^ve, bo dobil knjige iz do movine naravnost n« svoj na slov.
ČEBULA PROTI RAKU
li n..ila :
II*- d«- France v 1 In vre
Kun>i>a v ltrcm<*u ' 15. oi.-ija:
j Coute «11 Savola * (Jeoot
j 1 'J. iua ja ;
XormanUie t llavre i Muuljattau v llavre
*-*0. inaja:
Ht-rcngarla v Cherbourg
mp ja: llr«'in<-n v Bremen
maja: Ruma v Genoa :!5. maja:
Lafayette v Havre
iW. iniija :
Qui-fu Mary v Cherbourg
JS. maja :
Ta ris v llavre ». idhJR : Rex v (jpona
1. junija:
Kur«»|>a v Bremen ..*. junija : NORMAN-DIE v HAVRE
Aquitaiiia v Cbertnjurg W»!<hinKton v llavre junija :
Vulr-aiiia v Trst t«, junija :
'i'lifu Mary v Cherbourg •O. junija :
ISr«-ni*-ri v Bremen
junija: <'batn|>lain v llavre C«»iit«- <li Savoia v Ceno*
ju.-iija : MabUaltari v llavre A«jtiiracia v Cherbourg N<*rman«lie v llavre .S. junija : Kurnpa v Bremen
junija : lb- ile Frawe v llavre BEREM*ARIA v CHERBOURG
Saturnla v Trst
j
' -TJ. junija :
Queen Mary v Cherbonrg
JC. junija:
B«-x v .'ii'tjoa —i. junija :
Brt-meu v Bremen Lafayette v Havre
t
r\ junija: XORMANDIE v HAVRE AQl'ITAXIA v CHERBOUVO
Wa-hington v Havre
julija:
C«»rite Ji Savoia v Genoa Bt-renjKirla v Cherbourg Champlain v Havre R. julija :
Kur«>|ia v Bremen julija :
Queen Mary v Cherbourg •. lie «le Fran«-e v llavre 0. julija: I Vuk-ania v Trst J U. Julija:
' N«>rmandie v Havre Aquitaiiia v Cherbourg Manhattan v Havre '7. Rex v Genoa
Bremen v Bremen L julija: Berengaria v Cherbourg
julija: ELROPA v BREMEN .'4. julija: Saturuia v Trst Champlain v Havre
Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
--o. julija:
lie ile France ▼ Havre 1L julija :
Conte d! Savoia ▼ Genoa
J**!-^tci razi-kovidee na polju raka j«- izjavil, <la sirova •♦ebula m* samo varuje elove-:a pred rakom, temveč je tuli ut'-Liikovito zdravilo proti tej :ie\arni l>«>l«»zni. Pariški učenjak se je namreč prepričal, la ima eebula kakor tudi raz !i«i «lru«ro soeLvje radioaktivne liistnosti, ee jo uživamo siro-vo.
l>r. Lakowski je pa ugotovil na temelju statističnih po lat kov, zbranih iz vseli deldv -»eta, da raka sploh ne poznajo tam, kjer jedo nanovo sirove čebule. V Rusiji in na Polj-
-kem je limono ži«lovskih vasi.l . . . . i ijer žive ljn«l'j«' asketsko živ-.
Ijenje ter jedo samo kruli in -sirovo čebulo. A' teh vaseh se ni bilo nobenega primera ra ' ka. Tudi med Srbi, Bolgari in j kavkaškimi plemeni je rak zelo redek, ker je med njimi če '«ula močno priljubljena.
Za m pojunila |Me potnih listov, cen in dragih piii rtuMiU se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "S LAS NARODA" 216 W. 18th SL. New Vark
Posebno naj hite oni. kl own-vajo potovati Meseca Jurija all julija, kajti za U dva aeoeca oo na vseh pomikih akro Se m kabino ■idem