90,6 95,1 953 IO«
ST. 53 - LETO 65 - CELJE, 9. 7. 2010 - CENA 1,25 EUR
Od žemljic do Piva in cvetja
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Kaj imajo žemljice opraviti z letošnjimi prireditvami Piva in cvetja v Laškem, najbolje vesta Nataša in Jožef Ojsteršek, nedeljski "ohcetni"par. Laščani so si svoj dan privoščili že v sredo, vse ostale obiskovalce pa bo mestece ob Savinji gostoljubno gostilo do nedelje.
sđfe^H : „Foto: GrupA.
Poklon borcem z Menine
Čistili, stregli in vozili brez plačila
Gradis pokopali že pred leti
Bivši finalist lige prvakov v Areni Petrol
Slovenija odskočna deska Kitajcem
Mercator Center Celje
Opekarn i ška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Sobota. 10. julij, od 10. do 12. ure
Primorski «j utrinek ii
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Majhni in krivi
1
s«
POLONA MASTNAK
»Majhen narod vedno kriv je, kdor je majhen je vedno kriv ...« so prepevali člani zasedbe Agropop. Kako zelo slovensko! To bi lahko bila himna! Sindrom majhnosti in občutek krivde nedvomno zaznamujeta naš nacionalni karakter.
Potem pa temu kompleksu majhnosti in večne ogroženosti prištejte še občutek krivde! Krivi smo menda sami pred seboj in na to nas neprestano nekdo opozarja. Na krivdo nas opozarjata tudi Huda Jama, Košnica ter še številni drugi »kraji nesrečnega imena«. Dobro, ideologija se s političnimi sistemi vred pač menja in na vrsto vsakič pride nov objekt glorifikacije; frankolovske jablane, Košnica. Te dni vsakega po malem, odvisno, na katero proslavo ali spominsko slovesnost greste. Povsod padajo težke besede.
Se moram ponavljati, kako se mi zdi povsem prav, da so lokacije povojnih pobojev evidentirane, da jih raziščejo, primerno obeležijo, dostojno pokopljejo? Tako kot me tudi v »novih časih« ne motijo spomeniki padlim borcem NOB. Ampak a bi lahko lepo prosim nehali noreti s to krivdo?! Glejte, vsak narod, etnija, ljudstvo nima čiste preteklosti, odkar je Kajn zatolkel Abela, bratomor torej ni slovenski izum. Vojni časi na slovenskih tleh niso bili ravno lepi. Kot da so kje v Evropi bili! Nič drugačni nismo od ostalih, le da se Slovenci zaradi medvojnih in povojnih let neprestano kesamo, prepiramo, pozivamo k spravi, čeprav mi ni čisto jasno, kdo naj bi se dandanes s kom spravil, sama že nimam neke silne potrebe po tem, kakšnim Italijanom in Avstrijcem pa to niti na kraj pameti ne pride. Najbolj pa me razbesni, ko ob odkrivanju povojnih grobišč poslušam mantre o nekakšni kolektivni narodni krivdi, temeljni razklanosti slovenskega naroda! Nič takega ne obstaja, to je izmišljen konstrukt. Krivda umre s človekom (no, razen če verjamete v posmrtno življenje) in v primeru Košnice dvomim, da je je še veliko ostalo. Veste, krivda tudi ni prenosljiva! Razklanost naroda pa ni čisto nič organskega ali naravnega, ampak je umetna tvorba, konstrukt vsakokratne politične elite.
In kaj je zdaj s to krivdo? Nič, gre za podpihovanje nestrpnosti - pridobivanja političnih točk poosamosvojitvene politične elite na račun dogodkov izpred 65 let. Če nas kaj razdvaja, potem nas to! In to ni kakšna nova pogruntavščina, ampak narod vedno pade na »finto«. Majhni in vedno nečesa krivi. Take nas imajo radi. Da smo radi kaznovani, ker menimo, da si to zaslužimo. Možnosti manipulacije so potem neomejene.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
tMBHEHEKEl
32119 I 33
V torek in sredo so sondirali evidentirano grobišče v Košnici pri Celju.
Nove stare rane
Izkopi na prizoriščih povojnih pobojev v Vojniku, Tepanju in Košnici - Še ena »Barbara« - Huda Jama (še) brez epiloga
Medtem ko so se pred kratkim ustavila dela v rudniškem rovu v Hudi Jami pri Laškem, kjer so pred več kot letom začeli preiskovati množično grobišče iz povojnih pobojev, so se v prejšnjem in tem tednu začeli izkopi na več lokacijah po Celjskem. Najprej je na razpisu izbrana pogrebna družba Raj začela izkopavati v Vojniku, sledil je izkop v Novem Tepanju, ta teden še v Košnici ... Seznam je še dolg.
Izkopi in ogledi lokacij, kjer naj bi bila povojna grobišča, se namreč izvajajo glede na letni načrt, ki ga sprejme ministrstvo, je povedal vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs. »Letos bomo tako opravili pregled 38 lokacij, ki so bile predhodno že evidentirane,« je pojasnil.
Prejšnji teden so začeli izkopavati v Bezovici v Vojniku in na eni od lokacij našli posmrtne ostanke šestih ljudi, v drugem grobu pa tudi najmanj šest, domnevno naj bi jih bilo 12. »Šlo naj bi za bogatejše družine iz Vojnika. Prav tako v Tepanju, kjer smo v gozdu našli tri množične grobove na območju, velikem 5x3 metre. Pokopanih ali zakopanih naj bi bilo od 200 do 300 ljudi, po domnevah civilistov, saj je bilo iz posmrtnih ostankov razvidno, da so pokopani tudi ženske in otroci,« je povedal Štrovs.
V Košnici predvsem Celjani
Nato so se sondiranja v torek začela tudi v Košnici in se nadaljevala v sredo. Tam so na lokaciji, gre za zasebno zemljišče, ki je urejeno, tam je tudi križ, našli dva grobova. »V enem naj bi bilo nekaj sto okostij, še eno večje grobišče je na drugi strani križa. To smo odkopavali v sredo in ugotovili, da je na območju 15x3
metre najmanj meter globoko. Tudi tam je polno okostij. O točnih številkah bi težko govoril, lahko pa rečem, da je število žrtev primerljivo s tistim v Barbarinem rovu. Glede na ocene prič oziroma očividcev predvidevamo, da naj bi bilo tam med 400 in 600 posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev. Verjetno je šlo za premožnejše meščane Celja, tako Slovence kot tudi Nemce,« je povedal Štrovs.
Zgolj sondiranje ob prisotnosti policije
Preiskovalci naj bi v Košnici našli tudi ostanke žic, s katerimi so imele žrtve privezane roke, ter celo naboje. Tam so po seznamu evidentiranih grobišč sicer iskali še druge morebitne grobove. Lokacijo, kjer so posmrtni ostanki, sta si že ogledala tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec, zdaj se bo treba odločiti, kako naprej, torej, ali bo tožilstvo ukrepalo. Kaj bo vplivalo na odločitev, je pojasnil vodja policijske akcije Sprava Pavle Jamnik. Preiskovanje množič-
nih povojnih grobišč ima namreč dve ločeni fazi; ena je policijsko delo, torej iskanje storilcev teh dejanj, druga pa delo na podlagi zakona o vojnih grobiščih, ki ga izvaja ministrstvo za delo. »Izkop se vrši samo v primeru, če policija in tožilstvo pri svojem delu ugotovita, da je to potrebno zaradi predkazenskega in kazenskega postopka, ker obstaja možnost odkritja še živečega storilca tega dejanja. Sicer se ministrstvo odloči za primeren prekop oziroma pokop teh posmrtnih ostankov,« pravi Jamnik.
»Kar se v teh dneh dogaja na treh lokacijah v okolici Celja, je sondiranje grobišč s strani ministrstva za delo. Gre zgolj za potrditev, ali je na neki lokaciji grobišče ali ne. Policija je vedno prisotna, saj gre za prizorišča kaznivega dejanja. V primeru, da se ob sondiranju pridobi kakšne nove informacije, da se pojavijo ljudje, ki vedo karkoli, kar bi policijo lahko pripeljalo do storilca, se seveda ti podatki preverijo. V primeru sondiranj v Vojniku, Tepanju in Košnici
Marko Štrovs pravi, da so v Košnici našli »drugo Barbaro«.
torej v teh dneh ne gre za policijsko preiskavo, je pa policija tudi prisotna,« je bil natančen Jamnik. Zdaj je torej treba počakati na odločitev preiskovalnega sodnika, ali bo morda odredil sodni izkop. Vse je odvisno od tega, kaj je odkrila policija. Zaenkrat so pregledani grobišči v Košnici zasuli nazaj.
Kaj se dogaja s primerom Huda Jama?
A tudi če bodo stekli nadaljnji postopki, je pod velikim vprašanjem, kdaj bomo dočakali kakšen epilog.
Spomnimo samo na Hudo Jamo, po dobrem letu so dela ustavljena, vse, kar je bilo doslej odkrito in narejeno, sodi še v okvir predkazenskega postopka. Pa tudi prvotne ocene o številu žrtev v Barbarinem rovu so se izkazale za precej netočne. Če se spomnimo prvotnih napovedi o treh polnih jaških, so se ocene gibale tudi okoli več tisoč žrtev v Hudi Jami. Kot so nam nazadnje po poizvedovanju odgovorili iz urada celjskega okrožnega sodišča, so v Barbarinem rovu našli 461 okostij, v prvem jašku 400. V drugem jašku po izkopu do 20 metrov globoko niso naleteli na nove posmrtne ostanke. Izkopi so bili del predkazenskega postopka. V tem času je bilo, kot so potrdili na policiji, zaslišanih tudi več prič, vendar o izsledkih in pridobljenih informacijah zaradi interesa preiskave niso obveščali. Še vedno se torej čaka na odločitev okrožnega državnega tožilstva. Preiskovalni sodnik je sicer ocenil, da so dela, ki so bila izvršena po odredbi, zadostna podlaga za odločitev o nadaljevanju postopka. Tožilstvo o tem do včeraj še ni odločilo.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Na spomeniku padlim, ki jih je v naročje vzela Menina, je komandant Franta najprej odkril novo ploščo v spomin na dogajanje med 13. in 15. marcem 1945. Vsem padlim se je nato poklonil predsednik države, za njim pa še predstavniki različnih številnih združenj borcev.
Poklon borcem z Menine
Na Menini planini obeležili legendarni preboj partizanov iz sovražnikovega obroča - Predsednikov poziv k strpnosti
Z imenitnim kulturnim programom in zaradi prisotnosti predsednika dr. Danila Turka tudi s primerno svečanostjo so se na Menini planini poklonili 65-letnici legendarnega preboja Šlan-drove in Zidanškove brigade ter 4. bataljona VDV iz nemškega obroča marca 1945. Slovesnost velja za shod borcev Štajerske, Koroške, Kozjanske in Kamniške regije, ki vsakič počastijo katerega od pomembnih dogodkov iz časov narodnoosvobodilnega boja.
Tako so se na Menini poklonili skoraj legendarnemu dogajanju v marcu pred 65 leti, tik pred koncem vojne, pri čemer mnogi zgodovinarji preboj skoraj 500 borcev označujejo za legendarnega. »Zloglasna 14. SS divizija Galicija, ki so jo sestavljali predvsem k Nemcem prebegli Ukrajinci in Čerkezi, je na Menini obkolila Šlandrovo in Zidanškovo brigado ter 4. bataljon VDV. Skupnemu štabu obeh brigad je načeloval Franc Sever - Franta. Nekaj dni so se ob pomanjkanju hrane, premočeni in prezebli v visokem snegu hrabro upirali mnogo močnejšemu sovražniku. Noben preboj iz obroča ni uspel, dokler se dva domačina nista spomnila drče, po kateri so se v gluhi noči spustili proti Češnjicam in Špitaliču in naprej proti vrhovom Šipka. Drugo pot je ubral komisar Iztok, ki je z majhnim spremstvom uspel prenesti ranjence čez >globa-če< in vrtače po jugovzhodnem pobočju Menine v partizansko bolnišnico pod Štru-kljevimi pečmi, » je zapisal Bert Savodnik.
Podrobneje je dogajanje opisal že omenjeni Franta v knjigi Past na Menini planini, v so-
Franček Bera
boto pa še enkrat podoživel Franček Bera iz Slovenske Bistrice. »Takrat sem bil kurir komandanta. Čez dan bomo zdr-
omenil dr. Turk. »Toda še se bomo morali potruditi, kajti nismo še na koncu poti. Preseči bo treba prakso obtoževanj in očitkov. Politika, ki se še danes napaja z delitvami iz preteklosti, tudi sama omejuje politični dialog in ustvarja umetne delitve. Potrebujemo več strpnosti, medsebojnega spoštovanja in dialoga.« Izrekel je tudi spoštovanje do borcev, nagovor pa končal s pozivom k ponosu, samozavesti in zaupanju v prihodnost. »Treba se je spomniti epopeje, preboja na Menini planini, ki je eno veličastnih dejanj NOB Slovenije in eno ključnih dejanj osamosvojitvenega prizadevanja slovenskega naroda. Boji v teh krajih niso vedno pravilno razumljeni, zato se mi zdi prav, da ga primerno obeležimo,« je o pomenu takratnega dogajanja na Menini povedal predsednik Turk.
Srečanja se je udeležilo toliko partizanov, če citiramo duhovitega predsednika ZB za vrednote nOb Janeza Stanovnika, kolikor jih je ostalo. »Takrat izkovane vrednote bi bilo treba negovati in uporabljati v praktičnem življenju. Na žalost moramo ugotoviti, da
se domoljubne in državotvorne vrednote začenjajo pozabljati, podobne prireditve pa le spominjajo na čase, ki smo jih preživeli, ter vrednote, ki smo jih izkovali in na katerih je treba graditi prihodnost. Veste, slovenski narod je enoten, žal pa ga razdvajajo tisti, ki mu nočejo dobro. Zato moramo uveljaviti enotnost, ki jo nosimo v srcu.«
Na Menini je bil tudi Peter Podbevšek iz Laškega, nekdanji borec Šlandrove brigade. »Sicer pri dogodkih na Me-nini nisem bil prisoten, vendar smo se z brigado večkrat ustavljali v Savinjski dolini. Mlad sem bil, s 17 leti sem šel v partizane, z 18 sem bil namestnik komandirja čete, dvakrat sem bil ranjen ... Ampak vse je bilo v redu, vsi smo bili enaki, spoštovali smo drug drugega. Današnje dogajanje pa . Bilo je hudo, veste, vojna je vojna, ampak ostali so lepi spomini, ki jih delim po mnogih slovesnostih v Sloveniji, tudi v Avstriji. Opažam, da se vsako leto teh prireditev udeleži več mladine, kar je spodbudno.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Predsednik borčevske organizacije Zgornje Savinjske doline Ivan Rakun: »Želeli bi, da proslava na Menini planini postane če že ne vseslovenska, vsaj štajerska. Pri organizaciji smo sodelovali združenja borcev iz Celja, Kamnika, Slovenske Bistrice, Maribora in Mozirja, za kar se jim najlepše zahvaljujem. S proslavo želimo negovati spomine na vse borce, ki so se borili, ter ohraniti spomin na preboj z Menine, ki je minil v skoraj nemogočih razmerah. To je bila velika preizkušnja na pragu osvoboditve.«
žali v boju, ponoči pa bi se mogoče lahko prebili z jurišem, smo načrtovali. Tisto noč smo po srečnem naključju našli drčo in potem smo se celo noč prebijali. Še dve uri prej, preden smo se rešili iz obroča, so s topovi streljali na nas, vendar smo uspeli. Bil sem v skupini, ki se je odpravila v drugo smer, da smo zavarovali ranjence. Ta dogodek si v resnici zasluži osrednjo proslavo, prav je, da se enkrat pošteno zaznamuje.«
Iz preteklosti v današnji čas
Na proslavi so obudili spomin na takratne težke čase, a tudi upanje in ponos, saj veličina narodnoosvobodilnega boja »daje spoznanja in spodbude za današnji čas,« kot je
Zbrane je pozdravil tudi (z leve) gor-njegrajski župan Stanko Ogradi, ki sta se mu pridružila komandant Franta ter ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
lektro
TURNŠEK
(televizija (telefonija (internet
SP v
nogometu
vHD
tehniki! 03 42 88 198
www.turnsek.si
Ivan Grobelnik Ivo, ki ga poznamo po opisu dogajanja v Starem piskru, in predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik.
www.novilediiik.coinwww.radiocelje.com
4
GOSPODARSTVO
O cetis
ga je prejšnja ekipa porabila že dva meseca, roki pa tečejo. Menim, da bi morali do konca naslednjega tedna doseči dogovor z bankami. Sicer bom verjetno, če me bo sodnik pozval, podal mnenje, da ostane pri prvotnem sklepu, torej da se stečajni postopek konča.
Čeprav so zadaj nečedni posli?
Zadeva je zahtevna in v njej je veliko dela za vse, tudi za kriminaliste. Podjetje je bilo izropano. Kar se je dalo, se je tako ali drugače odtujilo. Prenosi, za podjetje škodljiva poslovanja s povezanimi in sorodstvenimi družbami, sploh niso tako zakriti. Še nepoučeni bi jih opazili. Gre za stan-
darden scenarij v Sloveniji -ljudje ostanejo brez dela, upniki opeharjeni, »oni« pa bogati odidejo. Po Zakonu o finančnem poslovanju postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja poslov, starejših od leta, ne morem več izpodbijati. Lahko jih pa po drugih zakonih. Ravno v tem je bistvo nadaljevanja stečajnega postopka, da za več let nazaj naredimo revizijo, dokažemo ničnost nekaterih pogodb, najdemo, kam se je pre-kanaliziral dobiček. Le tako lahko stečajno maso povečamo in poplačamo čim več Gra-disovih upnikov.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Cel Gradis je vreden le še okoli 6 milijonov evrov, nepremičnina nekdanje direktorice Lidije Žagar pa je ocenjena na okoli 3 milijone evrov.
Gradis pokopali že pred leti
Ljudje ostanejo brez dela, upniki brez plačil, medtem ko lastniki bogati odidejo - to je standardni scenarij v Sloveniji -Ropanje Gradisa se je začelo s prodajo kamnoloma leta 2005
no, saj so izredno zapleteni odnosi ločitvenih upnikov. Prav veliko časa nimamo. Do konca avgusta moramo, to je že z vključenim enomesečnim podaljšanim rokom, narediti seznam za preizkus terjatev in otvoritveno poročilo in do konca septembra vložiti morebitna izpodbojna dejanja. Čas se nam hitro izteka, pravzaprav
Konec rasti za
■	■ ■ ■ v v
zdravilišča
V naravnih zdraviliščih bo letošnja poletna bera skromnejša. Trend padanja obiska domačih in nemških gostov se nadaljuje, še posebej porazen mesec je bil junij, ko so zdravilišča zabeležila kar 8,5-odstotni upad gostov.
Glede na povečane kapacitete iz zadnjih let so ti podatki še bolj skrb vzbujajoči. Slovenska zdravilišča so namreč zgolj v zadnjih petih letih investirala več kot 265 milijonov evrov lastnih in deloma nepovratnih evropskih sredstev. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v napovedih za letošnje leto ostajajo zelo previdni, saj gospodarska gibanja, predvsem s številnimi socialnimi problemi in napovedmi za nemirno jesen, ne napovedujejo hitrejše rasti.	Rp
Bežigrajska 10, Celje
Kot trenutno kaže, se scenarij v primeru stečaja Gra-disa kljub novi ekipi ne bo bistveno spremenil. Razlog je enostaven - zaradi izro-panosti podjetja v njem ni več niti toliko denarja, da bi lahko pokrili stroške vodenja stečajnega postopka. Takšnega, ki bi odkrival nečedne in sumljive posle vodstva ter tako vendarle povečal stečajno maso.
Ekipa stečajnega upravitelja Zlatka Vilija Hohnjeca trenutno dela »odprto«. »Ne vemo, kako bomo pokrili stroške, ki jih imamo s tem stečajem. Dolg je že do prejšnje ekipe. Ne ve se, kaj bo s stroški v času trimesečne prisilne poravnave,« pojasnjuje Hohnjec. »Res se situacija ni bistveno spremenila. Ugotavljamo, ali je v stečajno maso še možno dobiti kaj premoženja, ki ni obremenjeno s pravicami hipotekar-nih upnikov, da bi na osnovi tega lahko vodili stečajni postopek. Moram reči, da ugotovitve niso ravno spodbudne. Veliko smo že preverili, pri čemer smo povsod prišli do tega, da je zelo vprašljivo, koliko določenih sredstev je mogoče tudi pridobiti. Nekaj pravnih dejanj je že zastarelih, za nekaj bi lahko vložili tožbe. A tudi če bi čez nekaj let zmagali, je vprašljivo, kako bi potem izterjali denar. Znano je, da dolžnik, ki mu slabo kaže, svoj kapital še pravočasno prekanalizira,« povsem praktično razmišlja Hohnjec.
Koliko je v tem trenutku Gradis sploh še vreden? Drugače rečeno: koliko premoženja ni obremenjenega s hipotekami?
Z ločitvenimi pravicami ni obremenjena le oprema, to je mogoče prodati. Iz tega naslova si lahko obetamo do 400 tisoč evrov kupnine. Nekaj bi dobili z odprodajo kakšne hčerinske družbe in izterjavo terjatev. Tukaj si lahko obetamo kakšnih 100 tisoč evrov. Skratka, malo je otipljivega premoženja, torej neobremenjenega, saj so celo nekatere terjatve zastavljene. Skupaj z nepremičninami, ki so zastavljene, je Gradis danes vreden še dobrih 6 milijonov evrov. Med 600 upniki, ki so prijavili za več kot 50 milijonov evrov terjatev (točnih izračunov še ni), je Gradis zgolj bankam dolžan 34 milijonov evrov. Dokončne številke bodo znane, ko bomo naredili preizkus terjatev. V kolikor se bomo za to sploh odločili, glede na to, da dogovor z bankami šele pričakujemo.
Tudi vi ste že imeli sestanek z bankami upnicami, s katerimi se je večkrat sestal že prejšnji upravitelj.
Del kupnine bi se moral nameniti za stroške vodenja stečajnega postopka, če seveda želimo, da se ta nadaljuje. V tem kontekstu je tekel razgovor z bankami, ali so pripravljene začasno založiti za stroške stečaja, do takrat, ko bi imeli bolj jasno sliko, kaj bo s splošno stečajno maso, ali smo jo v stanju kaj več dobiti, kot jo v tem
trenutku ocenjujemo. V kolikor bo dogovor z bankami dosežen, torej da bodo banke začasno založile za dela do določene faze, potem bi imel garancijo, da bi lahko za ta opravila sodelavce tudi plačali. V nasprotnem primeru ocenjujem, da bo odločitev o koncu stečajnega postopka šla na višje sodišče, ki bo ocenilo, ali je ta sklep tudi pravnomočen. So pa bili na ta sklep vloženi ugovori 10 upnikov.
Kdaj je bil Gradis že zrel za stečaj? Kdaj še ni bil izropan?
Očitno je bilo v Gradisu spoznanje o tem, da bo voz zelo težko rešiti, jasno že nekaj časa nazaj. Začelo se je z odtujevanjem oziroma s prodajo premoženja, za katerega bomo ugotavljali, ali je bilo sploh kdaj plačano. Gre za kamnolom Pod-gora, ki so ga (fiktivno) prodali leta 2005. To je bila nekakšna »javna tajna«, a kljub vsemu takrat ni nihče ukrepal. V letu 2008 je intenzivno potekala odprodaja še ostalega dela. Tako da so očitno ocenili, da Gradisa ni možno rešiti. Danes se srečujemo le z ostankom premoženja, ki ga sestavljajo le še samski dom, Bukovž-lak in dve gradbeni parceli. To je v grobem praktično vse.
Kdaj pričakujete dogovor z bankami? Do kdaj je še čas zanj?
Mi smo pripravili stroškovnik, treba bi bilo še naredili razdelitev, kar je zelo zahtev-
www.banka-koper.si (J) +00.386.5.666.10.00
KONČNO DOMA.
Stanovanjski kredit.
ŽE OD 3 MESEČNI EURIBOR + 1,9 ODSTOTNE TOČKE.
PAKET DODATNIH UGODNOSTI.
KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST.
Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti.
Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to šele postali.
Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo predčasnega preklica.
nnn
BANKA KOPER
"Z- t/ay*tC gledamo naprej.

Članica skupine INTES4 ® SfSNMOIO
©Ř^T /rnrtmri naJMJšlm okusom
AKTUALNO
5
V vladi
se grejo zares
Po izstopu iz Zaresa je dr. Matej Lahovnik odstopil z mesta ministra za gospodarstvo
»Nisem tako pomemben, da bi se več dni, namesto s pravimi problemi, ukvarjali z mojo funkcijo. Zato ti sporočam, da nepreklicno odstopam kot minister za gospodarstvo. Prosim, da upoštevaš, da je moja odločitev nepreklicna in da čim prej pošlješ predlog za mojo razrešitev v državni zbor.« S temi besedami je minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik odstopil s položaja, premier Borut Pahor pa je že včeraj njegov odstop sprejel, predlog že poslal poslancem ter začel pogovore o novem ministru. Po včerajšnji seji vlade, na Zares, vendar je v resnici za-
kateri je Lahovnik še enkrat obrazložil vzroke za odstop, nato pa na vprašanja ni odgovarjal, je premier Pahor izrazil obžalovanje, ker Ve-lenjčan zapušča ministrski položaj. Hkrati upa, da bodo novega ministra imenovali še pred začetkom poletnih počitnic.
Seveda zaradi odstopa enega najbolj priljubljenih ministrov v Sloveniji precej vre, minister Lahovnik pa naj bi se za odstop odločil zaradi očitkov, da se koalicija zadnje dni namesto z aktualnimi zadevami in reševanjem krize ukvarja z njim in sama s sabo. Lahovnik je že v ponedeljek izstopil iz stranke
vrelo zaradi Lahovnikovega pisma, v katerem je konec junija premierja Pahorja opozoril na sodelovanje Ultre na javnih razpisih, kar se mu zdi sporno. Kot pravi Lahovnik, je solastnik Ultre član vlade, pri čemer je seveda mislil na predsednika Zaresa in mini-
stra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Tudi zato Lahov-nik v pismu navaja, da njegovo nadaljnje delo z ministrom Golobičem zaradi različnih pogledov ni možno.
Različne poglede smo spoznavali tudi glede bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, čigar gradnjo je Lahovnik izrazito podpiral, medtem ko je Golobič izražal kar nekaj pomislekov. Tudi premier Pahor je včeraj napovedal, da glede bloka 6 pričakuje še kar nekaj odgovorov ter da je šo-štanjska šestica bila in ostaja pomembna tema slovenske politike.
»Vlada oziroma država mora funkcionirati ne glede na razmere v posamezni stranki. Koalicijska stranka je zavezana s koalicijsko pogodbo, da izvršuje program, ki ni program za koalicijo ali stranko, temveč za vodenje in napredek države. Minister Lahovnik je bil dober minister, kakorkoli pa se bodo dogovorili, upam, kljub temu, da prihajam iz opozicije, da ne bo prevelikega vpliva na delovanje vlade. Torej upam, da bodo te razmere uredili,« je še pred odstopom Lahovnika dogajanje komentiral poslanec SLS Jakob Presečnik.
Že bivši minister dr. Matej Lahovnik se menda kot profesor vrača na ekonomsko fakulteto.
Petkovo dogajanje
Lahovnik, ki je gospodarski resor vodil že del leta 2004 v vladi Antona Ropa,
je položaj ministra za gospodarstvo v Pahorjevi vladi prevzel konec novembra 2008. Lahovnik je bil na dr-žavnozborskih volitvah v peti volilni enoti izvoljen na
listi Zaresa za poslanca v državnem zboru, v času njegovega ministrovanja pa ga je kot poslanec nadomeščal žalski župan Lojze Posedel, ki bo zdaj najverjetneje zapustil poslanske klopi. Včeraj za dodatna pojasnila ni bil dosegljiv, saj ni odgovarjal na telefonske klice.
Ministra Lahovnika smo na našem območju srečali minuli petek, ko se je udeležil slovesnosti ob 40-let-nici nazarskega podjetja BSH Hišni aparati. Za slovesnost je bil zelo dolgo napovedano, da naj bi se je udeležil premier Pahor, vendar so v njegovem kabinetu udeležbo zaradi izredne seje državnega zbora odpovedali. Namesto Pahorja je dosežke nazarskega podjetja pohvalil minister Lahovnik. Kot vedno je bil tudi v Nazarjah pripravljen na pogovor z mediji, izjavo je dal med kulturnim programom, svojega izstopa iz Zaresa pa ni omenil niti z besedo. Še več - novinarska kolegica je ministra prosila za pogovor za julijsko izdajo časopisa, vendar je Lahovnik omenil, da nima časa, bi se pa lahko dogovorila za prihodnjo številko. Torej o izstopu, ki je privedel tudi do odstopa s položaja ministra za gospodarstvo, v petek ni bilo govora.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ob Savinji hudo, ob Vardarju še huje
Karitasova pomoč s kruhom, počitnicami, šolskimi potrebščinami
V Makedoniji, kjer prejemajo občani mesečno 30 evrov socialne pomoči, so socialne stiske še veliko hujše kot pri nas. Škofijska karitas Celje je zato poslala v sredo v prijateljsko državo ob reki Vardar tri tone materialne pomoči.
Na tovornjaku so prevlado- dejo več v poštev, med osta-vala nova oblačila, ki za pro- lim so bile še šolske potrebš-dajo v naših trgovinah ne pri- čine, posteljnina in posteljne
vzmetnice. To je bil letos že drugi tovornjak s pomočjo Makedoniji, kjer jo bo razdelila dobrodelna organizacija prijateljske makedonske pravoslavne cerkve, Milosrdje. »V Karitas v Sloveniji je dogovorjeno, da naj bi vsaka od ško-
fijskih karitas pomagala v eni od republik nekdanje Jugoslavije. Mi smo se odločili za Makedonijo,« pojasnjuje generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat.
Škofijska karitas Celje seveda pomaga blažiti stiske
Dolgo načrtovana izposojevalnica invalidskih pripomočkov, ki jo je vzpostavila Škofijska karitas Celje, je oživela. Za domačo nego nudijo občanom tisto, česar od zavarovalnice ne morejo dobiti. »Prvo zalogo z okoli sto pripomočki smo v zelo kratkem času razdelili, vendar smo skladišče s pomočjo različnih virov ponovno napolnili,« omenja generalni tajnik. Med razdeljenimi pripomočki je največ vozičkov in hojic. Največje povpraševanje je bilo po različnih bolniških posteljah, ki jih zdaj končno imajo.
predvsem v naših krajih, kjer se je število prosilcev pomoči od lani skoraj podvojilo. To so povedali na torkovi novinarski konferenci v osrednjem skladišču škofijske karitas v Vrbju pri Žalcu ter med drugim opozorili na stiske delavcev v podjetjih, ki so v najhujših težavah. »Najprej jim pomagamo s paketi hrane ter pri plačilu položnic, a tudi s svetovanjem, kje še lahko uveljavljajo svoje socialne pravice,« omenja tajnik. Letos je tako najbolj izstopala problematika v družbi Gradis, še vedno so morali pomagati delavcem Bohor lesa, na začetku leta v podjetju Biva Pro ter delno v Vegradu. V Celju je precejšnje zanimanje za petkovo
delitev kruha na treh lokacijah, kjer stojijo interesenti pri sv. Duhu celo v vrsti. Razdelijo več kot dvesto kilogramov kruha od prejšnjega dne.
V času poletnih dopustov, ko si letovanja marsikdo ne more privoščiti, jih omogoča Karitas v Portorožu, v sredo pa so odpeljali na enodnevni izlet na morje kar 79 udeležencev - družin z otroki. Čez dva meseca se bodo šolarji vrnili v šole. »Letos jim bomo poskušali tako kot lani pomagati s tipskimi paketi, ki smo jih naročili za kar 1.556 otrok. Prav tako bomo pomagali z delnim plačilom pri nakupu delovnih zvezkov,« dodaja Pirnat.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Iz skladišča Škofijske karitas Celje v Vrbju pri Žalcu, od koder so poslali že drugi tovornjak pomoči v Makedonijo. Na fotografiji (od leve proti desni) generalni tajnik Matej Pirnat ter predsednik Rok Metličar.
www.novitednik.com
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Vem, da vas bodo zanimala trupla ...
... in obdukcije,« nas je razkrinkala patologinja Simona Šramek - Zatler
Celjanka Simona Šramek - Zatler se je po končani medicinski fakulteti v Ljubljani zaposlila na Oddelku za patomorfologijo in citologijo Splošne bolnišnice Celje. Strokovnjakinja na področju sodne medicine je v sodnih dvoranah znana kot zelo natančna in vedno vestno pripravljena izvedenka. Zagovornikom najhujših storilcev se nikakor ne pusti zmesti. Na celjski patologiji je bil zaradi afere z nepregledami vzorci nekaj časa črn madež, a to je bilo še pred njenim vodstvom. Odkar je predstojnica ona, do zaostankov ne prihaja več. Aparature so dodatno posodobili, čakajo še na obnovo prostorov. Med zdravniki velja za dosledno in vedno pripravljeno svetovati in naklonjeno izobraževanju na svojem delovnem področju. Kot mama treh otrok jim je (seveda letom primerno) razložila, kakšno delo opravlja. In družina tudi razume, zakaj mora mama delati skoraj vsako soboto ali nedeljo. Ne glede na naravo svojega dela je vedno nasmejana. Čeprav se ob hudo stresnih dneh vpraša, zakaj raje ne izdeluje šopkov, po premisleku pravi, da nikoli ne bi delala česa drugega.
Seveda poznamo delo patologov, saj jih vidimo v nadaljevankah, bi rekli. Ne verjemite vsega, kar vidite v NCIS in Na kraju zločina. Prostori niso tako sončni, sodni medicinci in patologi pa za mikroskopi ali pri obdukcijah niso s kokakolo in sendviči v rokah! So izredno spoštljivi do tistih, katerih pot se konča na njihovem oddelku. »Življenje mrtvih je v spominu živih,« je ob vhodu na oddelek za patologijo in citologijo v celjski bolnišnici zapisala predstojnica Simona Šra-mek - Zatler, dr. med., spec. patologije in spec. sodne medicine. 20 let dela na oddelku, ki se ga vsi malo bojimo in kjer bo nam ali našim svojcem nekega dne morda prav ona pomagala razumeti nerazumljivo ...
Že ob dogovoru za intervju nas je zagotovo ena najzanimivejših sogovornic spregledala: »Vem, zanimale vas bodo le obdukcije in trupla!« In je imela kar prav. Toda obdukcije predstavljajo le 20 do 30 odstotkov dela patologov! »Tega laiki in mnogi zdravniki ne vedo. Večji del našega dela so pravzaprav biopsije, pregledi tkivnih drobcev, ki jih odvzamejo zdravniki pri posegih. Večino dela opravimo pri mikroskopu in se razveselimo, če diagnoza ni tumor. Pri manjših vzorcih, kot so odščipi, kjer na primer ugotavljamo razjede na želodčni sluznici, diagnozo postavimo že naslednji dan. Pri odstranitvi večjega organa, na primer črevesja, preiskava traja dlje. Po fiksaciji v formalinu sledi delo v laboratoriju. Patolog nareže organ s tumorjem, nato laboranti tkivo vklopijo v parafin, ga narežejo na rezine in pobarvajo za pregled pod mikroskopom. Nato patolog v dveh do treh dneh postavi diagnozo. Če so potrebna dodatna barvanja, traja to pet do sedem dni ali kakšen dan več, če se posvetujemo s strokovnjaki v Ljubljani.«
Delate s tako »hudimi« mikroskopi, kot jih vidimo v nadaljevankah? Jih kdaj spremljate?
Včasih pogledam in razložim družini, da ni tako enostavno, kot je prikazano. Aparature, ki jih imamo na razpolago za delo v laboratoriju - vi verjetno mislite tiste, s katerimi kriminalisti pregledujejo sledi - pa gredo res v korak s tistim, kar vidite na televiziji. Drugače je s prostori, ki so v filmih svetli, zračni, stekleni ... Moti me, da mrliški preglednik že na kraju dogodka določi do minute natančno čas smrti. To je daleč od resnice. Na to, in še tu gre za časovni razpon nastanka smrti, vpliva veliko dejavnikov. Od časa od smrti do obdukcije, posmrtnih sprememb notranjih or-
ganov, vrste zastrupitev in stanja organizma pred smrtjo, predvsem pa vpliva okolja, kjer je truplo. V toplem in vlažnem razpada hitreje .
Je časovni razpon določen v urah?
Lahko. Pri truplih, ki jih najdejo nekaj ur ali dni po smrti, določimo čas smrti na podlagi posmrtnih sprememb, kot so padec temperature, mrliške lise in okorelost. Natančneje pa na podlagi koncentracije kalija v očesni steklovini. Pri starejšem truplu, ko najdejo le kosti, so razponi daljši.
Prej ste omenili obdukcijo. Pa sva le prišli do nje.
Ampak ne želim, da bi ljudje menili, da je naše delo morbidno. Pri obdukcijah moramo ugotoviti vzrok smrti in spremljajoče bolezni, ki so do nje privedle. Pri nas opravljamo klinične obdukcije pacientov, ki so umrli v bolnišnici. Zdravniki se za to odločijo, če ne poznajo osnovnega vzroka smrti ali če je prišlo do zapletov med zdravljenjem. Sanitarne obdukcije odredijo mrliški pregledniki, če pacient umre nenadoma, sam ali stori samomor. Naredimo tudi od 20 do 40 sodnih obdukcij, ki jih odredijo preiskovalni sodniki, če je smrt povezana s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami ali sumljivimi samomori.
O kakšnem številu obdukcij govorite?
V	Celju jih opravi patolog letno okoli 200 do 250. Trajajo od 1,5 do 2 ur, potem sledi preiskava tkiv pod mikroskopom. Se zgodi, da na dan naredimo štiri ali pet obdukcij. Tako kot tisti dan, ko ste bili pri nas vi.
Takrat v obdukcijski sobi niste bili sami.
Videli ste obdukcijske pomočnike, ki nam pomagajo in odpirajo telesne votline in lobanjo. Tkivne vzorce pa izdelajo v laboratoriju, kjer je zaradi nekaterih snovi tudi toksično okolje. Večina ljudje ne ve, da obdukcija ne more biti takoj končana. Včasih moramo odvzeti še vzorce krvi ali urina zaradi možnosti strupov ali alkohola v telesu. To analizo opravijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani.
Zgodi se krvav umor, najdejo truplo. Greste tudi vi na kraj zločina?
V	primeru sumljive smrti, ko odredijo sodno obdukcijo, pridejo tja kriminalisti, preiskovalni sodnik in tožilec. V primeru dodatnih pregledov se preiskovalni sodnik in tožilec odločita poklicati še sodnega medicinca. Pri ubojih in sumljivih samomorih grem prav tako na kraj. Kriminalisti nas tudi seznanijo s predmetom, s katerim je neka poškodba nastala. Nož je na primer v naši družbi še vedno velikokrat uporabljen .
Ali samomor z obeša-
njem. Kaj pa, če gre tu za umor?
Absolutno je treba imeti vse podatke s kraja, ker samo z ogledom ne bi prišli do zaključka. Zelo pomembne so obdukcija - treba je iskati poškodbe, ki bi jih oseba dobila pred smrtjo in po njej, če je bilo truplo prestavljeno ali obešeno - posmrtne spremembe in lega mrliških lis. To je res zelo zahteven primer in samomorov z obešanjem je veliko. Pred kratkim smo imeli samomor z ustrelitvijo, kjer to, da je bil moški levičar, ni povsem ustrezalo načinu samomora. A smo kasneje ugotovili, da ni šlo za kaznivo dejanje.
Vidite veliko stvari. Kaj vas je najbolj pretreslo?
Detomor pred leti. In mati, ki je v prometni nesreči izgubila dva otroka, in druga mama, ki je po sinovi smrti v nesreči darovala njegove organe. Občuduješ ljudi, ki zberejo ob takih dogodkih toliko poguma. Pretresljive so izpovedi staršev odvisnikov, ki so otroku poskušali na vso moč pomagati, a so se njihove zgodbe končale pri nas.
Imate kakšen primer, kjer vzroka smrti niste mogli odkriti?
Ne, ker je takrat, ko ne najdemo drugega vzroka in izključimo poškodbe, zastrupitve, evidentno kronično bolezen ali tumor, osnovni vzrok smrti nenadna srčna
smrt. Včasih je svojcem zelo težko razložiti, da je prišlo do nenadne srčne smrti.
Rezultate obdukcij pogosto predstavite tudi na sodiščih.
Da. Lahko me zaslišijo v okviru opravljenih sodnih obdukcij, ko sodišče potre-
buje dodatno razlago o spremembah na truplu. Kot izvedenka sodne medicine se srečujem z oceno telesnih poškodb v medsebojnih obračunavanjih in prometnih nesrečah, z izračunavanjem koncentracije etanola v krvi v času prometne nesreče.
Ko sva pri alkoholu, vedno poudarjate .
... da laiki še vedno mislijo, da obstajajo zdravila za streznitev - a jih ni! Koncentracije alkohola v krvi z aspirinom, fluimukanom ali tako da po popivanju popijemo še pivo ali žganje, ne moremo znižati. Če ima voznik v krvi več alkohola, kot je dovoljena zakonska meja, in povzroči prometno nesrečo ter nato da kri in je pre-
gledan pri zdravniku, moramo na sodišču izračunati še t. i. retrogradni izračun koncentracije etanola v času dogodka. To pomeni, da je bila koncentracija alkohola v krvi takrat še večja, kot so jo izmerili v laboratoriju po dogodku. Telo izloča alkohol v obdobju petih ur stalno in koncentracija se znižuje od 0,1 g/kg do 0,2 g/kg v eni uri.
Želite reči, da se mnogi motijo, češ da so trezni, če zadremajo za eno uro?
Da. Če nekdo popije toliko alkohola, da ima v krvi 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, bo popolnoma brez vsebnosti etanola v roku petih ur. To so dejstva, mimo katerih se ne da! Sploh ni res, da če tak človek zaspi za eno uro, da se zbudi trezen. Ne, trezen bo čez pet ur, v eni uri pa bo njegova koncentracija nižja za 0,1 ali morda 0,2 grama alkohola na kilogram krvi!
Obtoženci poskušajo goljufati?
Tudi. Toda pri alkoholu se da dokaj natančno izračunati. Vsi vozniki so absolutno nesposobni za vožnjo, če imajo več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi. Pri tej vsebnosti alkohola se kaže vpliv na vid, sluh, koordinacijo in reakcijski čas pri vseh, tudi pri tistih, ki so vajeni pitja alkoholnih pijač.
Če kdo po nesreči reče, da ni vozil on, ga »ujamete na laži«.
V nesrečah moramo ugotoviti, kje je kdo pred nesrečo sedel. Seveda se zgodi, da trdijo, da je vozil tisti, ki je po nesreči umrl. Na podlagi poškodb se da to dokaj zanesljivo potrditi ali izključiti.
Mimogrede, obstaja popoln zločin?
Verjetno, ampak ne za dolgo. To se je že pokazalo, ko je prišlo do ponovnih izkopov, obdukcij, analiz . Tkiva hranimo v arhivu trajno, kri in druge telesne tekočine več let in so še primerne za analizo, tako da je popoln zločin zahtevno opravilo . Če je truplo kremirano in je bil pokojni zastrupljen, lahko nekatere strupe še vedno najdemo v pepelu po žarnem pokopu. Ne bom pa povedala, katere lahko in katere ne .
Se pravi, da se to tudi dogaja.
Oh, seveda se.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
»Vsi vozniki so absolutno nesposobni za vožnjo, če imajo več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi.«
»Če je truplo kremirano in če je pokojni bil zastrupljen, lahko strupe še vedno najdemo v pepelu po žarnem pokopu ...«
Čistili, stregli in vozili brez plačila
Obljube in prevare pri delu dijakov in študentov - Opomini študentskih servisov ali obračun iz oči v oči?
Zgodba treh dijakov je podobna mnogim, ki so v gostinstvu iskali priložnost za delo in zaslužek. Opeharjeni in nevedni o načinu, s katerim bi opozorili na krivico ter prišli do poštenega plačila, do zadnjega upajo na razum in sočutje delodajalca, ki bo vendarle znal prisluhniti njihovi stiski. Na opominjanje neplačni-kov s strani študentskih servisov so naveličani čakati, a potihem računajo nanje. Na vrata inšpekcijskih in drugih pristojnih služb ne vejo in znajo potrkati, zato so spregovorili javno.
Vsi trije za šolanje potrebujejo denar. Dijakinja 4. letnika in izredni dijak tik pred koncem mature imata izkušnje v gostinstvu. Kot naročena je bila zanju ponudba Študentskega servisa Maribor za delo v strežbi v enem od lokalov v Šempetru, ki je po zaprtju prejšnjega na novo za-
čel obratovati maja. Dekle je izgubilo status, zato za delo preko servisa ni računalo, je pa upalo, da ji bo delodajalec ponudil pogodbo o honorarnem delu. Nista oklevala in sta odšla na razgovor do lastnika lokala in obenem lastnika pralnice v Celju.
Čakajo in upajo na ... denar
»Po nekaj spoznavnih besedah sem začela delati. Počistiti je bilo treba teraso, umiti okna, zloščiti tla in pomiti straniščne prostore. Tako je bilo še nekaj dni,« pravi dekle. Mladenič doda, da je za razliko od nje kaj hitro prišel za točilni pult, saj se je zgodilo, da je bilo treba na hitro vskočiti in postreči gostom na terasi. »Imel sem izkušnje in hitro sem se znašel. Ko nisem stregel, sem čistil. Vedno se je našlo delo in vsi smo počeli vse.« Skupaj z njima je takrat maja
Edi Krajnik od 1. julija ni več direktor družbe trc. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta družbe Stane Rozman, je Krajnik odstopil iz osebnih razlogov.
Bivši direktor TRC-ja je odslej zaposlen v družbi Sim-
prišlo približno deset željnih zaslužka, večinoma dijakov, študentov in priložnostnih delavcev. Slednji so iskali delo pretežno ob koncih tedna. Po odprtju lokala se je v njem zamenjalo že precej ljudi. Po skoraj mesecu dni od dneva plačila še vedno čakajo, medtem ko je delodajalec nedosegljiv za pojasnila. Na pogodbo je še do pred dnevi upalo tudi dekle, ki je torej ves ta čas delalo na črno. Na zaslužek za šolnino in ostale stroške, ki jih terja njegov vsakdan, čaka tudi 20-letni dijak. Iz pralnice je domala po celi regiji za omenjenega lastnika raz-važal perilo po lekarnah, gostilnah in ostalih včasih tudi zasebnih naslovih.
Servis kot mediator ali branitelj mladih?
Mladi se pritožujejo nad napornim in nerazumnim nalaganjem zadolžitev. »Bila je sobota in na delo sem prišla ob treh popoldne. Končala sem ob šestih zjutraj,« pove dekle. Domala nerazumna se je mladeniču zdela nenadna odločitev »šefa«, da so dekleta v lokalu bolj zaželena od fantov. »Nisem si upal oporekati, toda mislil sem si svoje. Vsi smo se trudili in nihče ni bil vre-
tus
Pogoste kršitve študentskega dela se dogajajo v gostinstvu, za njim pa ne zaostajajo niti druga podjetja in podjetniki, ki izkoriščajo delo dijakov in študentov.
den več od drugega,« pripoveduje. Malice niso imeli, jim je pa pripadal odmor zanjo ter dnevno topla ali mrzla pijača. Tudi 20-letni »šofer« službenega kombija je malical večinoma kar med vožnjo. »Nikoli nisem vedel, kdaj me bo poklical, in vselej sem moral biti na razpolago. Dolguje mi okoli 400 evrov.«
S to težavo sta oba fanta seznanila študentski servis. Eden od njiju je presenečeno ugotovil, da delodajalec napotnice servisu sploh ni vrnil. Dokler servis ne dobi vrnjene podpisane in potrjene napotnice, lahko deloda-
jalca le pozove k vračilu napotnice, medtem ko pravne podlage za izterjavo nima. Na mariborskem študentskem servisu še pojasnjujejo, da so zaradi neplačanih obveznosti v primeru treh dijakov na delodajalca že naslovili pisni opomin, da so za tožbo potrebni trije poslani opomini in je torej za plačilo še čas. Za uvrstitev delodajalca na listo ne-plačnikov je tako še prehitro. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi po dveh mesecih neplačila le-tega servis poplačal iz svoje blagajne. Podlaga za ukrepanje je pisna pritožba, a naj bi dija-
Na seznamu neplačnikov, ki je objavljen na spletnih straneh študentskih servisov, so tudi podjetja s Celjskega. Trenutno so na »črni« listi Agencija De-pro Laznik Nina, s. p., Griže, podjetja Iktus Slovenske Konjice, Ov-tar Vojnik, Vegrad Velenje, Politea Slovenske Konjice, Agrina Informatika Žalec, Inka - Impex Celje, Optis Celje, Info stik marketing Velenje, R-inženiring Celje, Aja -Lina Velenje, Franci Kralj, s. p., Zreče, Kris Mont Katja Markošek, s. p., Celje.
kom uslužbenka servisa svetovala, naj vztrajajo pri pogovoru z delodajalcem, ker da bodo tako najhitreje rešili težavo. Ko so se pred dnevi ponovno vsi trije odpravili do njega v lokal, se je srečanju izognil, nedosegljiv je tudi po telefonu, o čemer smo se tudi sami prepričali.
Nekdanji sindikalist območne organizacije zveze svobodnih sindikatov, odgovoren za področje gostinstva in turizma, Franci Klepej ne pomni, da bi se mladi z omenjenimi problemi sploh kdaj obrnili nanje. Se pa zaveda, da imajo premalo informacij ter da jim je treba svetovati, kje najti pomoč. Klepej se ob tem obrača na pravne službe študentskih servisov in inšpekcije za delo.
Inšpektorica za delo je sredi junija opravila nadzor pri omenjenem delodajalcu. Kaj je ugotovila, še ni znano, saj postopek še ni končan.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Naložimo vam
LITRE
na kartico!
Ob ponedeljkih in torkih
gorsim
goriva gratis
Edi Krajnik, ki je predlani jeseni takole predstavljal načrte za novo sankališče, ni več direktor družbe TRC.
Krajnik zapustil TRC
bio, kjer je vodja enote za odvoz kontejnerjev in fekalij. Za prokurista družbe TRC je bil za obdobje do konca leta imenovan Marko Brezigar, bivši direktor Interevrope Celje.
BA
Foto: arhiv NT
V»č na www.tus.si in na prodajnem mestu
V izbranih Tuševih trgovinah vam do BO. septembra 2010 ob PONEDELJKIH in TORKIH za vsakih 20€ nakupa na Tuš klub kartico naložimo boniteto 1 liter goriva gratis. Ob predložitvi Tuš klub kartice jo lahko pokoristite na kateremkoli bencinskem servisu Tuš Oil v Sloveniji do konca septembra.
8
CELJE
NOVI TEDNIK
Celjska
■ ■ ■ v v
parkirišča
preslabo
vzdrževana
MOC bo morala dati več sredstev za gospodarjenje z javnimi objekti
Celjski mestni svetniki so imeli na zadnji seji mestnega sveta pri predstavitvi poslovanja družbe ZPO, katere ustanoviteljica je MOC, pripombe glede gospodarjenja s parkirišči v Celju. Opozarjali so na problem parkiranja v mestnem jedru ter na slabo vzdrževanje parkirišč. Moti jih tudi prelivanje sredstev znotraj obeh dejavnosti ZPO, ki je zadolžen za urejanje parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti.
Mestne svetnike je najbolj zmotilo, da družba ZPO sredstva, ki jih pridobi iz naslova parkirnin, porabi za vzdrževanje javnih objektov, namesto da bi jih namenila za urejanje in vzdrževanje parkirišč. Menili so, da se v obe dejavnosti, torej tako v urejanje parkirišč kot v javne objekte, premalo vlaga, zato tudi ni potrebnega razvoja oziroma napredka. Direktor družbe ZPO Ivan Pfeifer je pojasnil, da sta obe dejavnosti že od vsega začetka med seboj povezani in prepleteni, saj ju ni mogoče izvajati samo iz sredstev mestnega proračuna. Se je pa strinjal s
svetniki, da se v razvoj parkirišč premalo vlaga. A krivda za to ni na strani ZPO. »Proračun občine je temelj za poslovanje z javnimi objekti. In če mestna občina zanje ne zagotavlja dovolj sredstev, je popolnoma jasno, da bo potrebno prelivanje sredstev, kar je tudi povsem legalno. Po drugi strani je to slabo, saj se posledično premalo vlaga v razvoj, zato je tu potreben premik. MOC bo morala dati več sredstev za gospodarjenje z javnimi objekti, kar pomeni sprostitev sredstev iz naslova parkiranja in s tem začetek večjih vlaganj na tem področju, predvsem v nove garažne hiše,« pravi Pfeifer, ki je s poslovanjem družbe v lanskem letu kljub vsemu zadovoljen.
Družba ZPO je ustvarila 3,5 milijona evrov vseh prihodkov, kar je za 12,7 odstotka več, kot so načrtovali. Od tega je iz naslova urejanja parkirišč ustvarila 2,1 milijona evrov, kar je skoraj za tretjino več kot leta 2008. ZPO je lani pridelal tudi za dobrih pet tisoč evrov izgube, kar je manj, kot so načrtovali. »S poslovanjem moram biti ob
Družba ZPO je s 1. julijem dobila v upravljanje tudi parkirišče pri celjski železniški postaji. Za uporabnike to pomeni ugodnejše parkiranje, saj je to odslej plačljivo le med delavniki med 6. in 15. uro.
danih pogojih gospodarjenja zadovoljen. To, da imamo 5 tisoč evrov minusa, nič ne pomeni, kajti finančni tok je bil pozitiven, izpolnjujemo tudi vse obveznosti, res je, da na malo nižji ravni, ampak poslujemo normalno in moram biti kot direktor zadovoljen,« pravi Ivan Pfeifer.
Občinsko tudi parkirišče pri železniški postaji
ZPO upravlja s približno 4.200 parkirišči na območju mestne občine Celje. S tem mesecem se je to število še povečalo, saj je družba v upravljanje dobila tudi parkirišče pri celjski železniški postaji. Sodišče je namreč po večletnem pravdanju lani le odločilo, da je to zemljišče last Mestne občine Celje.
Na tem parkirišču odslej velja enak parkirni sistem kot
na ostalih parkiriščih druge cone, kar pomeni, da so postavili parkomate, parkiranje pa je plačljivo le med tednom v dopoldanskem času med 6.
in 15. uro. Za en evro boste na parkirišču pri železniški postaji svoj avtomobil lahko pustili do dve uri, za celodnevno parkiranje pa boste od-
šteli 2,5 evra. Ob koncih tedna in praznikih je parkiranje brezplačno.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Špital ima TaBend
Gostišče Špital za pr'jatle v Celju je letošnjo podobo glasbenih prireditev pred Vodnim stolpom dopolnilo z zanimivimi glasbenimi dvoboji manj uveljavljenih ali celo povsem neznanih glasbenih skupin.
Pripravili so štiri predtekmovanja z osmimi prijavljenimi »bendi«. Na vsakem se predstavita dva, občinstvo pa z glasovanjem izbere boljšega ali bolj všečnega in ta napreduje v polfinale. Zadnje predtekmovanje bo v soboto, polfinalni in finalni obračuni pa bodo septembra.
BS, foto: TimE
Z lanskega urejanja igrišč
Že 6. ulična olimpijada
V	soboto in nedeljo bo v Celju že 6. ulična olimpijada. Pripravili jo bodo na različnih igriščih po Celju. S tem združujejo mlade pri aktivnem in športnem preživljanju prostega časa na za to primerno urejenih igriščih.
V	projektu Celjskega mladinskega centra in DUM-a Celje bodo poleg športnih tekmovanj skušali obnoviti še ulično igrišče na Lavi. Prenova se je začela včeraj. Do zdaj so v sklopu Ulične olimpijade obnovili že šest uličnih športnih igrišč, ki so bila v slabem stanju, sredstva za obnovo pa so omejena. V projekt je zajeta ureditev športnih površin, kjer bodo mladi lahko aktivno in predvsem varno preživljali prosti čas.
Športna tekmovanja bodo na različnih igriščih in v več disciplinah: uličnem teku, ulični košarki, nogometu, igranju Wiia, badmintonu in skejtanju. Začela se bodo v soboto ob 9. uri s tekom in končala v nedeljo s tekmovanjem v skejtanju. Udeležba je brezplačna.
KRISTIJAN ERJAVEC
Slovo najstarejše Celjanke
V častitljivem 110. letu je umrla najstarejša Celjanka in druga najstarejša Slovenka Ana Mulej. Zadnje desetletje oziroma od svojega stotega rojstnega dne je živela v celjskem Domu ob Savinji, kjer so se vsako leto neizmerno veselili njenega rojstnega dne, ki ga je praznovala 29. maja.
Za naklonjenost občinstva se je na predzadnjem dvoboju v soboto potegovala tudi skupina Zion Park.
O Aninih spoštljivih letih in neizmerni volji do življenja smo večkrat pisali tudi v Novem tedniku. Ana Mulej je bila s svojo življenjsko energijo mnogim za zgled. Rada je bila v druž-
bi svojih sostanovalcev in zaposlenih v Domu ob Savinji. »Večkrat je dejala, da se nam dobro piše v nebesih, ker delamo dobro in smo skrbni. Tudi sama je v življenju z vsakim lepo
ravnala, zato se ji je ta ljubezen tudi vračala. Vsako leto se je veselila obiska župana Mestne občine Celje Bojana Šrota,« so ob izgubi svoje stanovalke dejali zaposleni v Domu ob Savinji in dodali, da jo bodo ohranili v spominu kot stanovalko, ki je večkrat poudarila, kako pomembni so spoštljivi medo-sebni odnosi.
BA
H'OiH'HIIN
CEUE
9
Prebivalci Ronkove ulice v Celju se bojijo, da se jim bo z gradnjo novega naselja kakovost bivanja precej poslabšala.
Na Babnem zaskrbljeni, kaj bo prinesla nova
S^^S^^S^^^^ Bojijo se poslabšanja kakovosti bivanja - Območje
že 40 let predvideno za širjenje mesta
Na južnem delu naselja Babno v Celju bo zraslo novo stanovanjsko naselje. Kot pravijo v Mestni občini Celje, kjer so pristopili k izdelavi prostorskega akta za to območje, bo novo naselje omogočalo visoko kakovost bivanja, tako v smislu zasebnosti, zelenih površin, prometne ureditve in lege. Nasprotno se okoliški prebivalci bojijo, da se bo z gradnjo novega naselja kakovost bivanja zlasti stanovalcem Ronkove ulice precej poslabšala.
Predvsem jih skrbi, kako bo poskrbljeno za poplavno
varnost celotnega območja, opozarjajo tudi na prometno preobremenjenost obstoječih lokalnih cest, večjo onesnaženost zraka, hrup in škodo na objektih v času gradnje. Nasprotujejo tudi lokaciji trgovskega centra na tem območju, češ da bo zasenčil obstoječe hiše. »Tu ne potrebujemo nobene trgovine in tudi ne vidim smisla, da se na tem območju gradi novo stanovanjsko naselje, glede na to, da je v Celju še cel kup praznih stanovanj,« pravi eden od prebivalcev Ronko-ve ulice Jani Cafuta. Prav tako se mu ne zdi prav, da bo-
do pozidali prvovrstna kmetijska zemljišča.
V Mestni občini Celje, kjer so pripombe krajanov proučili, odgovarjajo, da je ta del Babnega že več kot 40 let predviden za širjenje mesta ter da Celje potrebuje nove površine za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti. V strokovnih službah zagotavljajo, da nova soseska v ničemer ne bo poslabšala kakovosti bivanja obstoječim stanovalcem, saj je poseben poudarek pri zasnovi novega naselja namenjen ravno temu. Skrbi stanovalcev so odveč tudi glede poslab-
šanja poplavne varnosti. Kot pravijo na občini, se bo poplavna varnost na tem območju z ustreznimi ukrepi še izboljšala oziroma bo območje pred poplavami povsem varno. Tudi glede trgovskega centra odgovarjajo, da se pogoji bivanja z njim ne bodo poslabšali.
O tem bodo v torek razpravljali tudi celjski mestni svetniki, saj imajo na dnevnem redu seje sprejemanje odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Babnega.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERP
Joga v parku
Za torek je bila načrtovana prva vadba joge v celjskem parku. Zaradi slabega vremena organizatorji niso uspeli izpeljati predstavitvene vadbe, kljub temu pa se je zbrala skupina ljudi z željo po rekreaciji.
Društvo Joge v vsakdanjem življenju bo letos že petič zapored organiziralo skupinsko vadbo za vse, ki želijo spoznati vadbo joge po sistemu Joge v vsakdanjem življenju. Ta ohranja izvirni nauk, prilagojena pa je potrebam vsakda-
njega življenja. Prvo srečanje je bilo predvideno za torek, vendar je zaradi dežja odpadlo.
Ne glede na slabo vreme so ljudje pokazali željo in voljo po telovadbi in druženju. Dokazali so, da se bodo naslednjič vadbe udeležili še bolj množično in da je za rekreacijo potrebna le volja.
Na osrednji jasi mestnega parka bo vsak torek do septembra med 18. in 19. uro organizirana vadba, ki je primerna za vsako življenjsko obdobje. Udeležba je brezplačna.
KRISTIJAN ERJAVEC Foto: SHERPA
Kljub slabemu vremenu se je v parku zbrala skupinica ljudi.
LOKALNE VOLITVE
Andreja Rihter za županjo Celja
Celjska poslanka Socialnih demokratov mag. Andreja Rihter je v ponedeljek napovedala, da bo na jesenskih volitvah kandidirala za županjo Mestne občine Celje. Prepričana je, da je napočil čas za žensko vodstvo knežjega mesta in za to, da se prisluhne vsem družbenim skupinam.
»Menim, da je treba Celje približati ljudem in za ljudi. Potrebni so bolj intenzivni dialogi s posamezniki, več pozornosti in seveda sredstev je treba nameniti mestnim četrtem in krajevnim skupnostim. Poleg tega si vodenje občine predstavljam z roko v roki z gospodarstvom. MOC bi morala strategijo razvoja mesta načrtovati skupaj z gospodarstvom. Prav tako je treba občino bolje povezati z državo,« pravi Rihter-jeva, ki ima za seboj dolgoletne in bogate izkušnje na političnem parketu (med letoma 2000 in 2004 je bila ministrica za kulturo, zdaj je poslanka v DZ in celjska mestna svetnica, članica odbora za kulturo, šolstvo in šport pri Svetu Evrope, vodi pododbor za dediščino v Svetu Evrope, predseduje nevladni organizaciji s sedežem v Amsterdamu - Evropski muzejski akademiji).
Po njeni oceni si prebivalci Celja zaslužijo sistemsko reševanje okoljske in pro-
Andreja Rihter meni, da je čas za žensko vodstvo Mestne občine Celje.
metne problematike, proti-poplavne varnosti, predvsem pa je po njenem prepričanju skrajni čas za skladno socialno politiko. Poudarja tudi, da je čas za spremembe v vodenju celjske mestne občine, prijaznejše množicam in kakovostnejšemu življenju vseh, ne le izbranih. Konkretne projekte in njihovo vsebino bo Rihterjeva predstavila v naslednjih mesecih. Kot je še dejala, se bo v primeru izvolitve za celjsko županjo odpovedala poslanski funkciji oziroma leta 2012 ne bo več kandidirala za poslanko, mestno občino pa bo vodila poklicno. Sicer napoveduje, da bo Celje župana oziroma županjo dobilo v drugem krogu lokalnih volitev.
BA, foto: GrupA
Kandidaturo je v Celju doslej že napovedal tudi predsednik celjskega mestnega odbora SDS Janko Požežnik, o njej resno razmišlja tudi predsednik celjskega Zaresa Branko Lobnikar, medtem ko se bo Bojan Šrot, ki občino vodi že tretji mandat, o morebitni ponovni kandidaturi odločil po počitnicah.
DSOVNE ODPADKE
(odsluženo pohištvo, bola tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
osfo-ta s plinom in fapcto

Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl
10
ŽALEC
0
PREBOLD


NOVI TEDNIK
V žalski občini so že en teden na delu redarji, ki zaenkrat še opozarjajo, kmalu pa naj bi, vsaj kar se prehitrih voznikov tiče, začeli tudi kaznovati.
Žalska občina se je za vstop v medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki deluje na območju občin Celje, Štore in Laško, odločila, potem ko se z ostalimi spodnjesavinjski-mi občinami ni mogla dogovoriti o ustanovitvi skupnega inšpektorata, večina od ostalih občin pa se je že prej priključila velenjskemu medobčinskemu inšpektoratu. V žalski občini bosta glede na vnaprej določeni mesečni razpored delovala dva redarja, ki bosta med poletjem občane opozarjala zaradi napačnega parkiranja in drugih
nepravilnosti, medtem ko naj bi se konkretno kaznovanje zaradi prehitre vožnje začelo že prej.
V Žalcu so se za redarsko službo odločili tudi zaradi pobud, prošenj in zahtev občanov, ki so opozarjali predvsem na preveliko hitrost voznikov ter nepravilno parkiranje. »Občina Žalec je urejena občina, velik problem za občane pa je recimo ne-kultura voznikov, ki ne spoštujejo prometnih znakov, parkirajo na zelenicah in še kje,« je omenil župan Lojze Posedel. V odloku, ki so ga sprejeli občinski svetniki, so že opredelili problematiko v vseh krajevnih skupnostih, črna točka pa je po navedbah župana Posedela parkiranje tovornjakov na parki-
- / I
/ —
\J*1
ti


Petek, 9. 7. 2010 SAVINOV DAN
ob skladateljevem rojstnem dnevu
Od 9. do 18. ure Ogled Savinove hiše Vodena ogleda ob 10. in 17. uri
Ob 18. uri izprgd Savinove hiše Voden ogled Žalca po Savinovi sprehajalni poti
Ob 21. uri v atriju Savinove hiše Koncert godalnega kvarteta InQuartet
Program: "Od baroka do roka v eni uri" Ob slabem vremenu bo koncert v Savinovi hiši.
Vstop na vse prireditve je prost.
Sobota in nedelja, 10. in 11. 7., od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE PRI RIBNIKU VRBJE Brezplačno
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
m	v	■	■
Snežna jama praznuje
Jeseni 1989 so preboldski jamarji sprejeli sklep za ureditev Snežne jame za turistični ogled. Naslednje leto 14. julija so jo tudi slovesno odprli za turizem. S tem je postala najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in med najvišjimi v Evropi in svetu.
Jubilej odprtja jame za turistični ogled bodo jamarji počastili s priložnostno slovesnostjo v soboto,10. julija, ob 10.30 pred jamo. Temu bo sledil brezplačen ogled jame za vse udeležence slovesnosti.
Letos so jamarji pripravili jamo za ogled že 1. maja. Zdaj je odprta vsak konec tedna, v času od 15. julija do konca avgusta pa vsak dan. Ogledi so ob 9., 11., 13., 15. in 17. uri.
DN
Redarja sta kot prvega, seveda samo za fotografe, zaradi nepravilnega parkiranja opozorila žalskega podžupana Danija Zagoričnika.
Redarji na željo občanov
Redarska služba tudi v Žalcu - V ospredju nepravilno parkiranje in prehitra vožnja
riščih pri Sparu in Tušu, kjer se občani pritožujejo zaradi nočnega hrupa, problem sta parkiranje v starem mestnem jedru in prevelika hitrost v vseh naseljih ... »Rekord skozi Gotovlje je 186 kilometrov na uro in tako vozijo domačini - to je treba sankcionirati,« je opozoril Posedel.
Prizadevanja za večji red
Kot so prepričani v Žalcu, zaradi redarjev ne bo ogroženo delovanje trgovin in podjetnikov, kot pa je zagotovil župan, ne bo modrih con niti plačevanja parkirnine, temveč samo prizadevanja za večji red. »Prepričan sem, da bo že prisotnost redarjev povzročila, da se bodo vsaj ponekod ljudje obnašali drugače. Kljub temu, da bomo denar od kazni zbirali v občinskem proračunu, želim, da bi ga bilo čim manj. Najbolj bi bil vesel, če bi bila zbrana vsota nič.«
V MO Celje so zaradi priključitve Žalca predvidene tri nove zaposlitve, na inšpektorat pa se je že preselila Simona Bolarič, prej zaposlena v žalskem oddelku za okolje in prostor. Kot je opozoril vodja celjskega inšpektorata Vinko Andoljšek, bodo imeli redarji pristojnosti tudi na drugih z občinskim odlokom opredeljenih področjih, kjer so doslej v Žalcu delovale inšpekcijske službe, torej tudi v zvezi s komunalo, ravnanjem z odpadki ... »Služba občinskega redarstva pridobiva ugled - postajamo služba, ki ureja promet v mestih,« je ocenil Andoljšek.
US, foto: TT
Snežna jama z veličastno Ledeno dvorano letos praznuje 20 let odprtja za ogled.
Nadzor nad službenimi telefoni in šolo
Nadzor poslovanja Občine Polzela za preteklo leto ni pokazal nepravilnosti. Se pa priporočila nadzornega odbora nanašajo na bolj dodelan pravilnik o uporabi mobilnih telefonov glede zasebnih in službenih pogovorov. Odbor se je podrobno lotil tudi nadzora poslovanja Osnovne šole Polzela in šolskih prevozov.
V nadzornem odboru, ki mu predseduje Irena Mužič, menijo, da delavci občinske uprave v zadnjih treh letih sprejemajo in uspešno odpravljajo posamična priporočila in mnenja za večjo transparentnost in gospodarno ravnanje s proračunskim denarjem. Priporočilo zadnjega nadzora je, da občina določila o limitih stroškov mobilne telefonije, ki jih plačuje, vključi v pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov po zahtevnosti delovnih mest ter da službene mobilne številke objavi na spletni strani občine. V odboru so se zlasti podrobno lotili nadzora OŠ Polzela, natančneje šolskih prevozov in poslovanja šolske kuhinje. »Glede na visoko proračunsko postavko za plačilo šolskih prevozov predlagamo, da se preuči, ali obstajajo možnosti za cenejše prevoze, tako da bodo namenjeni izključno osnovnošolcem z ogroženih območij, oddaljenih več kot 4 kilometre, kjer ni pločnikov in urejenih prehodov za pešce,« pravi Mužiče-va. Pri poslovanju šolske kuhinje pa bo treba ponovno preveriti kalkulacije obrokov in oblikovati predlog o ceni obroka, ki bo temeljila na davčni zakonodaji in tržnih razmerah, saj se mora cenik ločevati na cene za učence in za ostale abonente.
MATEJA JAZBEC
Z OBČINSKIH SVETOV
V Andražu nov oddelek za dojenčke
POLZELA - Dodaten oddelek za vrtčevske otroke si želijo v Andražu. V prihajajočem šolskem letu je v vrtcih Polzela in Andraž vpisanih 226 otrok v 12 oddelkih oziroma 238 s predvidenim dodatnim oddelkom v Andražu. Glede na povečan vpis je na čakalni listi po prednostnem vrstnem redu še 10 otrok iz polzel-ske in 6 otrok iz drugih občin, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Svetniki so na zadnji seji potrdili vlogo OŠ Polzela oziroma njenega vrtca za oblikovanje dodatnega, 13. oddelka, namenjenega za dojenčke v Andražu.
Več za pomoč na domu
POLZELA - Svetniki so potrdili višjo ceno za pomoč družini na domu. Celotni stroški storitve znašajo 21,68 evra na uro, na dan državnega praznika ali dela prostega dne in ob nedeljah pa 23,51 evra. Občina ceno subvencionira v višini 50 odstotkov, nova cena za uporabnika pa znaša 6,43 oziroma 7,35 evra na uro, kar pomeni 31 odstotkov višjo ceno ob delavnikih in malo manj kot 50-odstotno povišanje cene za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dneh kot doslej.
Staro-nova direktorica
POLZELA - Svet zavoda doma upokojencev je pred dnevi na čelu zavoda soglasno podprl dosedanjo direktorico zavoda Evo Lenko. Enotno podporo so ji na zadnji seji sveta namenili tudi občinski svetniki. Lenkovi je bil tako ponovno zaupan petletni mandat na mestu direktorice zavoda.
MJ
H'OiH'HIIN
ŠOŠTANJ

Večja varnost bolnikov v posteljah
V Topolšici prvi uvajajo sistem obveščanja za varnost pacientov
V Bolnišnici Topolšica so v sodelovanju s podjetjem Smart Com prvi v Sloveniji razvili digitalni sistem spremljanja bolnikov, ki omogoča hitrejši odziv iz sestrske sobe, s čimer je zagotovljena večja varnost bolnikov. Za uvajanje digitalnega sistema so lani s projektom E-sistem obveščanja za varnost pacientov kandidirali na javnem razpisu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, delno pa ga je sofinanciral tudi evropski sklad za regionalni razvoj.
Sistem so predstavili minuli teden, direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justi-nek pa je med drugim poudaril, da zagotavlja višjo raven bivanja in zdravljenja bolnikov. »Do jeseni bomo digitalni sistem poskusno uvajali, z njim pa se približujemo ciljem, zapisanim v svoji strategiji - torej da bo bolnik v bolnišnici kot gost in kot kralj, okoli katerega se
Direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek
bo vse vrtelo.« S senzorji bodo opremili 15 postelj v petih sobah, sestre pa bodo natančno vedele, kateri bolnik potrebuje njihovo pomoč. Pri dosedanjem sistemu vedo le, iz katere sobe prihaja klic.
V bolnišnici imajo v povprečju zasedenih več kot 120 postelj na dan, za bolnike skrbi 43 sester. Po normativih jih manjka 30, zato je nemogoče, da bi bile ob vsakem
trenutku pri bolnikih, ko jih potrebujejo. Sicer v Topol-šici beležijo malo padcev in posledičnih poškodb, v povprečju le 1,48 padca na tisoč oskrbnih dni. Med najpogostejšimi so padci iz postelje, veliko je zdrsov med hojo. Največ takšnih dogodkov je ponoči med 2. uro in 4.30 zjutraj. E-sistem obveščanja naj bi učinkovito pomagal zmanjšati število padcev in poškodb, saj bo senzor, nameščen pod bolnikovo žim-nico, na monitor v sestrski sobi pošiljal podatke o tem, da bolnika predolgo ni na postelji, da je doživel napad nemira, padel s postelje ... Sestre bodo s sistemom povezane tudi po mobilnem telefonu.
Na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je prispelo 200 projektov, izbrali so jih 17, projekt Bolnišnice Topolšica pa je bil po besedah direktorja Justineka eden najboljših.
US
Solčavski otroci po svoje doživljajo zgodbe Robanovega Joža.
Obujene zgodbe solčavskih planin
Jože Vršnik ali Robanov Joža po domače je bil prava »znamenitost«. Bil je eden zadnjih, če ne celo zadnji slovenski bukovnik (nešolan literarno delujoč človek, op. p.), ki je s svojim preprostim načinom življenja tem krajem pustil neizbrisen pečat.
Čeprav je bil po izobrazbi le pastir in lovec, je s svojim znanjem in izkušnjami sinonim za pretekli način življenja. Čut za bistro opazovanje narave ga je s smislom za lepoto jezika oblikoval v pravo literarno legendo izročila solčavske okolice. Rad se je spogledoval z zgodovino in narodopisjem, hkrati pa je svoja doživetja iz narave,
živalske prigode in zgodbe predhodnikov vestno zapisoval in objavljal v slovenskih revijah in publikacijah. Njegove zgodbe so bile po njegovi smrti zbrane v knjigi Celjske Mohorjeve družbe Preproste zgodbe s solčavskih planin, v njegov spomin pa sta v nedeljo Turistično društvo Solčava in Celjska Mohorjeva družba pripravila 9. pohod po poteh Robanovega Joža.
Tradicionalni pohod v Robanov kot postaja vseslovenski, saj je na njem opaziti vse več ljubiteljev gorništva iz različnih krajev. Tako eden od biserov naše doline postaja vse bolj obiskan, zgodbe Jožeta Vršnika pa prepoznav-
ne v širšem slovenskem prostoru. Tudi letos je obiskovalce na svojem dvorišču sprejel gospodar Robanov Franci s tekočimi dobrotami in citrami, program pa so dopolnili domači pevci in pevke, ljudske pevke Lipa iz Šmartnega in inštrumentali-sti iz Škofje Loke. Svojevrstno predstavitev bukovnika, ki je pomemben tudi za današnji čas, so pripravili solčavski osnovnošolci ob pomoči članov Kulturnega društva Franca Herleta. Pot je nato ljubitelje planin vodila do planšarije v Robanovem kotu, kjer je sveto mašo daroval župnik Alojzij Ternar.
O pomenu zgodb Jožeta Vršnika je spregovorila Alenka Veber iz Celjske Mohorjeve družbe, za katero je ta pohod odraz solidarnosti in povezovanja tako ljudi kot kulture.
US
11
V Škalah je nastal tudi skupinski posnetek udeležencev.
Vasi pod vodo
Na dan rudarjev so se v okviru 28. vaške olimpijade v Škalah že 14. leto srečali tudi nekdanji prebivalci zaselkov, ki so se morali preseliti zaradi pogrezanja terena zaradi odkopavanja premoga. V Škale vabijo vsaki dve leti, podobno srečanje pa pripravljajo tudi v Gaberkah.
Organizatorja srečanja sta bila Športno društvo Škale-Hrastovec in lani ustanovljeno društvo Revivas - društvo za oživitev in promocijo vasi Škale. Na srečanje je bilo povabljenih 45 družin, skupno pa se ga je udeležilo okoli 300 ljudi. Na ogled je bila razstava fotografij nekdanjega kraja in krajanov, domačini so pripravili tudi kulturni program, v okviru katerega je bil na ogled tudi film Vasi pod vodo Jake Šuligoja. Krajane je pozdravil predsednik KS Škale Božidar Repnik, spregovoril pa jim je tudi direktor Premogovnika Velenje
dr. Milan Medved. Dejal je, da je nenadomestljivo, če človek izgubi svoj dom, in da travme, ki so jih doživljali preseljeni Škalča-ni, dobro razume, saj tudi sam izhaja iz preseljene družine. V imenu MO Velenje je zbrane pozdravila podžupanja Majda Gaberšek in poudarila, da se s takšnimi srečanji kujejo prijazni, prijateljski odnosi, kar je v današnjem času zelo pomembno.
V kulturnem programu je nastopil škalski ansambel Žarek, zapeli so starejši Škalčani, ki jih je Društvo Revivas z namenom ohranjanja starih ljudskih pesmi povabilo k snemanju zgoščenke, Herman Arlič, »ustanovitelj« vaške olimpijade in srečanja preseljenih, pa je v pogovoru s povezovalcem programa Stanetom Vovkom obujal spomine na svojo mladost v Škalah.
US
Poletje tudi za tabornike
Včeraj se je v Ribno, kjer Zveza taborniških društev Šaleška zveza tabornikov -regionalna skavtska zveza že 44 let pripravlja taborjenje, odpravila druga izmena z 230 taborniki rodov Jezerski zmaj Velenje, Hudi potok Šmartno ob Paki in Roda tabornikov Topolšica, skupno pa bo v Ribnem vsaj en teden preživelo več kot tisoč 200 tabornikov.
V Ribnem bodo letos taborili naslednji rodovi: Jezerski zmaj Velenje, Lilijski grič Pes-je, Pusti grad Šoštanj, Hudi potok Šmartno ob Paki, Topli vrelec Topolšica, Mrzli studenec Mislinja, Bistra Savinja Šempeter ter čete posameznih rodov Škale, Šentilj, Polzela in Prebold. V zadnjih letih so taborniki z donatorskimi sredstvi na tabornem prostoru izvedli več pomembnih investicij in vzdrževalnih del, saj so zgradili vodovodno omrežje, menjali strešno kritino na objektih v taboru ter del površin tudi tlakovali, s čimer so bistveno povečali kakovost bivanja v taboru.
Mestna občina Velenje, njeni predstavniki so tabornike obiskali minuli teden in jih obdarili s sladkimi dobrotami, je letos s tisoč evri tabornikom pomagala pri na-
kupu kombiniranega vozila. To poletje bo tabornike v Rib-nem obiskala tudi delegacija vodstva belgijskih skavtov, ki bodo sodelovali v programu taborjenja. Šaleška zveza tabornikov letos po 19 letih
spet organizira tudi taborjenje v Savudriji. Tabor je v mednarodnem mladinskem kampu Veli Jože, ki ima odlično urejeno športno infrastrukturo.
US
j
/
Občina Polzela ter
Turistično društvo Občine Polzela

m i.-u H- Pťte./fi A
OBJAVLJATA
JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠEGA TURISTIČNEGA SPOMINKA OBČINE POLZELA
Podrobne informacije o natečaju najdete na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si ter Turističnega društva Občine Polzela www.td-polzela.si
12
PODČETRTEK ROGAŠKA S.
NOVI TEDNIK
Železna zavesa pri Imenem pada
Sporazum za nov most na Sotli je po dveh letih končno podpisan
Po dolgotrajnih zapletih je bil v tem tednu končno podpisan medvladni sporazum za gradnjo novega mostu na mejnem prehodu Imeno (občina Podčetrtek), ki je zaprt že več kot dve leti. V časih, ko odpirajo meje po Evropi na stežaj (oziroma jih »rahljajo«), vzbuja zaprta meja pri Imenem nezadovoljstvo občanov.
Najbolj nezadovoljni so seveda občani obmejnega območja na obeh straneh državne meje, ki jih ob strogem šengenskem varovanju ob Sotli vežejo sorodstvene, prijateljske in druge vezi ter skupna Turistična cona Sot-la. Od torka izgleda, da bo po več kot dveh letih drugače, saj je prišlo v Zagrebu do podpisa pogodbe o gradnji novega mostu čez Sotlo, ki sta jo podpisala slovenski prometni minister Patrick Vlačič ter njegov hrvaški kolega Božidar Kalmeta. Pogodbo za nov most, ki bo po projektantskem izračunu stal 750 tisoč evrov, sta podpisala v okviru prvega regionalnega srečanja delegacij prometnih ministrstev iz držav »procesa Brdo«. Vlačič je opozoril, da je tako odstranjena še zadnja ovira pred gradnjo novega mostu.
Prizor z zaprte meje na mejnem prehodu Imeno. Meja je zaprta že več kot dve leti, do gradnje novega mostu čez Sotlo naj bi minilo še leto.
Kot so se dogovorili, bosta za nov most plačali vsaka država po približno polovico potrebnega denarja, po oceni slovenskega ministra pa bo težko pričakovani most na mejni reki Sotli zgrajen v približno letu po začetku gradnje. Leseni most, ki je zadnji takšen v dolini Sotle, so zaprli zaradi dotrajanosti, odkar je mejni prehod Ime-no zaprt, pa morajo občani
Kot so povedali v slovenskem prometnem ministrstvu, so pri izdelavi projektne dokumentacije za nov most v Imenem sodelovali projektanti z obeh strani meje, investicijski program pa je bil v začetku junija poslan komisiji za potrjevanje investicijskih programov. Konec junija je bila ministrstvu za okolje in prostor poslana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujejo v dveh mesecih. Po njegovi pridobitvi bo treba pripraviti usklajeni javni razpis za izbiro izvajalca, ki ga pričakujejo oktobra. Most naj bi gradili pet mesecev.
uporabljati nadomestni mejni prehod v Sedlarjevem, ki je zanje preveč oddaljen.
Med pripravami za gradnjo novega mostu v Imenem je prihajalo do različnih zapletov. Med drugim se je zapletlo zaradi hrvaškega spomeniškega varstva, ki je opozarjalo, da je leseni most v Imenem zadnji takšen v dolini Sotle, nato ni imel časa hrvaški prometni minister. Ta bi moral pogodbo podpisati že pred dvema mesecema, vendar je bil takrat s hrvaško državno delegacijo na Kitajskem. Slovenska vlada je pooblastila ministra Vlačiča za podpis medvladnega sporazuma že novembra lani. S hrvaške strani sicer mejni most v Imenem potrebujejo še bolj kot s slovenske.
BRANE JERANKO
V	javno stranišče
V	Rogaški Slatini so odprli javne sanitarije, saj je komisija Turistične zveze Slovenije na takšno potrebo turističnega kraja opozorila že večkrat v ocenjevanjih v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna.
Občina je javne sanitarije uredila na glavnem avtobusnem postajališču, kjer so jih v preteklosti že imeli, vendar so bile potrebne obnove. Ker je prostor v lasti Izletnika Celje, se je občina z njim dogovorila za brezplačno uporabo za obdobje petnajstih let ter za plačilo rednih stroškov obratovanja, v obnovo in ureditev pa je iz proračuna vložila 23 tisoč evrov. Javno stranišče je v poletnem času odprto od 6. do 21. ure, med prireditvami na bližnji Evropski ploščadi pa do njihovega konca.
BJ
Tako bo izgledal novi vrtec v Podčetrtku. Za obstoječega uporabnega dovoljenja nimajo.
Bodo Ingrad Gramat tožili?
Po zapletu zaradi revizije pri izbiri izvajalca se bo v Podčetrtku v tem tednu začela gradnja težko pričakovanega vrtca. Sedanji vrtec namreč deluje že vrsto let brez uporabnega dovoljenja, zato nujno potrebujejo novega.
Med postopkom izbire izvajalca je prišlo do pritožbe podjetja Ingrad Gramat. Izbrana je bila namreč družba CMC Celje, s katero je občina podpisala pogodbo o gradnji pred nekaj dnevi, pogodbena vrednost naložbe pa znaša 1,3 milijona evrov. V tej
ceni so všteta vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter zunanja ureditev, kar bo občina v celoti financirala iz občinskega proračuna. Zato prvič najema posojilo.
Revizija pri izbiri izvajalca je začetek gradbenih del odmaknila za dva meseca, zato v občinski upravi razmišljajo o odškodninskem zahtevku. Vrtec naj bi bil tako dokončan konec tega leta, obenem z gradnjo vrtca pa bodo v Podčetrtku uredili še staro šolo.
BJ
V hladni senci zdraviliškega parka so bili otroci zelo ustvarjalni. Vsak si je ustvaril svojega metuljčka oziroma metuljčico.
Otroški Ela Pranger
Rogaška Slatina, Rogatec in Sladka Gora so minuli konec tedna gostili že sedmi festival Pranger, ki pesniško besedo izpostavi na javnem prostoru kritiki, prevajalski moči, literarno-teoretski analizi in presoji bralca.
Festival je sestavljen iz srečanj, okroglih miz in branj. Tudi letos je predstavil devet najzanimivejših slovenskih pesniških zbirk preteklega leta po izboru literarnih kritikov, o katerih so pripravili kritiške razprave. Izvedli so tudi dve javni branji poezije, pripravili prevajalsko razpravo o prevodih poezije v švedski jezik, odprli razstavo fotogra-
fij in za okroglo mizo razpravljali o roku in poeziji.
Sestavni del festivala je tudi otroški Ela Pranger, poimenovan po otroški pisateljici Eli Peroci, ki ima svoje korenine v Rogaški Slatini. Gledališče Labirint iz Ljubljane je predstavilo lutkovno predstavo Metuljček in Metuljčica avtorice Nine Kokelj. Ob pripovedi Tine Oman so otroci spoznavali dogodivščine metuljčka in metuljčice na potepanjih po travnikih. Po končani predstavi so izvedli še literarno likovno delavnico z Majo Ratej na temo iz lutkovne predstave.
PB
15.7.OB 11.00
GLASBENA GOSTJA:
^a/ietopolmm; Niki.
POLETNI ÍTRUBUNKI PIVOVARNE UNION TER NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
LAŠKO	ŠENTJUR
■ v v	■
Lascani
■ v v
Lascanom
Še preden v okviru prireditve Pivo in cvetje Laško preplavijo obiskovalci, imajo Laščani svoj dan oziroma večer. Zberejo se na občinskem dvorišču in si vzamejo čas za obujanje spominov, srečanje starih prijateljev, simpatičen pa je tudi običaj, da jim pivo, ki ga toči kar župan, postrežejo člani občinske uprave in občinski svetniki.
V sredo je bila tako na občinskem dvorišču jubilejna, že 10. prireditev Laščani Laš-čanom. Pivovarna Laško je pred tem ob 185-letnici pripravila dan odprtih vrat, njeno proizvodnjo si je ogledalo kar 1.200 ljudi. Na občinskem dvorišču je Laščane tradicionalno pričakala godba na pihala, ki ji je sledil nastop mažoret, zatem še zabava z ansamblom Dori. Tudi tokrat so se Laščani vpisali v častno knjigo, za kar so bili nagrajeni s pivsko klobaso ter steklenico posebej za to priložnost polnenjega piva Pivovarne Laško.
Z vlakom, avtomobilom ...
Najlažje bo, če se sploh ne vozite sem in tja, ker je en dan Piva in cvetja tako ali tako premalo. Kampiranje je v Laškem na velikem brezplačnem prostoru blizu zdravilišča. Če se boste v Laško že podali z avtomobilom, boste lahko parkirali osebna vozila v Debru,
Rečici in pri pokopališču, za parkiranje boste odšteli 4 evre, avtobusi pa bodo lahko za 12 evrov parkirali pri dvorani Tri lilije. Pozor tudi, če se boste želeli zgolj peljati skozi Laško, saj bo veljal poseben prometni režim. Popolna zapora za ves promet bo na cesti Celje-Zidani Most v Laškem v petek in soboto med 20. in 6. uro, v nedeljo pa med 16.30 in 18.30. Obvoz bo urejen samo za osebna vozila.
Seveda bodo v času prireditve za več prevozov poskrbele tudi Slovenske železnice. Za povratno vozovnico Ce-
Vrste za vpis v knjigo Laščanov so bile ponovno dolge.
lje-Laško-Celje boste odšteli 3,5 evra. Poleg rednih vlakov bodo v Laško v petek iz smeri Maribora, Celja, Sev-
nice in Ljubljane dodatni vozili vsako uro. Iz Laškega bo dodaten vlak v Celje in Maribor odpeljal ob 1.30. V petek
bodo še dodatni vlaki iz Celja med 18. in 23. uro v Laško vozili vsake pol ure, iz Laškega pa bodo v Celje vozili
ob 00.30, 1.30, 2.30 in 3.30. Najbolj na gosto bodo vozili v soboto, ko bodo iz Celja od 17.50 v Laško vozili vsakih 20
minut, prav tako nazaj proti Celju vsakih 20 minut med 00.40 in 4.45.
PM, foto: SHERPA
BoljSa voda za 19 tisoč prebivalcev
V Šentjurju so v prostorih Razvojne agencije Kozjansko, ki projekt pripravlja v partnerstvu z Razvojno agencijo Sotla, v sredo podpisali medobčinsko pogodbo o sodelovanju pri izboljšanju oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle. Z gradnjo vodovodov naj bi boljšo vodo omogočili skoraj 19 tisoč prebivalcem na območju Kozjanskega in Obsotelja.
Pismo o nameri za sodelovanje pri izvedbi projekta so sicer podpisali že avgusta 2007, podpisnice pa so občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčertek. Za projekt želita razvojni agenciji pridobiti sredstva iz evropskega kohe-zijskega sklada in državnega proračuna. Nosilka prijave bo Občina Šmarje pri Jelšah, s
SUKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO
TALNE OBLOGE
pogodbo pa se bodo zatem ostale partnerske občine dogovorile, katere aktivnosti bodo izvajale same in katere skupno ter kdo bo skrbel za koordinacijo projekta.
Kot je povedala direktorica RA Kozjansko Andreja Smolej, investicijsko vrednost projekta oskrbe s pitno vodo ocenjujejo na 20 milijonov evrov. »Gre za hi-
SCMZEBEClae
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
dravlično izboljšavo in gradnjo vodovodnega sistema v Šentjurju, Kozjem, Podčetrtku, Rogaški Slatini, Rogatcu in Šmarju pri Jelšah. Dela bodo izvedena na več kot 95 kilometrih omrežja ter na pripadajočih objektih, s čimer želimo zagotoviti boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo za 18.800 prebivalcev. Računamo tudi, da se bo na javni vodovodni sistem dodatno priključilo 906 prebivalcev,« je ob podpisu pogodbe povedala Smolejeva.
Skupno prijavo bodo na ministrstvo za okolje oddali še v tem mesecu, pri čemer računajo, da bi se lahko dela začela takoj po pridobitvi pozitivnega sklepa. Davek na dodano vrednost ter stroške za projektno in investicijsko dokumentacijo bodo krile občine iz svojih občinskih proračunov. Načrtovana dela naj bi bila končana v letu 2015.
POLONA MASTNAK
Zv ■ V ■
brezzičnim dostopom do interneta
Laščani bodo prvi v Sloveniji dobili javno celično omrežje, ki bo stanovalcem in obiskovalcem omogočalo prost dostop do in-ternetnega omrežja. Občinska uprava in podjetje i-Rose sta ga predstavila v torek.
Občina Laško je z brezžičnim javno dostopnim celičnim omrežjem (Wi-Fi) opremila širši del mestnega jedra. Tam bo mogoče odslej brezplačno dostopati do brezžičnega interneta. V prvi fazi so omrežje vzpostavili na območju med zdraviliškim parkom, Komunalo Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško in sprehajalno potjo v Jagoče. Tam se lahko z ustreznimi prenosnimi računalniki, dlančniki in mobilnimi telefoni uporabniki prijavijo v omrežje. Omogočeni sta dve vrsti storitev;
brezplačen dostop do inter-netnega omrežja, ki je časovno omejen na eno uro dnevno, neomejeno pa je mogoče dostopati do vsebin por-talov wifi.lasko.si, www.la-sko.si in www.stik-lasko.si. Portal wifi.lasko.si vsebuje osnovne informacije o prireditvah, projektih ter ostalih pomembnih novicah v
občini ter krajevnih skupnostih in tudi vse pomembne telefonske številke (policija, zdravstveni dom, gasilci, taksi).
Vstopni portal Wi-Fi Laško je dopolnilo k obstoječemu spletnemu portalu www.lasko.si in je prilagojen prevladujočim značilnostim mobilnih naprav. Trenutno je po mestu razporejenih sedem usmerjevalnikov. Občina Laško je za to investicijo namenila 35 tisoč evrov. Gre za pomembno dopolnilo h gospodarski in k turistični ponudbi kraja, so prepričani v občinski upravi.
PM
PR0DAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
S.A.T. d.o.o. PULA
14% SP0MLADANSW POPUST
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. ..
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041 691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCeUe
14
SL. KONJICE
VITANJE
ZREČE
NOVI TEDNIK
Lidija Pratnemer, Zora Tomič, Miran Gorinšek in Ivan Pavlič
Po meri invalidov v dobro vseh
V Slovenskih Konjicah želijo pridobiti listino Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov. Projekt so predstavili v okviru Konjiških dnevov, saj želijo tudi na ta način med občani povečati zanimanje zanj in s tem vzpodbuditi njihovo sodelovanje.
Na predstavitvi projekta so sodelovali predstavniki Območnega društva invalidov Dravinjske doline, Občine Slovenske Konjice in delovne skupine projekta. Projekt in potek pridobitve listine Občina po meri invalidov in tudi dosedanje izkušnje je predstavila predsednica projektnega sveta pri Zvezi delovnih invalidov Slovenije Zora Tomič. Z zadovoljstvom je ugotavljala, da je projekt vzpodbudil lokalne skupnosti, da so se zavedle svoje odgovornosti do
invalidov kot občanov. »Čeprav je ta projekt vzpodbudila zveza delovnih invalidov, želimo, da se vanj vključijo vse invalidske organizacije, saj le tako lahko dosežemo spremembe, ki bodo vsem omogočile lepše življenje,« je dejala,»naša dobra izkušnja je prav v tem, da v mnogih krajih vse tisto, kar je bilo narejeno za invalide, koristijo starejši, mame z majhnimi otroki ... Humanizira se celotno okolje.«
V konjiški občini so že v preteklih letih z vrsto različnih ukrepov olajšali življenje invalidom. Največ so naredili za zmanjševanje arhitektonskih ovir. »Poleg teh je veliko tudi tehničnih ovir, predvsem pri tistih, ki slabše slišijo ali vidijo. Zato smo se odločili, da bomo pristopili k projektu,« je med drugim dejal župan Miran Go-
Določili urnik za ogled muzejskih zbirk
V zreški občini imajo več muzejskih zbirk, ki si jih je bilo mogoče doslej ogledati le po predhodni najavi v TIC Zreče ali neposredno pri skrbnikih in upravljavcih zbirk. To možnost so ohranili, s tem mesecem pa so za nekatere zbirke določili tudi dneve in ure, ko si jih je mogoče ogledati brez predhodne najave.
Muzej ozkotirne železnice Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče v stavbi zreške železniške postaje je na ogled vsak četrtek in soboto od 15. do 17. ure. Ošlakova kovačija ob cesti proti Skomarju je na ogled vsako sredo in soboto od 16. do 18. ure. V tem času sta odprti tudi Skomarska hiša in Vodovnikova zbirka v vasi Skomarje nad Zrečami.
Muzej 100 frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah in kovačijo Šrekl - Zajc v Dobrovljah si je še vedno mogoče ogledati le ob predhodni najavi.
MBP
Nov vrtčevski oddelek
v Vitanju
rinšek. Pobuda Območnega društva invalidov Dravinjske doline je tako lani jeseni naletela na plodna tla.»Občina se zelo trudi, da bi uredila to področje. S pomočjo projekta bo lahko probleme reševala na celovit in trajen način,« je poudaril predsednik društva Ivan Pavlič in obljubil, da bodo povezovali in usmerjali v enotno akcijo vsa društva invalidov.
Glavna povezovalna vloga je v rokah delovne skupine, ki jo vodi Lidija Pratnemer. »Ugotovili smo, da je v občini 15 odstotkov prebivalcev invalidov. Poleg gibalno oviranih so med nami osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi, slabovidni, gluhonemi . Sodelujejo v naši delovni skupini in vsi skupaj bomo lahko predlagali ukrepe, s pomočjo katerih bo naša občina resnično prijazna invalidom,« je povedala Lidija Pratnemer in v kratkem napovedala sklic okrogle mize, na kateri bodo začrtali nadaljnje delo.
MILENA B. POKLIČ
Kolesarska steza Slovenske Konjice-Tepanje
Občina Slovenske Konjice in Direkcija Republike Slovenije za ceste sta prejšnji teden uradno predali v uporabo drugi del kolesarske steze med Slovenskimi Konjicami in Tepanjem.
Naložba presega milijon evrov. Večino, 832 tisoč evrov, je prispevala direkcija za ceste, preostalih 185 tisoč evrov Občina Slovenske Konjice. Poleg dvosmerne kolesarske steze v dolžini 1500 metrov so sanirali 100 metrov regionalne ceste, ob kateri je kolesarska steza, uredili priključke, prometno signalizacijo, varnostne ograje, propuste, komunalne vode in most čez potok Šintarica. Potrebno je bilo sanirati tudi manjši plaz. Dela, ki so bila končana konec maja 2009, so opravili v podjetju Gradnje Žveplan iz Celja.
Kolesarsko stezo, ki sodi v sklop daljinske kolesarske povezave Šentilj-Koper, sta predala namenu direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorin-šek. Nova pridobitev predstavlja nadaljevanje gradnje kolesarske steze izpred štirih let, ko se je zgradila prva etapa od naselja Dobrnež do mesta Slovenske Konjice. Podaljšanje kolesarske poti zagotavlja varnejšo vožnjo kolesarjev na relaciji Tepanje-Slovenske Konjice in tudi pešcev, ki uporabljajo kolesarsko pot za sprehajalno stezo.
Kolesarska cesta zagotavlja varnejšo vožnjo, še zlasti za najmlajše kolesarje.
Kolesarsko stezo so predali namenu v okviru Konjiških dnevov. Isti dan so na Pobre-žu odprli obnovljeno cesto Novo Tepanje-Oplotnica. Cesto sta skupaj uredili ob-
čini Slovenske Konjice in Op-lotnica. Konjiški del med Tepanjem in Pobrežom v dolžini 960 metrov je stal 208 tisoč evrov.
MBP
IdÁÁOť
Ukupiu prodaj' ^Letnic
Med vrtci, ki bodo morali zaradi povečanega vpisa otrok jeseni odpreti nov oddelek, je tudi vitanjski. Letos je vrtec obiskovalo 56 otrok, jeseni jih bo najmanj 66.
Vitanjski svetniki so se zato že odločili, da bo vrtec jeseni odprl nov oddelek, ki ga bo predvidoma obiskovalo 12 otrok. Pričakujejo namreč, da se bo število vpisanih otrok do jeseni še povečalo. Ker so prostori vitanjskega vrtca polni, bodo prostor za nov oddelek uredili v osnovni šoli.
Občina bo tako morala zagotoviti le opremo in zagotoviti plačilo za dodatno vzgojiteljico. Za občino bo dodaten oddelek pomenil približno 30 tisoč evrov stroškov letno.
MBP
Glasbeni seminarji
V Glasbeni šoli Celje in na gradu Podsreda se končujeta glasbena tečaja. Celjskega so pripravili Zavod Celeia, glasbena šola in Glasbeno društvo Saksofo-nija, podsreškega pa Kozjanski park.
Slušatelji se v Celju izpopolnjujejo v igranju flavte, klarineta, saksofona in trobente, po uvodnem koncertu seminarjev pa so v glasbeni šoli vsak večer pripravljali tudi zaključne koncerte posameznih inštrumentalistov. Tečaje vodijo ugledni men-
torji: Liza Hawlina Prešiček, Milena Lipovšek, Jože Kotar, Dejan Prešiček, Stanko Arnold in Luca Ferrini. Zaključni koncert flavtistov bo nocoj, saksofonistov pa v soboto, obakrat ob 20. uri.
V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda so ta teden pripravili seminarja za petje in klarinet. Na obeh seminarjih, ki sta pod vodstvom profesorice Nataše Kranjc in docenta Andreja Zupana (umetniškega vodje glasbenega poletja v Podsredi), je skupno petnajst udeležencev, ki
bodo nastopili danes (petek) ob 18. uri na zaključnem koncertu v cerkvi v Olimju pri Podčetrtku. Seminarji, ki jih pripravljajo v zavodu Kozjanski park že desetletje in pol, so namenjeni začetnikom, učencem nižjih glasbenih šol, dijakom srednjih glasbenih šol in študentom, letos pa jih bo šest. Glasbeno poletje se je začelo s seminarjem za harfo, ki je bil pod vodstvom Mojce Zlobko Vajgl, sledili bodo še seminarji za flavto, harmoniko in violončelo.
BS, BJ
Seminar za petje na gradu Podsreda vodi Nataša Kranjc, za klarinet pa docent Andrej Zupan.
Škrati s krokarji
Škratovo lutkovno gledališče iz Celja je v torek in četrtek premierno uprizorilo novo, prvo igro te sezone - Ko so bili krokarji še pisani.
Prijazna zgodba o prepirljivih krokarjih vseh barv, ki jih zaradi prepirov o tem, katera barva je lepša, narava kaznuje s črnim dežjem, ki vse krokarje obarva enako - črno torej, je zanimiva in otrokom, ki so jo spremljali zelo intenzivno,
blizu. Lutkarji so jo izvedli privlačno, ob minimalistič-ni sceni in z lutkami, ki jih je izdelala Petra Rems. Za priredbo besedila Edith Scheiber - Wicke in Carole Holland je poskrbela Ksenija Leskovšek - Korber, za glasbo pa Mateja Podpečan.
NE ZAMUDITE
... petkovega odprtja kar dveh razstav, ki ju pripravljata Galerija Plevnik-Kronkowska in Center sodobnih umetnosti Zavoda Celeia.
V Galeriji Plevnik-Kron-kowska bodo ob 19.30 odprli večmedijsko razstavo mladega italijanskega ustvarjalca Massima Premude z naslovom Living design for pets. Za dress code priporočajo havajski slog. V Galeriji erotike Račka pa bodo ob 21. uri odprli razstavo dopolnjene zbirke erotičnih predmetov Grda Račka. Zasnova te razstave temelji na nastajanju zbirke s pomočjo sodelovanja posameznikov in na ideji, da s podarjenimi predmeti ohranimo sledi najrazličnejših iger, čustev in spominov, povezanih z erotičnimi podvigi, spodrsljaji,
nameni in pričakovanji posameznikov. Zbirka je projekt v nastajanju, večino razstavljenih predmetov, od fotografij, videov, pisem, spodnjega perila do daril in spominkov, ki so jih za zbirko darovali večinoma anonimni posamezniki, spremlja tudi njihovo pojasnilo, zakaj so izbrali ravno ta predmet. Med nove pridobitve zbirke Grda Račka, ki je bila prvič predstavljena decembra 2009 in se je z novimi prispevki širila iz meseca v mesec, so tudi posebej zanjo letos narejena umetniška dela predvsem slovenskih avtorjev.
Vstopnine ni .
... Klovnbufove vesele karavane, ki prihaja k Vodnemu stolpu v Celje v petek ob 18. uri. V tokratni predstavi v organizaciji Za-
Na Modincih o okolju
S slovesnim odprtjem pod celjskim stropom pokrajinskega muzeja in s sprejemom župana Bojana Šrota v lapidariju muzeja se je v torek v Celju začel že 40. mednarodni kulturno-zgodovinski simpozij Modinci, ki se bo s še zadnjimi referati in sklepno sejo organizacijskega odbora končal danes.
V predstavi nastopajo Breda Stepan, Ksenija Leskov-šek - Korber, Kristina Kol-šek, Miša Pešec, Marijana Kolenko, Gorazd Zlatolas, Boštjan Regulj in Mateja Podpečan.
Škratovo gledališče bo svoje krokarje ponovilo še konec avgusta na Mestni plaži in v Žalcu.
BS, foto: SHERPA
Simpozij je dobil ime po gradiščanski vasi Mogersdorf - Modinci, pri kateri je krščanska vojska premagala turško. Teme vsakoletnega simpozija, ki druži zgodovinarje, druge znanstvenike in intelektualce iz avstrijske Štajerske, z Madžarske, s Hrvaške in iz Slovenije so zgodovinske in tudi literarne raziskave panonskega sveta, ki v tem delu druži vse štiri države. Letošnja tema je Človek in okolje v panonskem prostoru od 18. do 20. stoletja. Vsako leto organizatorji pripravijo tri refera-
te na izbrano temo, udeleženci iz vseh sodelujočih pokrajin in držav pa vsak po tri. Referati po končanem simpoziju izidejo v posebnem strokovnem zborniku.
Celje je po letu 1986 drugič gostitelj tega pomembnega in uglednega znanstvenega simpozija, organizacijske niti pa so v rokah Regijskega študijskega središča Celje. To se je za vključitev v združenje Modinci in za organizacijo simpozija odločilo v skrbi za razvoj znanstvenoraziskovalnega dela v regiji, ki
je podlaga za nastanek visokih šol in fakultet. »V programih in šolah, ki smo jih mi in drugi nosilci visokošolskih študijev doslej razvili v regiji, še ni humanističnih ved in šol. Organizacija tako uglednega mednarodnega simpozija je zato za nas izziv in priložnost za ustvarjanje prvih zametkov tudi za humanistične študije,« pravi direktorica RŠSC Katja Esih.
Okoli 70 udeležencev simpozija je ob strokovnem delu poskrbelo tudi za druženje zgodovinarjev in intelektualcev iz štirih držav, gostitelji pa so jim pripravili tudi oglede Celja in celjskih znamenitosti ter izlet v hmeljarski eko muzej v Žalcu in na grad Žovnek.
BRST
Američani obvladajo
voda Bufeto bodo sodelovali Alexey Myronov (Rusija), Clown Grouppe Die Aussen-seiter (Nemčija) in Zavod Bufeto (Slovenija). Gre za pravi festival klovnade in klovnskega gledališča -Klovnbuf! Sodelujoči vabijo na potovanje v deželo smeha in v najbolj nenavadno šolo na svetu Klovnbufovo šolo za klovne. Predstave v različnih klovnskih žanrih se bodo med seboj prepletale in tako ustvarile zabavno in veselo festivalsko vzdušje. Nadgradili ga bodo z ustvarjalno delavnico, kjer si bodo obiskovalci izdelali preproste klovnovske rekvizite in se naučili klov-novskih veščin.
Vstop prost .
www.radiocelje.com
The Harvard Din & Tonics se imenuje a capella moški zbor, ki je v nedeljo med turnejo po Sloveniji nastopil tudi v Mestnem kinu Metropol.
Zbor je bil ustanovljen leta 1979 na prestižni har-vardski univerzi v ZDA. Odtlej so eni najprepoznav-nejših promotorjev te uni-
verze in ena bolj uveljavljenih vokalnih zasedb te vrste v ZDA, ki se lahko pohvali z obsežno diskografijo ter številnimi koncerti po vsem svetu. Zaščitni znak 13-članske zasedbe so klasični fraki z zelenimi dodatki ter repertoar, ki obsega zlasti džez standarde preteklega stoletja. Zased-
ba, ki je sodelovala že s številnimi pomembnimi glasbeniki sodobne glasbe, je prišla v Slovenijo v sodelovanju z ambasado ZDA, njeni koncerti pa so bili namenjeni počastitvi največjega praznika ZDA - dneva neodvisnosti.
BS
Foto: GrupA
16
ODLIČNJAKI
NOVI TEDNIK
V ponedeljek, 14. junija, so pod budnim očesom razredničark Marije Až-man in Marte Furman pripravili slovesen zaključek šolanja devetošolcev OŠ Braslovče. Ravnateljica Andreja Zupan jim v imenu učiteljskega zbora podelila nagrade in priznanja. Župan občine Braslovče, Marko Ba-lant, jim je podaril vstopnice za kopanje na letnem kopališču v Orli vasi, Jano Hrušovar, Matejo Novak, Mojco Ster-nad in Tino Tkalec pa je za izjemen učni uspeh skozi vsa leta šolanja nagradil s praktičnimi darili. (TT)
V mladih je prihodnost, pravijo tudi v Občini Podčetrtek. Župan Peter Misja je pripravil sprejem za najuspešnejše učence devetega razreda domače osnovne šole. Zaželel jim je, naj bodo tako uspešni še naprej, na najboljše učence pa so posebej ponosni seveda ravnatelj šole Darko Pepevnik in njihova razrednika Mara Hunski ter Borut Pihlar, ki so se prav tako udeležili sprejema. Učenci so prejeli slovar slovenskega jezika. Vsa leta odličnim učencem so podelili še vsakoletne zlate petice, ki jih bodo posebej spominjale na uspešno šolanje v Podčetrtku. (BJ)
Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek je pripravil sprejem za odličnjake osnovne šole in za učence in dijake, ki so se izkazali na različnih tekmovanjih in osvojili vidne uspehe. Letos so to bili učenci Maja Cestnik, Špela Pungartnik, Urban Remic, Mojca Novak, Katja Stouhal, Saša Jelen, Klavdija Bastl Enci in Urška Nemivšek, od dijakov pa Uroš Skok, Simon Stiplovšek in Luka Laznik. (DN)
V petek, 11. junija, je bila v Osnovni šoli Vojnik valeta, na kateri so se poslovili devetošolci. Najboljše sta pozdravila župan Beno Poder-gajs in Vesna Poteko. Župan je najboljšim podelil nagrade in zaželel, da bi uspešno nadaljevali šolanje ter bili uspešni v življenju. Najboljši devetošolci so: Jernej Gačnikar, Taja Kuzman, Veronika Pir-man, Karmen Štrljič, Jerneja Žgajner, Aleksandra Rošer, Barbara Melanšek, Domen Si-monič, Žan Kovačič, Ti-len Kozole, Katarina Žlavs in Špela Medved. (MJ, foto: IF)
M	M V	v	v	■■■
»Gospodična, se eno žemljico, prosim!«
Začelo se je s spogledovanjem med žemljicami, začetek povsem nove zgodbe, zgodbe zakonskega para, pa bo v nedeljo v Laškem s tradicionalno »ohcetjo« po stari šegi. Tokrat se bosta poročila Nataša Ojsteršek iz Laškega ter Šentjurčan Jožef Ojsteršek.
»Nataša, ali to pomeni, da sta vidva že poročena in bosta >oh-cet< v nedeljo samo simbolično uprizorila?« sem nevesto zelo previdno vprašala v prvem telefonskem razgovoru. »Ah, kje pa, samo enako se piševa,« se je prešerno nasmejala. »Saj smo se že dosti šalili na račun, da mi, če se poročiva, ne bo treba spreminjati dokumentov,« pa je povedala ob našem srečanju. In brez skrbi, Nataša in Jožef nista čisto nič v »žlahti«. »Sem pač z Ojstrega, kjer je Ojsterškov res veliko, zato ni nič nenavadnega, da sta se enako že pred poroko pisala tudi moja starša,« smo »zadevo Ojsteršek« razpredali naprej. In veste kaj? Tudi obe poročni priči, ki bosta sodelovali pri »ohceti«, se pišeta Oj-steršek, saj sta to sestri mladoporočencev, dekleti pa sta pač še »le-dig«.
Ljubezen vroča kot žemljice iz pekarne
Seveda imajo vse ljubezenske zgodbe nekje svoj začetek in mlada Ojsterška, nevesta šteje 28 let, ženin jih bo kmalu dopolnil 30, imata še posebej romantičnega.
Jožef, sicer zobozdravstveni tehnik, namreč dela v Laškem. Kdor dela, mora tudi jesti, kajne? Naneslo je tako, da je Jožef s sodelavci po malico hodil v pekarno, kjer je takrat delala Nataša. Kmalu Jožef ni več hotel po malico nikamor drugam, saj je opazil, da ni ravno nedovzeten za prisrčne nasmehe razigranega in energičnega dekleta. Upanje mu je daja-
Ali kako smo se zaradi Nataše in Jožefa zaljubili v ljubezen - Na poroki sami Ojsterški
zato, pravita, se bosta samo prepustila in uživala v tem lepem nedeljskem dogodku.
Zresnita se ob vprašanju, kako človek ve, da je to to, da je neka oseba prava. »Nikoli ne moreš zagotovo vedeti. Pomembno je, kaj čutiš. Nima si smisla delati utvar, da bo vedno lahko. Bodo vzponi in padci, zagotovo veliko lepega,« razmišlja Jožef. Nataša ga ljubeče pogleda in pravi: »Moj bodoči mož je vse v eni osebi. Vse, kar si lahko želim. Vem, da bo dober mož in nekoč dober oče,« je trdno prepričana. Aha, pa smo že pri »štalci in kravci« ... »Za vse bo še pravi čas, bova šele videla, kje se bova ustalila, vsekakor pa si bova nekoč ustvarila tudi družino,« pravita. V šali pravita, da za prihodnost in naraščaj malo že trenirata na svojih nečakih.
Kaj pa ju čaka danes? Večer bo kar naporen, saj se obetata fantovščina in dekliščina. Kdo ve, kaj jima bodo »zakuhali« povabljenci. »Bova morala biti pridna, ker se nama v nedeljo obeta generalka. V nedeljo bo šlo zares!« V vsakem primeru pa vas lahko povabimo na poroko simpatičnega para, ne pozabite, nedeljsko prireditev si lahko tudi sami ogledate. Ostane pa nam le še to, da Nataši in Jožefu iskreno čestitamo in jima zaželimo vse lepo in dobro na njuni skupni življenjski poti.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
lo to, da je Nataša poskrbela, da mu je vedno postregla še posebej velike in hrustljave žemljice. »Koliko žemelj si takrat pojedel, kaj?« ga moram podražiti. »Joj, saj ne gre, da bi štel.« Vročim žemljicam je sledil leden prvi romantični zmenek - na celjskem drsališču.
Zeblo pa ju gotovo ne bo v nedeljo. Nevesto Natašo bodo odeli v volnene pletene nogavice, tri spodnja krila, ženina v klobuk, suknjič in zimski plašč. »Včasih so se namreč poročali pretežno pozimi, ko je bilo največ časa in so bile polne shrambe ter kleti,« mi resno pojasnita in vidim, da sta pridno »vzela« lekcije o nekdanjih »ohcetih«, vesta tudi, da bosta nazdravila s šentjanževim vinom ... Nedeljska poroka v Laškem bo zelo verodostojen posnetek starih običajev, čeprav bodo nekoč več dni trajajoče slavje morali prikazati v nekaj uricah, od vasovanja do civilne poroke in slavja. »Potem bom dobila ruto na glavo, kot nekoč poročene ženske,« resno pripomni Nataša. A se takoj zatem pošali: »Mi vsaj za >fri-zuro< ne bo treba skrbeti!« Ampak bo pa prikrajšana za romantično belo obleko . »To pa ne! Po civilnem obredu se bova poročila še v cerkvi na Vrhu nad Laškim. Takrat bom nosila belo obleko z dodatkom svoje najljubše barve - rdeče,« pove Nataša, nato z Jožefom dodata še, da se silno veselita dogodka, saj je »župnik res fajn«.
»Imela bova >ohcet< z največ svati!«
In še res je, poleg njunih prijateljev in sorodnikov ju bo v nedeljo v zakonski stan pospremila še množica obiskovalcev prireditve Pivo in cvetje. O poroki Nataša in Jožef razmišljata že kakšno leto, Nataša kot Laščanka pa seveda dobro pozna »ohcet« po stari šegi. »Malo so prigovarjale še kolegice, potem sva si rekla, zakaj pa ne. Poslala sva prijavnico in to je bilo to. Treme nimava, sicer se v to avanturo sploh ne bi podala. Tako bova imela lep in zanimiv spomin,« sta prepričana. Domači so takoj pozdravili nju-
no odločitev in zdaj je pred njima najpomembnejši dan v življenju!
Bodo Laščani pustili Natašo »fantu iz sosednje vasi? »Nič ne bom vprašal,« se nasmeje Jožef, Nataša pa na podobno vprašanje, kaj porečejo Šentjurčanke, odgovori: »Zdaj je že prepozno, zdaj je moj.« »Ohcet« je pa tudi super, ker jima ni treba misliti na tisoč in eno stvar glede organizacije,
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Bivši finalist lige prvakov v Areni Petrol
Novi član nogometnega kluba CM Celje je Amel Mu-jakovič. Podpisal je polletno pogodbo. 28-letni velenjski vezist je nogometno pot začel pri Rudarju, nazadnje je igral za lendavsko Nafto.
Bil je tudi član Bele krajine, Maribora in avstrijskega nižjeligaša Stegersbacha. »Zelo sem zadovoljen, da sem se dogovoril s CM Celjem in s tem podaljšal svoj status profesionalnega nogometaša. Več ne bi govoril, ostalo bom pokazal na igrišču!« je bil kratek, toda odločen Amel Mujakovič po podpisu pogodbe.
Brez menjave
V sredo so Celjani odigrali prijateljsko tekmo v Lim-bušu proti Zagrebu. Končalo se je z 0:0, zrelejše priložnosti so imeli celjski nogometaši. Sprva je Roman Bezjak zaposlil Maria Močiča, ki je s 14 metrov oddaljenosti sprožil čez vrata, kasneje pa je dolg prodor Bezjak končal z močnim udarcem, a je bil hrvaški vratar dobro postavljen. Vseh 90 minut so odigrali zelo zanesljiv vratar
Z marljivostjo si je Denis Popovič priboril mesto v prvi ekipi.
Amel Mujčinovič, branilci Sebastjan Gobec, Milan Anđelkovič in Boris Mijato-vič, vezisti Saša Bakarič, Danijel Brezič, Amel Mujako-vič, Klemen Medved in Mario Močič ter v ospredju Roman Bezjak in Denis Popo-vič. Trenutno sta malce »na ledu« Rajko Rep in Rok Štraus, ki sta včeraj igrala za
drugo celjsko ekipo (proti drugi Zagrebovi).
»Mlada sta. Upornika.«
Trener Milan Đuričić je o
tekmi v Limbušu dejal: »Tekmec je bil zelo čvrst, odgovorili smo z isto mero. V napadu smo spletli nekaj nevarnih akcij, ki bi jih lahko ve-
liko bolje zaključili. Obramba je dobra, v napadu se pri priložnostih pozna utrujenost zaradi napornih priprav. Za nami je najtežja faza. Pri mladih igralcih moramo biti potrpežljivi. Težimo k hitrim prehodom, zato je napak veliko, a jih bo vse manj in manj.« Zanimalo nas je, kakšno je stanje z Rajkom Repom in Rokom Štrausom. »Morata začeti poslušati, kaj trener zahteva, želi. In morata se podrediti kolektivu. Njuno znanje je zanimivo, vendar če igrata po svoje, si ne zaslužita mesta v ekipi. V kolikor bi ju postavil v prvo moštvo, bi storil krivico drugim. Priložnost sta dobila na drugi tekmi proti Zagrebu. Vsekakor pa nista odpisana. Mlada sta. Upornika. To je povsem razumljivo. To so naši otroci, ki jim moramo pomagati. Peljem jih po poti, ki jim bo zagotovila pogodbo v tujini.«
Reading, Valencia, Nacional
Na severu Celja se obeta dolgo vroče poletje. Vodstvo
Šest moštev na Jarnovičevem memoriálu
Tradicionalni rokometni turnir v Velenju, Jarnovičev memorial, bo letos od 13. do 15. avgusta.
Poleg domačega Gorenja bodo nastopili še Celje Pivovarna Laško, hrvaški Nexe iz Našic, švicarski Kadetten, sarajevska Bosna in francoski Tremblay. Celjani se bodo prvi dan pomerili s Švicarji in drugi dan s Sarajevčani. Tekmeci Velenj-čanov v predtekmovalni skupini bodo Hrvati in Francozi.
DŠ
Foto: SHERPA
Momir Rnić se bo že 13. avgusta vrnil v Rdečo dvorano, toda v celjskem dresu.
Dimec, Pelko in Lekič
Včeraj zvečer se je na Hrvaškem začelo evropsko košarkarsko prvenstvo mlajših članov.
Med dvanajsterico v slovenski izbrani vrsti sta dva člana laškega Zlatoroga, Luka Dimec in Jure Pelko, ter košarkar šoštanjske Elektre Brane Lekič. V Makarski se bodo naši košarkarji pomerili s hrvaškimi, nemškimi in španskimi vrstniki. V drugi del prvenstva, ki bo v Zadru, se bodo iz skupine uvrstile tri najboljše reprezentance.
DŠ
Prvaka
Černjulova in Renner
V Novi Gorici je bilo državno prvenstvo v atletiki za starejše mladince.
Atleti celjskega Kladivarja so osvojili šest medalj. Na najvišji stopnički sta stopila skakalka v višino Maruša Černjul (176 cm) in skakalec s palico Robert Renner (470 cm). Anja Zagoričnik je bila dvakrat druga, v teku na 1.500 m (4:54,49) in na dvakrat daljši razdalji z zaprekami (11:58,42). Tretja sta bila Matevž Majcen v metu kopja (57,48 m) in Tomaž Selčan v metu kladiva (47,60 m).
DŠ
nogometnega kluba CM Celje je uspelo zagotoviti atraktivne tekmece za prijateljske tekme.
20. julija bo gost v Areni Petrol angleški Reading (20.00), 28. julija (18.30) pa slovita Valencia. V zad-
nji sezoni je osvojila tretje mesto v španskem prvenstvu, leta 2001 pa je igrala v finalu lige prvakov. To bo tretji klub v Celju, ki je igral v finalu pokala prvakov ali lige prvakov (Partizan, Crvena zvezda). Valencia bo v naslednji sezoni spet udeleženec lige prvakov. 4. avgusta pa bo v Areno Petrol pripotoval še portugalski Nacional z Nejcem Pečni-kom, bivšim igralcem CM Celja.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ANKETA
Kdo bo svetovni prvak?
Med drugo polfinalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki med Nemčijo in Španijo smo naključne anketirance v enem od celjskih lokalov povprašali, kdo je njihov favorit v finalu, kako so zadovoljni s tekmo in kakšen vtis je pustila slovenska nogometna reprezentanca.
KRISTIJAN ERJAVEC Foto: Grup A
Miodrag iz Celja: »S potekom tekme zaenkrat še nisem zadovoljen. Igra je preveč taktična, vložek je velik, izgleda, kot da se obe ekipi malce bojita. Treba bo nekaj spremeniti, mogoče opraviti kakšne zamenjave. Moj favorit v finalu je Nizozemska. Igra slovenske reprezentance je bila v redu.«
Jon iz Celja: »Moj favorit je Nizozemska, ker je najbolj presenetila, ampak dvomim, da bo zmagala. Nad igro slovenske reprezentance sem bil pozitivno presenečen. Ne glede na to, da se ji ni uspelo uvrstiti naprej, se je izkazala.«
Kuki iz Celja: »Obe polfi-nalni tekmi sta bili kvalitetni. Moji favoriti so nažalost že izpadli. Prvak bo zmagovalec druge polfinalne tekme. Nad igro slovenske reprezentance sem pozitivno presenečen, pustila je zelo dober vtis. Škoda je, da ni zdržala še zadnjih osem minut in premagala ZDA.«
Kristina iz Celja: »Mislim, da bo v finalu zmagala Španija, ima dobre igralce in vratarja. Slovenska reprezentanca bi v tekmi z zDa lahko zmagala, vendar so po golih v prvem polčasu bili preveč zadovoljni z igro, v nogometu pa se velikokrat zgodi preobrat.«
Mladen iz Celja: »S tekmo sem zadovoljen, Španci so igrali bolje, čeprav niso izrazit favorit. Slovenska reprezentanca je pustila super vtis. Defenitivno je to največji uspeh slovenskega kolektivnega športa.«

Skoraj 15-kilometrski izziv
Kolesarski klub Energija Velenje je minulo nedeljo pripravil že 14. kolesarski vzpon na Zavodnje in Sleme, na 14,7 kilometra dolgi progi z višinsko razliko 720 metrov.
Tudi letos je bil štart pri krajevni oznaki za Topolšico, kjer je dobrodošlico 220 kolesarjem z vseh vetrov Slovenije izrekel šoštanjski župan Darko Menih, ki je izrekel tudi priznanje za dolgoletno in vztrajno organizacijsko delo članom kolesarskega kluba Energija Velenje. Nato je kolona kolesarjev odpeljala novemu izzivu naproti in prvi je na cilj pripeljal Jani Prešeren, med ženskami pa Natalija Anderluh.
Točno opoldne sta bila na cilju še zadnja tekmovalca, ki sta se okitila z veliko medaljo 14. vzpona. Nato se je srečanje kolesarjev nadaljevalo v Zavodnjah, kjer jih je znova pričakalo kar nekaj dobrot, z žrebom so razdelili praktične nagrade, najboljši posamezniki pa so seveda prejeli pokale. Omenimo še to, da sta bili letos najmlajši udeleženki dvojčici Ana in Katja Sovič (letnici 1999), najštevilčnejša pa je bila ekipa Društva za športno rekreacijo Gorenje.
HINKO JERČIČ, Foto: Matjaž Košir
V Lembergu je hrumelo in se prašilo
Četrta dirka za Pokalno prvenstvo Slovenije v moto-krosu, ki je bila pod žgočim soncem v Motokros centru Lemberg, je izgledala na trenutke kot državno prvenstvo v malem, saj je nastopilo nekaj naših najhitrejših motokrosistov.
Tekmovalno rekreacijski klub Tajfun šport je tokrat gostil 149 tekmovalcev, ki so se pomerili v desetih različnih kategorijah. V kategoriji MX Open R1 je Theo Ur-bas (AMD Slovenske Konjice) odpeljal dve dobri vožnji. Z malce sreče je zmagal
v prvi vožnji, v drugi pa zaostal za Tonijem Mulcem (Slovenj Gradec) in kljub padcu uspel ubraniti napad Kristjana Tadiča. Urbas tako še naprej ostaja na prvem mestu v skupnem seštevku. V MX 125 R1 je skupno drugo mesto osvojil Miha Ur-
bas (AMD Slovenske Konjice). Domačin Borut Bele (TRK Tajfun šport) je postavil tretji najboljši čas kvalifikacij, nato imel ogromno preglavic z motorjem in s tem je splavala priložnost za stopničke pred domačim občinstvom. Dirko je končal na petem mestu, v skupnem seštevku je tretji. V kategoriji R3 je Mitja Žaler (AMD Slovenske Konjice) drugi, v MX 85 podmladek pa vodi Nick Škor-
ja (TRK Tajfun šport). V prvi vožnji je povedel in zmagal brez težav. V drugi je spet vodil, dva kroga pred koncem pa mu je spustila pnevmatika in Braniselj ga je prehitel.
DŠ
Foto: MATJAŽ KOŠIR
5. kolesarski vzpon na Golte
Golte so spet zaživele v vsestranskem športnem vrvežu, saj se je številnim naključnim planincem pridružila še množica kolesarjev in pohodnikov, ki so se vzpeli iz Mozirja do alpskega vrta oziroma Mozirske koče.
Kljub številni udeležbi je kolesarska dirka minila brez nezgod, po naporni hoji pa so brez večjih težav cilj dosegli tudi rekreativni planinci, ki so pot prehodili v dveh do treh urah. Organizatorja, podjetje Golte in Smučarska šola Golte, sta svoje delo opravila zelo dobro, kar se je odra-
zilo v lepem športnem dogajanju in varnosti na celotni progi.
Najbolj atraktiven je bil nedvomno 5. kolesarski vzpon na 16 km dolgi progi od upravnega centra v Mozirju do vrha Golt. Tekma je bila zanimiva tudi zato, ker so po novi asfaltirani trasi nekateri uporabili cestna in drugi gorska kolesa. Najpomembnejši sta bili fizična pripravljenost in tudi taktika, saj je zahtevna proga že okrog Šmi-hela terjala odločilno selekcijo. Tako znani kolesarski as Erik Rossenstein tokrat tek-
me ni vzel na vso moč, ob manjši okvari kolesa pa je menil, da je prav, da imajo priložnost tudi drugi tekmovalci. Šampion Andrej Helešić se je uvrstil na 2. mesto v svoji starostni kategoriji.
Najhitrejše kolesarke v absolutni kategoriji so bile: 1. Lucija Petavs (67 minut in 24 sekund, 2. Kaja Rudnik (71 minut), 3. Nina Mermal (72 minut). Najhitrejši moški pa so bili: 1. Gregor Tekavec (44 minut in 5 sekund), 2. Dejan Vračič (46,58), 3. Primož Lindič (47,52).
JOŽE MIKLAVC
Rokometaši (seveda) najboljši
Enaindvajset mladih celjskih športnikov, starih do 15 let, se je v Manami, glavnem mestu Bahraj-na, udeležilo 44. mednarodnih iger šolarjev.
Nekaj atletov in plavalcev se je uvrstilo v finala, rokometno moštvo, ki sta ga vodila Vlado Murko in Klemen Luzar, pa je osvojilo prvo mesto. Igrali so Rok Cvetko, Benjamin Jazbec, Vid Kaučič, Vid Korošec, Jaka Kunst, Jaka Malus, Klemen Nun-čič, Žan Popovič, Marko Rakič, Matic Suholežnik, Žan Šket in Tim To-polovec.
Mlada velenjska plavalka Nastja Govejšek pa je osvojila kar tri medalje. Bila je tretja na 50 in 100 metrov delfin ter na 50 metrov prosto. Naslednje leto bodo igre na Škotskem.
DŠ
Nastja Govejšek
u1
i_ i
■M i
C.
@
ť o1
ď
Mladi celjski rokometaši s trenerjem Vladom Murkom, mojstrom za mlajše selekcije.
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Momir Ašanin naj bi streljal, ker se je bal za sinovo življenje.
Avgusta sodba za uboj na mah?
Streljal zaradi strahu za sinovo življenje - V priporu že več kot leto
Predvidoma avgusta se bo končalo sojenje Momirju Ašaninu iz Celja, ki so ga policisti lani ovadili zaradi poskusa umora 23-letnega Celjana. Ašanin je streljal s pištolo in 23-letnika tudi hudo ranil. Sojenje traja že več mesecev, zaslišali naj bi še izvedenko psihiatrične stroke.
Do streljanja je prišlo 21. marca lani. 50-letnega Ašanina je ponoči poklical 22-letni sin. Ta se je pred enim od lokalov v Novi vasi sporekel z leto starejšim Celjanom, ki naj bi bil policiji že znan zaradi kaznivih dejanj. 23-letnik naj bi mu vzel denarnico. Ašanina naj bi to spravilo v bes, nakar se je odpravil proti 23-letnikovemu domu v Jamovo ulico, kjer je med sporom z njim potegnil pištolo in mladeniča dvakrat ustrelil. Strelec je nato odšel v stanovanje, kjer so ga kriminalisti tudi prijeli. Od takrat je v priporu, od koder hodi na sojenja.
Na torkovi obravnavi so zasliševali izvedenko klinične psihologije dr. Alenko Sever. Ta v svojem pisnem izvedenskem mnenju sprva trdi, da v času dejanja pri strelcu »ni bila prisotna motnja, ki bi zmanjševala njegovo sposobnost razumeti svoje dejanje«. Vendar je po nekaj vprašanjih tožilstva, obrambe in sodnice dejala, da je bil ključen njegov strah, saj je menil, da je njegov sin v življenjski nevarnosti. In ravno ta strah je vplival na to, da je bila - tako je dejala na koncu - njegova sposobnost dojemanja dejanja pomembno zmanjšana. Da bi ravno to, ali je bil Ašanin v času streljanja zmanjšano prišteven ali ne, popolnoma razjasnili, bodo sredi avgusta zaslišali še psihiatrično izvedenko. Je pa sodni senat tokrat zavrnil predlog, da se obtoženemu odpravi pripor. Člani senata namreč še vedno menijo, da obstaja ponovitvena nevarnost.
SŠol
Foto: SHERPA
Je bil pacient ustrezno zdravljen?
Odbor za strokovnomedicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije se je v torek seznanil z ugotovitvami izrednega nadzora v primeru 35-letnega pacienta z območja Velenja, ki je po operaciji marca letos umrl v celjski bolnišnici.
Člani odbora so nadzorno komisijo, ki jo sestavljata dva zdravnika, pozvali, da zaradi razjasnitve zdravljenja pacienta dopolni svoje mnenje glede na nekatere pripombe in vprašanja, ki so bila izpostavljena na odboru, ter poda zaključno mnenje o ustreznosti zdravljenja. Kot je znano, je odbor za strokovnomedicin-ska vprašanja na zahtevo ministrstva za zdravje imenoval nadzorno komisijo, ki bo ugotovila, ali je smrt pacienta zakrivil kirurg. Nadzorovani kirurg je imel pravico, da je v roku 15 dni od prejema ugotovitvenega zapisnika nanj vložil pripombe, vendar odbor teh ni prejel. Na osnovi dopolnjenega mnenja bo odbor ocenil delo zdravnika, v skladu z akti zdravniške zbornice pa lahko predlaga tudi izrek ukrepov.
MJ
Z nožem nad partnerja
V noči na sredo sta se v Okrogarjevi ulici 3 v Celju sprla 52-letna ženska in njen 47-letni partner. 52-letnica je med prepirom moškega zabodla z nožem in ga telesno poškodovala.
Rane naj bi dobil predvsem po glavi, vendar kaj hujšega menda ni bilo, saj so ga nekateri stanovalci že v zgodnjih jutranjih urah opazili v bloku. Po neuradnih podatkih gre za par, ki naj bi se do zdaj že večkrat prepiral, čeprav policija podatkov o nasilju v družini menda nima. Živela sta v najvišjem nadstropju stolpnice dokaj neopazno, slišati je bilo le prepire, če sta se sporekla, znale pa naj bi že večkrat - tako pravijo stanovalci - peti tudi pesti. Policijo je v noči na sredo poklical eden od sosedov. 52-letnica in njen 47-letni partner ne delata nikjer, stanovanje sta imela najeto od celjskih Nepremičnin. Je pa njun prepir tokrat pošteno razjezil tudi stanovalce, ki so morali dan po mahanju z nožem hoditi po krvavem stopnišču.
52-letnica je po dogodku ostala v policijskem pridržanju, v sredo ves dan so jo tudi zasliševali. Ovadili jo bodo zaradi poskusa uboja na mah. Včeraj naj bi jo privedli tudi k preiskovalnemu sodniku, vendar do zaključka redakcije ni bilo znano, ali je zanjo odredil tudi pripor.
SŠol
Foto: SHERPA
Po hodniku in stenah je bilo dan po dogodku opaziti krvave madeže.
V petek spet iskali Jureta Plevnika
Minuli petek je bila na območju Zgornje Savinjske doline iskalna akcija za Juretom Plevnikom. Celjana pogrešajo že deset let, odkar je star 18 let skrivnostno izginil.
Nazadnje so ga videli prijatelji in sošolci, še posebej eden od njih pa je svoje izjave sprva spreminjal, nato pa se popolnoma zavil v molk. Policija mu zaenkrat ne more dokazati vpletenosti v Plev-nikovo izginotje, res pa je, da kriminalisti preiskavo nadaljujejo. Tudi razgovore z nekaterimi, ki bi o izginotju karkoli vedeli. Ni pa izključeno, da bodo na razgovor povabili še koga, ki do zdaj morda še ni povedal tistega, kar ve. Obstaja pa možnost, da se bo kdo policiji javil tudi sam s kakšnimi informacijami. Vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji Milan Vogrinc, ki preiskavo vodi, še vedno vsakomur, ki bi jim lahko pomagal s kakšnimi podatki, zagotavlja popolno anonimnost.
Lani sta bili na Celjskem dve iskalni akciji, obe sta bili na območju Zgornje Savinjske doline, kamor so kriminaliste pripeljale sledi in nekateri podatki, ki kažejo, da
Jure Plevnik
naj bi se fant nahajal tam tik pred izginotjem. In tudi petkova iskalna akcija, letos sicer prva, a ne zadnja, je bila v tamkajšnji okolici. V njej so zaradi zelo težko dostopnega terena sodelovali tudi člani gorske policijske enote. Naj spomnimo, da gre za
enega najbolj skrivnostnih primerov v Sloveniji, kjer je policija pred tremi leti naredila tudi izjemo - podala je kazensko ovadbo zaradi umora proti neznanemu storilcu, čeprav trupla 18-letnika niso našli.
SŠol
KRONIKA
Ivan Vučina in Iztok Perčič ob poslušanju sodbe
Zaradi goljufije vendarle v zapor
Večletna zaporna kazen zaradi prodaje tujega stanovanja - Obsojena tudi drugje po Sloveniji
Na celjskem sodišču so pred dnevi obsodili Iztoka Perčiča in Ivana Vučino, ki so jima sodili zaradi goljufije, ker naj bi Celjanu za 250 tisoč evrov prodala tuje stanovanje. Kaznivo dejanje goljufije in ponarejanja uradnih listin naj bi storila pred štirimi leti. Vučina bo moral za zapahi preživeti štiri leta in štiri mesece, Perčič tri leta. Pravzaprav pa sta že v priporu kar nekaj časa, poznajo pa ju tudi na nekaterih drugih slovenskih sodiščih, kjer sta se oziroma se še vedno zagovarjata prav tako zaradi goljufij.
Sodnica Romana Gradič je odločila, da morata poravnati tudi stroške sodnega postopka, oškodovanec, ki je ostal brez 250 tisočakov, pa se bo moral z odškodninsko tožbo z obsojenima še pravdati. Sodba še ni pravnomočna. Vučino so na primer pred kratkim obsodili v Murski Soboti. Tam naj bi v preteklih letih oškodoval skoraj sto kmetov. Od njih naj bi kupil živino, jim ostal dolžan večje vsote denarja, nato naj bi ogoljufal tudi kmetijsko zadrugo iz Ljutomera in Mesno industrijo Murska Sobota. Per-čič pa je skupaj z Dragom Funklom junija v Ljubljani »fasal« kar 12 let in pol zapora, saj naj bi si z goljufijami nagrabila več kot 800 tisoč evrov. V tem primeru naj bi šlo za nečedne posle z najemanjem in prodajo dragih vozil.
Primer, za katerega sta dobila zaporno kazen v Ce-
lju, je odmeval tudi zaradi šmarskega notarja Sergeja Rojsa. Ta je namreč sestavil kupo-prodajno pogodbo in v njej zapisal, da je bila s podpisom le-te kupnina tudi izročena, čeprav je na sojenju kot priča trdil, da denarja ni videl. Zaradi takšnega dela se je v notarskih vrstah moral tudi zagovarjati, zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko se bo o tem govorilo, ko bo sodba Perčiču in Vučini pravnomočna. Piko

HALO, 113
Stari znanec policije
Celjski policisti so pred dnevi odvzeli prostost 32-let-nemu Celjanu, ki ga sumijo najmanj 12 tatvin. Največkrat naj bi kradel iz športnih in prehrambenih trgovin. Aprila je vlomil tudi v enega od parkiranih avtomobilov v Celju. Šlo naj bi za odvisnika od prepovedanih drog, ker je nezaposlen, pa se je preživljal izključno s tatvinami. V zadnjih petih letih je bil kar šestkrat pravnomočno obsojen. Morda bo še sedmič, saj je 32-letnika v petek zaslišal preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil pripor.
■k	■	■ ■ ■	v ■ ■
Pogin ribic v Pesnici
V	Pešnici v Šentjurju je v ponedeljek poginilo več kot 20 kilogramov rib, kar je okoli 3 tisoč mladic. Do pogina je prišlo zaradi trenutnega poslabšanja razmer v vodotoku. Težave so odpravljali člani ribiških družin Vo-glajna in Drava Ptuj. Strokovne službe že ugotavljajo natančen vzrok in okoliščine pogina.
Padel med delom
V	Logu pri Rogaški Slatini se je v ponedeljek popoldne zgodila huda delovna nesreča. V odročnem delu gozda se je pri podiranju dreves hudo poškodoval 49-letni moški. Na strmem pobočju mu je spodrsnilo na deblu podrte bukve, nakar je padel po strmini do potoka in zadel v drugo podrto drevo. Moški se zdravi v celjski bolnišnici.
SŠ
Slovenija odskočna deska za Kitajce
Številne zlorabe delovnih dovoljenj in dovoljenj za bivanje s strani tujih državljanov
<o
■
"3
ta
®
(C
Celjski kriminalisti so pred dnevi končali dve obsežni preiskavi, povezani z zlorabo dovoljenj za delo in bivanje državljanov Kitajske v Sloveniji. Ravno v Novem tedniku smo o tem obširno pisali že spomladi, ko smo omenjali, da imajo celjski policisti na mizah gore primerov natančno takšnih zlorab.
In menda pri nekaterih uradnih organih povzročili kar nekaj jeze, ko smo dejali, da v teh primerih ukrepa le policija. Ne glede na odzive je še vedno neverjetno, saj se je o možnosti teh zlorab govorilo že davno nazaj in tudi policija je na to že opozarjala, šele zdaj ugotavljajo, da gre za evidentne primere kaznivih dejanj - ki jih storilci počno z lahkoto.
V zadnjem času so zlorabe največkrat povezane s kitajskimi državljani. 47-let-nica, sicer državljanka Kitajske in lastnica restavracije v Celju, je v dveh letih v Slovenijo spravila šest Kitajcev pod pretvezo, da bodo delali zanjo v restavraciji kot kuhinjski pomočniki. Mi smo spomladi razkrili vrsto točno takšnih primerov in se spraševali, kako je mogoče, da takšni posamezniki v uradnih inštitucijah masovno dobivajo dovoljenja za bivanje in delo in da se nihče ne vpraša, kako lahko
podjetja poslujejo z izgubo ali sploh ne poslujejo, obenem pa potrebujejo številne delavce. Tujci namreč, ko dovoljenja dobijo, izkoristijo našo državo le za odskočno desko na zahod. 47-letnica je na primer poskušala pri nas dobiti takšna dovoljenja za skoraj 40 tujcev, v treh mesecih pa je na istem naslovu ustanovila kar šest fiktivnih gospodarskih družb, ki niso poslovale! Medtem ko uradniki udarijo takoj po prstih tiste, ki morda nehote storijo kakšno napako, povezano z razno-raznimi dovoljenji, se na drugi strani dogajajo takšni primeri.
In to še zdaleč ni edini primer, ko podjetja tujci ustanavljajo kot gobe po dežju. Enako sta storila 39-letni moški in tri leta starejša ženska, ki sta ustanovila tri takšna podjetja. Na ta način sta lahko za državljane Kitajske pri slovenskih upravnih organih vložila vloge in pridobila dovoljenja za prvo zaposlitev, potem so upravni organi izdali še dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Osumljena tujcev nista nameravala zaposliti oziroma sta nekatere zaposlila, da je posamezni tujec v tem času lahko ustanovil novo družbo ali odšel v katero drugo državo Evropske unije.
SIMONA ŠOLINIČ
na i odločitvi, da gresta ta v zapor še v Celju, je bilo tudi zadnje zaslišanje izvedenke fotografske stroke in nemškega antropološkega izvedenca. Oba sta namreč preučevala fotografijo, s katero naj bi se Vučina lažno predstavljal, medtem ko naj bi s Perčičem izvajala svojo goljufijo. Izvedenca sta namreč trdila, da je na sliki skoraj 100-odstotno ravno Vučina.
SŠol
Foto: SHERPA
Trening varne vožnje
V sredo je bilo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem že tretje srečanje predstavnikov slovenskih vrhunskih športnikov, trenerjev, inštruktorjev varne vožnje ter strokovnjakov za vzgojo in preventivo na področju prometa in športa. Na treningu varne vožnje so se tokrat prvič pridružili tudi športniki invalidi.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 10. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 11. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - ohcetni par Nataša in Jožef Ojsteršek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Murski val)
PONEDELJEK, 12. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ohcetni par Nataša in Jožef Ojsteršek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Murski val)
TOREK, 13. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 14. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Branko Ogrizek, znan tudi kot »Poljabke«, je vedno za štos.
Štrbunkajte z nami!
Prvi štrbunk je animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje naredila v Thermani Laško, včeraj smo animirali na celjskem bazenu, prihodnji teden pa vas vabimo v Terme Topolšica, kjer bo za zabavo skrbela Niki. Utrinke s štrbunkanja si lahko ogledate na www.radiocelje.com.
Saša Pukl, Aljoša Bončina, Nena Lužar, Branko Ogrizek in Simona Brglez v majicah pokrovitelja Pivovarne Union. Se vidimo na štrbunkih.
ČETRTEK, 15. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 16. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG	(5)
2.	ALEJANDRO - LADY GAGA (4)
3.	NEUTRON STAR COLLISION - MUSE (6)
4.	WAKAWAKA - SHAKIRA FT. FRESHLYGROUND	(4)
5.	RIDIN SOLO - JASON DERULO (2)
6.	ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE(5)
7.	CAN'T TOUCH IT - RICKI-LEE (1)
8.	WORK IT HARD - STRESS FT. STEFANIE HEINZMANN	(3)
9.	MOVE ON UP - ANGELIQUE KIDJO FEAT. BONO & JOHN LEGEND (2)
10.	BEAUTY IN THE WORLD - MACY GRAY
(1)
DOMAČA LESTVICA:
1.	PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. (4)
2.	SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES (2)
3.	PREDEN GRES SE MAL OSTAN -FLIRRT	(6)
4.	OPROSTI MI (ACCOUSTIC) - SAMUEL LUCAS	(4)
5.	V DVOJE LAŽJE JE - PIKA BOŽIČ (3)
6.	VEN IZ MESTA - LYBRA	(1)
7.	PRAVLJICA - ZEUS	(5)
8.	SUPERHEROJ - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(3)
9.	PETEK ZVEČER - RED FIVE POINT STAR	(2)
10.	LE SANJE - ANYA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WOOHOO - CHRISTINA AGUILERA LAY ME DOWN - DIRTY HEADS FT. ROME
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: BREZ MIRU - MARKO VOZELJ CARPE DIEM - JACOB
Nagrajenca:
Matjaž Ivančič, Podgorje 66, Podgorje Iztok Pungartnik, Slanderjeva 13, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	ZGODBA POSTENJAKA - OKROGLI MUZIKANTJE	(4)
2.	ORNK BABE - POLKA PUNCE (2)
3.	S KOZJANSKEGA NA GORENJSKO -KVINTET DORI	(1)
4.	POČITNIŠKA HIŠICA - FANTJE IZPOD ROGLE	(3)
5.	PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ	(6)
Predlog za lestvico: MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	VUZ NE TRNA - ANS. MODRI VAL (2)
2.	ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER (4)
3.	VINO JE SLADKO - MALIBU (7)
4.	NAZDRAVIMO SLOVENIJI -KOŠTRUNI	(3)
5.	TO L'BEZEN KRIVA JE - POGUM (1)
Predlog za lestvico: JURJEV SMN - KARAVANKE
Nagrajenca:
Jurij Koležnik, Latkova vas 102c, Latkova vas
Mirijam Alič, Župančičeva 12, Maribor
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Poskrbimo, da se namaže tudi naš fotograf Andraž Purg. - Št. 53 - 9. julij 2010 —

S kolesom po Kavkazu
Ceste, ki vodijo čez visoke prelaze, so od nekdaj nekaj posebnega in burijo domišljijo ljudi. Kako bi drugače razlagali to, da so gruzijsko vojaško cesto (GVO) pogosto obiskovali in o njej pisali tudi takšni velikani ruske umetnosti, kot so Gorki, Tolstoj, Puškin in Lermontov, ki je na Kavkazu celo preživel dve življenjski obdobji. Morebitno tretjo mu je prekrižal dvoboj, v katerem je končal svojo plodno, a kratko življenjsko pot.
Tudi politiki niso ostajali ravnodušni do te izredno pomembne strateške povezave čez Kavkaz. Tako je v 19. stoletju Rusiji z Gruzijo pripadla tudi ta strateška cesta, ki je bila v tistih časih le kozja steza. K tako pomembni cesti sodi tudi kakšna zanimiva oseba in ta se je pojavila v obliki kav-kaškega Robina Hooda z imenom Koba. Ta izviren kavkaš-ki literarni junak je močno očaral Stalina, ki si je v revolucionarnih časih celo nadel psev-
vznožjem katerega poteka tudi GVC, je prav gotovo 5047 m visoki ugasli vulkan Kazbegi, tretji najvišji vrh Gruzije in sedmi najvišji vrh Kavkaza. In če v mestu Kazbegi pod goro Kazbegi naročiš še pivo kazbegi, je ugodje popolno.
Mineralna voda ob cesti
Cesta je pisana na kožo kolesarjem. Zaradi zaprte meje je na njej, razen v začetnem delu, zelo malo prometa. Ko se prebijemo do starodavne gruzijske prestolnice Mtskheta, ki je pod zaščito Unesca, je gostega prometa konec. Cesta sledi gorski reki Aragvi, tako da strmine niso prehude, največ do 7-odstotne. Kolesari se mimo sinje modrega akumulacijskega jezera, slikovite trdnjave, majhnih vasic, lokalnih okrepčevalnic, stojnic, kjer prodajajo pretežno spominke, a tudi hrano, pijačo in ostale domače izdelke. Na višini 2 tisoč metrov se razprostira sodobno smučarsko središče Gu-
Cerkvica sv. Trojice
jeno, po cestah se sprehajajo domače živali, hiše in ceste nujno potrebujejo obnovo. Pozna se, da je v preteklosti me-
Stojnice ob cesti
donim Koba. A na žalost je njegova plemenita dejanja, ko je Koba napadal bogate in nato delil revnim, priredil močno po svoje.
Trikrat Kazbegi
GVC oziroma po gruzijsko Sakartvelos samkhedro gza (zapleteno, ni kaj) je 208 km dolga gorska cesta, ki se začne v 1,3-milijonskem Tbili-siju na višini 515 m in teče ob rekah Mtkvari in Aragvi na sever čez mogočni Kavkaz. Najvišjo točko doseže na prelazu Jveri pass (Križev preval) in to na kar zavidljivih 2.400 m. Nato se cesta spušča med kavkaškimi vrhovi, ki se pne-jo 4 do 5 tisoč metrov visoko proti največjemu naselju območja - Kazbegi (1740 m). Od tam je možno skozi divjo sotesko nadaljevati le še okoli 20 km do gruzijsko-ruske meje, ki je bila takrat nažalost zaprta. Najbolj dominantna gora tega dela Kavkaza, pod
sto zaradi geografsko-klimat-skih značilnosti gravitiralo pretežno na bližnji, le 50 km oddaljeni ruski Vladikavkaz. Zaprtje meje je bilo zato velik udarec predvsem za lokalno prebivalstvo.
Nastanimo se pri prijaznem domačinu, ki nas razvaja z gruzijskimi dobrotami, kot so khachapuri - sirova pita - in khinkali -cmoki, polnjeni z mesom - da ne pozabimo na slavni kefir. Nad mestom se na višini 2170 m nahaja najbolj fotografirana cerkvica v Gruziji. Motiva cerkve Svete trojice z mogočno v sneg odeto goro Kazbegi v ozadju se ne da prezreti. Možnosti za pla-ninarjenje ali gorsko kolesarjenje so neizmerne, a se zaradi političnih razmer turizem le počasi vrača v te kraje.
Slikovita gorska cesta, ki se pne med mogočnimi vrhovi Kavkaza, prijazni ljudje, nizke cene, le kdo bi se lahko uprl tej skušnjavi. Georgija, a fa-
bulous surprise (Gruzija, pravljično presenečenje), njihov turistični slogan kar drži. Če se vam zdi Gruzija kljub
vsemu le predaleč, ni predaleč gruzijska restavracija v Ljubljani.
JURE PEJANOVIČ
Vasica ob gruzijski vojaški cesti
dauri s številnimi žičnicami in hoteli, razpršenimi po travnatih pobočjih. Smučišče sega do 3 tisoč metrov visoko. Še posebej je popularno smučanje izven urejenih prog in heli-ski.
Zaradi plazov se cesta proti vrhu prelaza pogosto »skrije« v galerije. Spust s prevala je zaradi lukenj na cesti počasen. Prikolesarimo do nenavadnih rdeče obarvanih skal, kjer se je ustavil tudi kombi z gru-zijskimi turisti. Aha, Narzan, mineralni izviri kisle vode, me prešine. Hodimo po rdečih skalah, čez katere teče mineralna voda. Okus, no, ja, za zdravje človek naredi marsikaj. V vodi se čuti, da je bogata z železom.
Pravljično
v ■
presenečenje
Po 157 km prikolesarimo v mesto Kazbegi, ki je po novem preimenovano v Stepantsmin-da. Mesto je precej zanemar-
E
www.palma.si
LJUBLJANA 01/520-27-00 MARIBOR 02/48-03-900 KRANJ 04/20-20-880 KOPER 05/663-36-60
]
INFORMACIJE
037 692
Brez klimatske naprave si danes skoraj ne znamo predstavljati vsakdanjika. U avtomobilih, pisarnah, trgovinskih centrih in tudi doma prifakujemo, da bo prostor ves fas ohlajen ali ogret na primerno temperaturo.
Prim, asist. Jana Govt Irien, dr. med., specialistka splošne medicine in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnlk-Dobma pravi, da je v poletnih mesecih prehladnih obolenj sicer manj, težave pa se pojavljajo zaradi neustrezne rabe klimatskih naprav, ki so nastavljene na prenizke Temperature. Prevelike temperaturne razlike, suh zrak, nepravilno vzdrževanje filtrov lahko povzročijo večjo pogostnost
koki. Pri osebah z oslabelo imunsko odzivnostjo nastopajo kot po vzro čitelji vne tja zgornjih p o ti tudi po gramu negativne bakterije. Kot povzročitelje vnetja žrela srečujemo v praksi tudi glivice (Candida albicans), ki so v ustni votlini kot de! normalne ustne flore in se razmnožijo po uporabi antibiotikov, imuno-supresivov ali citostatikov," pravi Govčeva. "Sluznico žrela lahko poškodujejo tudi dražeči dejavniki iz okolja, kot so prašni delci, aktivno in pasivno kajenje, uživanje alkoholnih in gaziranih pijač, uživanje močno začinjene hrane, medtem ko pitje zelo vročih ali mrzlih napitkov zaradi termičnih učinkov na sluznico povzroči znake obolenja zgornjih dihalnih poti. Pogosto srečujemo znake vnetja zgornjih dihalnih poti pri alergikih in bolnikih z gastroezofagelano refluksno boleznijo."
obolevanja zaradi vnetja zgornjih dihalnih poti. Prehajanje z nizkih temperatur v vroče okolje in obratno, uživanje ledeno mrzlih pijač in jedi zmanjšata odpornost posameznika in poškodujeta sluznico žrela, kar vodi y obolenja zgornjih dihalnih poti. "Vnetja zgornjih dihalnih poti so pogost razlog, zaradi katerega bolniki obiščejo zdravnika družinske medicine. V več kot 70 odstotkih primerov so povzročitelji vnetja zgornjih dihalnih poti virusi: adenovirus!, rinovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence in influence ter herpes virusi. Bakterijske okužbe so redkejše, najpogosteje jih povzročajo streptokok), hemofilus influence in stafilo-
blagih vnetjih je zdravljenje izključno simptomatiko, kar pomeni, da je treba bolniku lajšati znake obolenja. Bolniki prevečkrat prihajajo k zdravniku po antibiotike s prepričanjem, da lahko samo z njimi odpravijo bolečine pri požiranju. V primeru blage okužbe žrela je vsekakor primerno, da se bolniki v lekarni posvetujejo s strokovnjakom, ki jim bo svetoval, katero zdravilo brez recepta je za njih najbolj ustrezno. Bolnikom svetujem uživanje zadostnih količin tekočine, nekaterim tudi uporabo zdravil za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature. Bolnikom z znaki blage okužbe žrela, prehladnimi obolenji, vnetji sluznice dlesni in ustne votline priporočam tudi uporabo antiseptičnih zdravil za lajšanje simptomov. S pravilno uporabo teh zdravil lahko preprečijo razvoj resnejšega obolenja žrela, izboljša se kakovost življenja, bolniki nimajo bolečin pri požiranju." Bodite čim več na svežem zraku in okrepite odpornost z zdravo prehrano ter z zadostnim vnosom tekočin, skrbjo za redno umivanje rok, izogibanjem pretirano hlajenih prostorov in bolnikom z infekcijskimi obolenji, da bodo naše počitnice dolge in preživete v prijetnih kotičkih. Pri nakupu klimatske naprave pa prav tako dobro preverite, kakšno boste izbrali in čim več podatkov pridobite pri svojem mojstru.
Bolniki se pritožujejo zaradi pekočega, praskajočega občutka v žrelu, blage hripavosti, blagih bolečin pri požiranju, temperatura je lahko nekoliko povišana, nekateri bolniki pokašljujejo. Govčeva svetuje: "Pri

CTďOTo O© P0 fl © o ©0OCÛ
4
m
LAMAL
Lama I d.o.o. Í
3pl-TetefJe18
GSM:(M™ info^lamaLsJ www.ldrnal.si wwwjcttvfck.ii
activTek O
E N V I R ON MEN TA L
MIRAN MAKSJMOVIČS.P-
SPORTNI IN TERAPEVTSKI MASER
masaže na treh lokacijah:
I Hotel LMiurd»
l^nníívj ulicj 3 8 5twla in ietrttk Odfl.-lB.LUS
I Ta pojil tj SSb
ťrmLxMjek. Torek j il aobata Od S. do 18. ure
Športni cEntFT
[Prodnik
Juvanx? J Petij*
OdS.lB.iOT
I M lllI i r[]o jacuzxi in ume v Tupo Laid
Rezervacije na tel: 041 5Ů4 470
y	IZD. KOV NADSTREŠKOV
AZ0 nAZNIH K0V nONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ
-IZD. KOV. STOP N! SC IN DRU Gi H KOV. IZDELKOV
Éešče 5, 3312 Prebold
kij ucavnica rstvo- herodez@siol. n et
GSM: 041 78 33 80 tel.: 03 705 30 48
DNIWáCUi ¥IW@«
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-526
WNVwwymwj
IMJSKAOV KflLKliraPCÍÍfON.^TVOhUKi.WCTUÍlíJ
□ □TPI
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTH1NIH NAPfUAV HI SANAtUA KOPALNIC
ÍHTlMi.-:-: nSfttôEUj.t. Piožinska vas M/d. Si ore gsm: 041 63Z 907
^ RAÚUNAINIÍK] »XVII. POMOČ IN TRGOVINA NA OOMU1
. ^^^^^	^ -flotutulmihi «mrl» nt uumu
£	O -I;ù«I»ï« apjstrun tiram in »plik«ci|
^^^^^	n -Ratunalnilhf imirukdj« In 1ïi »JJ

-p*ït>lii* lïflfimn,« DntTjrlJt -("□Háj. <?dt1kt>r Him it ŮĚ4. L
-Pomni alarijtim prr uporabi IthnlEn^ naprav
tek: 03 7812603
**a »mi-gilllliillli lt»l( im m
J RŒ
Pesnica 5 32]0leflljur
Hi U : Woist imcttl -stwltwjt wYm.eurûitiS-itnrltïtsi
Cim:[HlS75595 ------

QOM.C
in*
STORITVI:
čiïtenjf pashwih prosíc row, hli. stanovanj qcnttdlna ffiienjj prđiijeudelkoi/ uieksiilí
tlnavjj dí!W|r itcklt iluirimjj. ir(|,n n«|j : tkla, (djinín n ma i EtobikofiifMje DMSdijIcivvonfnih eltkTrarn

KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STRESNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm: CM1Ů7ÍŮÍ1 Iti: 03/731 02 40 gsm: 041677 I S3 fay:03/7SI 02 41 e-poSta; matejianiek@flnMil.conn
INFORMACIJE
....................."Il, M, I, ,,,!,. ., In,
POKLIČITE NňS!
Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode
Naprav« ja odstranitev vodnega kamna v ceveh Mnnlaia novih hajlerjev in popravila le teh
HITRI SERVIS SREČKO JUSTIN S.P
CERQVEC 56B, ROGAŠKA SLATINA Emaií : s řecko, j uiti n(S gmall.com
mtAf*C WMMWÇp	- pvt in i[U sluta poliiiM ' qminnie, pokanje m lakiranji utila in ogledal - vIkhJkj in gsrainj mtj
lîdrlwi ïîntlen: h rudiiiritciv, faadL	.. ,nikr vctevi
U^ÙO^SmU^	-kfcMBjj» mimrn*
C. L OotmNlli ki : 1. 3Î30 §<mf jur	. tsnrdniiriKl* <rPLbn
Trt, 031 T« n M F,Us: Mf7« U 95	t™*ía|ÍU itEWo
lia nt,ma|ůraftcg&lů1, mil	rí™9a il Ala
www.mdjimfic.tl	-*ilraiin slekli
curium iň «ultimo dut iiutnovafiníCNii
IIOIJHIJI III OSetíiNll J AHITrtfl N E Ï03!
. Hitnog«!?
■OUNfííiHl
JU* U NI UlíTtlJfíl - ! i15COVNU I .VO í(
itiirnvďAnji iÁhÍtÍhko i/obd ai i Dm-umcn
KOB TERMOINSTAlACU EI ftdUtl/Mlï H, Kolodvcrika 0, 3230 ïuHjur I H
spím la đanilca ikoja UdíltlO*
WI/M0řMrf«i:0]7«2SÍ> I li • www.kob-koz*)).«!
Malja / Želwnik
Ugtaseoanje klavirjev gsm: IHl 714
ť-pošl<] : malja/.xeleznikïDsiolnGt
glasbeni center
Gosposka 25, 301X1 Celje Id. : 03 34S 4Û 06, (aka: 03 41160
MAC ■ ŽELEZNÍK d.n.O
Milíinskťfii 12, 30011 Celje eel.: 03 Ml 32<fe [D: SÍ3326ŠW7

AGM NEMEC d.o.o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Tel.: 03/56-48-043 Fax.; 03/5 ů-4 8-540 E mail: agm.nemec@kabelnet.net
GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
d BiiaitaEuûfî.p.
STORE 1
Streha zù več generaciji
wwwitreha-niÉtjIkiLSiçsiri MIĆHJSS M: (H/S7 7H?5, tôs M 57 71 m
U tZMERO IN IZDELAVO PREDRAÍUNA MA KLM POKLIČITE NAÎEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE. G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385.
<PTKN
/St*«
ew«'
MARJAN TERŽAN m
Mariborska 54
p-p. 1013, 3102CEUE
Tel.: 0^491-38-00, Fa*: 03,'491
■	STROKOVNI PREÛtEDVHM ZA DCíUl . uvii ntïiii íiliMi in ÛKV1H.II-
It lejnEKCUSKAOCjWJl
■	sTHňKůvtii FncœiiAKQunicnw jfi . KVAUTĚT* WXtW.-TNĚ LtCĚ
■	ĆlFTlUi ZA KOWTJlímE LUČE
- ňú\.ír;n. OĆALA fM-JVI PROIZVAJALCEV
- LÍŮTIN WHKfRUi PKKTTUIZ» 5TRAWKE OflIKE ■
38-01
DELOVNI ĆflS: delavniki od 8.09-18.00, sobola od 8.00-1 2.DÍ
ZUfmSTYO -fA JMStf.
Romano Tqiftit* - Kmite
ajt.ui ir. 3úůú cmt SMÍttt >S
O" o* s*4
	
1 e fct r smt; h a n i Ra	Stanko Fsrtelj s.p. Goïpo^ks ulics 7. ÍOUO Coljei q^T^i G4]/Ě8l4ij8 te!: Đ3/544 V?S.3'r'tó/jfí> 18600 www.«laktr.i:ricihřn4:;i ■ í.p.si ěljějktifů meh a n i fca, fa ri cijíď viga^st
t-. V_ ;l--—■ 1 servis plinskih četi JUNKERS" BUDERUS *	VlESSMANN * UNlCAL *	SAUNIR DU VAL	
03Í/S09-M0
www.xhwuF-ve5Tovseii.si WWW.VESTOVSElt.SI tWOevaSTOVSEK.SI JURČIČEVA 7, 3310 ŽALEC
mcorinA m srogim >>>
PREGRADNE SIíNE,SPUÍÍ-EN! STROPOVI, MANSARDE, POLAGANJE PARKETOVIN LňMINATOV. PRENOVA STANOVANJ IN H1Ě, SLIKOPLESKARSTVO, FASADERSTVO
J	' POMOC SfAFIf JilWI " SPR EMSTVO WEB Díl ÍDRAVIÍIKA, IN IHWUJDNIMOffiBMl BOLNIŠNICE - převoz
' v?' n ; A J	' ŒjWWEVM) WBSi™ " UREOFTÍV STÍNOVÁNU All HE «
/j	ALEGRA 6SM:041 802 145
	Muzejski trg 7. 30QO CeljE
JASNOVIDKE [irerofctivanje
090
42 16 4316
nihalo in poz. energija
DI K/i -MZ £f.o.D„ M arbors fcđ 175	3 2 '1 5 kolja vas, Ci I jí

V www,k DOKŤORJI TRADICIONALN KITAJSKE MEDIC
www.kitajskamedicina.sl
Mariboiska 122,300Û Celje Tel.: ÍMO 720 169
Zelene ulica 17.2000 Mariboi Tři.: 040417 4fi3 alf OS 912 43 43
+1+
/DfiftV n IvT i.f\sl;ii
\\\l RMANA
MANUALNA TERAPIJA
[^VAJA: OH. A. VERÍ1NIN UKto^Ěť! htv.viAlOLOC
FTTtX o.o.o... DUUISKA 121! A. tft» Ljuïlana "li L.. I}3 /"734-57 00, D31 566 26Z: srio: "il«1 mDi.si; Ji'fotTA: rm?((,VT'2.Nn
DOBRODOŠLI V NOVI LEPOTNI TOÍKIV ŒNTEU LAÎFŒGA
#NunMdiMlfe
■	- SWlflNiVíftAfllMJ SKOUf
r " -DEFHKLD	- 1ASHKW7 TOrRASKWilt DLWí
[f PCMiíWIEIOím' CW(WÏRlSNaKIWÎIÎ¥ HAWJW!	amt'.WWÏNOSll
IN ! I \ l'TV n&KUHC'	uCVfsnutvtót ^FÍJSWI6une
Ûmftiur bq b . s3h> |lNHJHMAOJt SU OWSSDOSS lil IBSTJM » i-FUÎT» inbK ...... .............
mmi
Ivo Gubo, s.p.
I^i litîttili dclovnili i/kuicii] v Ayti rij i, mniwno vint V C -i]ii '
GRADNJE
Putnikova4, i000Celje	Olmuvi stanovanj in mansard
GSM:031/S70-0S?	Izdelava demie íaf.ni
e-mail:gubojvoQgmail.com	Zunanja ureditev
Œ31
Stefan ěa[anion s.p
Gomlbko 30A PARK ETA PASTVO, PEČARSTVO, 33D3 ÛÛMIL5KÛ	TALNE, STENSKE IN
Tel.; 03/5726 241	STKOPNE OBLOGE,
GSM-.041 377 620	NEPREMIČNINE
lïdalava vseti vrst toplotno -iwlacijskih fasad; Izdelava napuitev; Pleskarska dela; , Zaključna dela ' ligradbeniitviij
, .	v
Zabukovsek
ZAQUKOV&EK In partnerji d . ri,o. tiče 4.32! 5 I.OĆE
Uporabljamo naslednje materiale: jub, fra g mat, roefix, ba u m it.
3 v ® S g S.
SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DELI
gsm: 041 637 674	Líva 3.3000 Ctljt
"S ySPI AGGIO
ŠIVILJSTVO
KRPICA^
- rnanjia EKSPRESNA poprdvifa -original krajšanje j eansa ■oženje oblači), menjava radrg.,
Mi ribqrí ki testi 36
3000 Cřlji,Tel.:Ů3iS4-l3US
ODPIRALNIÍAS:	poprala Lisnjcmhoblací
ponedeljek -petek I robota I nedelja In piaznlki
-19A0	Q7Í10- 13:00 2APRTQ
Mlfl SELITVE PRÍI/0ZI in ODVOZI CELI,
Ima Specialno tiiienje talnih, zidnih poi/rfin in o
poslovnih pMoroi/.stanoimnj,
pBdstrriiiđ^fi^'-P^1^-
aparatov, odvoanftdepůpu0
flím: 051/88 J 7 08 QUO/37 17 93
'M"(t! lil!:.'.HKÍ L p. r.'utjf.'.i'j lJ ri !|. fri|f
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
CELOVITE REÈITVE OGREVANJA IN
PREZRAČEVANJA ZA PASIVNE IN	A^^■
NIZKOEN ERG IJ SKE GRADNJE

rwv> c^nvwx iummiïU - rtem • tis* i !( tt nui. ud 'M
|l/|"TA TPI^M "liilu Miji ini 'iinn niiniiirra iwirtijilniiinrfiri
Il VI I C.r\lVl mm,*!»« ~	pm^a^owiw^
■HUblHgMM V Mil
VITA-TERM Egon Vrabii s.p.
I.	in
•laies, JÎIJ pjm»n
I..U la ni'./igniiil , nri
......L ují lite t im itffifcH* -__^--
|CC3VhMI=X El*
KRO VSTVO ■ KLEPARST VO
VRANSKO1Q
Jurij Podbregar | 3305 vhansko
041 417 749 j kovinBxp@siat.net:
GAL
ER 1
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija OJmii, J jfiCjir F mi 11 [v S-lanersvj lia SOK Celje. ŠLO 1fl.:0}f548 502B
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
LESENA OKNA il. VHOEMIA VRAT* ZA Wlí DOM
l/mřií, ,rt*n™dir iJBdlir.i manuti dcmnni.irii v^ po Virilli.'Hyiti
Kontakti:
Tet, 037056023 Fan 03S726ÎW
HIU1ITYO
KORUN
e-mail: m iza rítvo. koruniisiol.net; splet: www.mizarstvo-korun.ii
	V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU j
	pogileflne storitve 5 PREVOZ! POKOJNIKA pokopališke storitve S P0K0P0W «0KQJNEGA
■ lu	Z4 URNE BREZPLAČNI OBISK NA POMU
. . ,, - ;	03 731 82 45 -051 649 780
	TRG CEUÏKIH KNEZOV 3, CEUE
vojnik	wmm.prtmoilt.lt
í u 11 11 i n 111 11 n 111 111 n 11 i i'" I ■ t11 111 111 11 11 I 11 111 11 11
- Št. 53 - 9. julij 2010 -
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Subvencioniran nakup okolju prijaznih vozil?
Ena izmed političnih strank je vložila predlog novega zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznega avtomobila.
V njem je zapisano, da naj bi država s po 4.500 evri podprla nakup električnega vozila. Pri klasičnem avtomobilu, opremljenem z motorjem z notranjim izgoreva-
njem in skromnim izpustom C02 (od 105 do 115 g/km), naj bi subvencija znašala od 1.500 do 2.500 evrov, medtem ko naj bi bila subvencija pri nakupu hibridnega vozila še za 500 evrov višja. Če bo predlog zakona sprejet, naj bi država subvencionirala nakup takšnih vozil v letih od 2012 do 2014. Ob tem
predlog predvideva tudi ugodnosti pri predelavi vozil na plin in spodbuja opremljenost s filtrom trdnih delcev.
Ta predlog podpirajo tudi predstavniki avtomobilskih tovarn v Sloveniji. Kdaj se bo zakon pojavil v poslanskih klopeh, pa ta hip še ni znano.
Toyota yaris
Fiat povsem v vrhu
Kot ugotavlja analitska družba Jato Dynamics, so avtomobili italijanskega Fia-ta lani v povprečju v ozračje spuščali najmanj C02.
V poprečju je bila ta vrednost 127,8 g/km. Le malo so zaostajali avtomobili japonske Toyote, pri katerih
je bila tovrstna povprečna vrednost 130,1 g/km, toyota yaris pa je bil ob tem avtomobil, ki je tudi prvi na lestvici vozil z najmanjšim izpustom C02. Med tovarnami je bil tretji francoski Peugeot (133,6 g/km), četrti Renault (137,5) in peti
Lancia-Chrysler v Evropi
Že pred časom je bil objavljen načrt o združevanju italijanskega Fiata in ameriškega Chryslerja, ki je posledica tega, da so Italijani postali večinski lastniki ameriške avtomobilske korporacije.
Zdaj je že jasno, da bo eden prvih korakov tudi združevanje oz. racionalizacija servisne oz. prodajne mreže. Nova organizacija bo vsaj na evropskih tleh, izjema je le Ve-
lika Britanija, pod okriljem avtomobilske znamke Lancia. Po sedanjih načrtih bo v tej evropski mreži več kot tisoč prodajalcev, ki pa bodo morali skleniti nove pogodbe.
Ali bodo te spremembe pripomogle k uspešnejši prodaji vozil tovarn Chrysler, Lancia in še nekaterih drugih avtomobilskih tovarn, ki so sestavni del novega koncerna, je seveda izjemno težko napovedati.
Novi volvo S60
Jeseni novi volvo S60
Septembra se bo v Sloveniji začela prodaja novega volvoja S60, ki na trgu konkurira BMW serije 3, mercedesu razreda C, audiju A4 in podobnim.
V dolžino meri novi S60 462 cm, kar je nekaj več kot prej. Kot načrtujejo, naj bi v Sloveniji letos prodali približno 40 vozil, pri čemer naj bi bila začetna cena okrog 30 tisoč evrov. Prvič se je ta volvo z oznako S60 pojavil na trgu pred desetimi leti, doslej so prodali 600
tisoč vozil, kar je razmeroma ugodna številka. Tako kot doslej, naj bi S60 na trg pripeljal nekaj novih varnostnih dodatkov, ki sicer niso unikatni, se pa doslej v volvojih niso pojavljali prav pogosto. Tako bo imel avto elektronski sistem za samodejno prepoznavanje pešcev na cesti, pri čemer bo avtomobil v določenih okoliščinah tudi samodejno zaviral.
Vsekakor je treba omeniti tudi nekatere nove motorje, recimo bencinski štirivaljnik z
neposrednim vbrizgom goriva in s 149 kW/203 KM. Povsem v vrhu motorne ponudbe bo bencinski šestvaljnik s turbo polnilnikom in s 227 kW/304 KM. Vse izvedenke s tem agregatom bodo imele serij sko tudi stalni štirikolesni pogon. Bencinskih petvaljni-kov ne bo več, pač pa bodo dizelski petvaljniki.
Na jesenski avtomobilski razstavi v Parizu bodo predstavili še karavansko izvedenko z oznako V60.
Citroën s povprečno vrednostjo 140 g/km.
Pri izračunu teh številk oz. povprečij so upoštevali tudi število prodanih vozil. Zanimivo, ne pa presenetljivo je, da sta lani izpuste najbolj zmanjšala Ferrari (minus 53 g/km C02) in Porsche (minus 27 g).
Seat ibiza ST
Kombijevska ibiza ST
Seat je v naročju nemškega Volkswagna in vsekakor sodi med tiste tovarne v tem šopku, ki so v težjem položaju. Kakorkoli že, seat ibiza je za omenjeno tovarno zelo pomemben avtomobil.
V prenovljeni podobi sta se doslej na trgu pojavila 5-vratna kombilimuzina in 3-vratni kupe, zdaj pa še izvedenka ST, s katero označu-
jejo kombijevsko oz. karavansko izvedenko. Ta je od kom-bilimuzine daljša za 18 cm in zato ST meri v dolžino 423 cm. V prtljažnik gre od najmanj 430 do največ 1.164 litrov, kar je seveda več kot v 5-vratni kom-bilimuzini. Vse drugo, vključno z motorji, podvozjem, menjalniki in opremo, je bolj ali manj enako.
Motorjev v ST bo šest (trije bencinski in trije dizelski z
močmi od 51 do 77 kW), opremski paketi bodo trije (reference, style in sport), menjalnika dva (ročni 5-stopenjski in samodejni 7-stopenjski DSG), pogon bo na prednji kolesni par.
Julija bo ibiza ST na voljo tudi v Sloveniji, cene še niso znane, naj bi pa bila ta izvedenka od kombilimuzi-ne dražja za nekako 650 evrov.

V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVëdno kaj ( za) kuham vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19»3000 Celje. Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo 21. julija izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostišču Bohorč. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali samo kaj pogreti. Vedno se lahko naučite nekaj več. V gostišču Bohorč v Senturju bodo z vami delili nasvete svojih kuharskih mojstrov, 26. julija ob 14. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo med 10. in 11. uro v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. Seveda ne pozabite, da lahko na našem oglasnem oddelku kupite Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
O vzrokih za kaos v šolah
V slovenskih osnovnih in srednjih šolah je vedno več nasilja in objestnosti, ki se odraža na različne načine. Mediji so nedavno poročali, da so v OŠ Prule petim učencem zasegli malico, ker so se obmetavali s sendviči. Zakaj se to dogaja?
Večkrat smo že slišali, da je treba glavni vzrok iskati v družini in napačni vzgoji. To drži, vendar, če bi vprašali učence in dijake, zakaj se tako nesramno obnašajo, bi mnogi med njimi gotovo priznali, da je eden od vzrokov tudi pogosto neživljenjska, nepraktična, zastarela, zavajajoča in dolgočasna učna snov. Včasih to ni bil takšen problem, toda danes mladi v nekaj sekundah ali minutah na internetu dobijo informacije o praktično vsem, kar jih zanima. In te informacije ter njihove izkušnje pogosto v marsičem nasprotujejo učni snovi. Peter Amalietti v knjigi Slačilnica zgodovine piše: »Pot k znanju se v šolskem procesu spremeni v pot v nevednost, torej pozabljenje in stanje zasanjenosti, povsem odcepljene oziroma odtujene od resničnega dogajanja.« Zdi se, kot da tisti, ki vodijo šolski sistem, ne želijo, da otroci
in mladina izvedo informacije, ki bi jim najbolj pomagale v življenju, kot da ne želijo, da bi spoznali svoje talente ... Morda želi šolski sistem načrtno vzgojiti poslušne državljane, ki ne bodo razmišljali s svojo glavo. Nekatere resnice šolski sistem bržkone tudi načrtno prikriva pred učenci in dijaki. Poglejmo npr. predmet zgodovine, kjer učenci, dijaki in študentje praktično nič ne izvedo o zločinih katoliške cerkve, ki je v zadnjih dva tisoč letih pobila okoli sto milijonov ljudi: inkvizicija, križarske vojne, pregon čarovnic, osvajanja Amerike, trgovina s sužnji, genocid nad Srbi .
Že leta 1986 je svetovno priznan in večkrat nagrajen pisatelj in znanstvenik Karlheinz Deschner v svoji knjigi Užaljena cerkev ali: Kdo moti javni mir? ugotovil: »Po intenzivnem ukvarjanju z zgodovino krščanstva ne poznam v antiki, srednjem veku in novem času, vključno in posebno v 20. stoletju, nobene organizacije na svetu, ki je obenem tako dolgo, neprekinjeno, tako strahotno obremenjena z zločini kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko katoliška cerkev.« (str. 42/43) Glede na to izjavo bi bilo pošteno do vseh učencev in dijakov, da izvedo resnico o Katoliški cerkvi že v šoli. Dr. Ronald Cooke v knjigi Napad na protestantizem navaja: »Nihče, ki resno študira zgodovino, ne more ignorirati inkvizicije. Obstajata lahko
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@fit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
samo dva razloga za ignoran-co. Ali so povsem nevedni glede vpliva 500-letne inkvizicije in se jim zato zdi to nepomembna tema zgodovine. Ali pa zelo dobro poznajo zgodovinski vpliv inkvizicije, toda zaradi različnih razlogov tega ne želijo omenjati.« Wilder John B. pa je v knjigi Sence Rima zapisal: »Diplomiral sem na večji državni univerzi pri predmetu splošna zgodovina, toda niti enkrat se ne spomnim, da bi profesorji kadarkoli omenjali inkvizicijo. Tako dekleta in fantje diplomirajo na naših šolah in univerzah in gredo v življenje s strašljivo pomanjkljivim znanjem o rimo-katoliški inkviziciji, o inštitu-ciji, ki je verjetno pobila več življenj kot vse vojne v zgodovini pred 2. svetovno vojno.«
Če se vrnemo k dijakom, ki so se obmetavali s sendviči. Če bi šolski sistem uvedel za vse učence in dijake praktično delo na ekoloških kmetijah, kjer bi se naučili tudi veliko življenjskih stvari, potem je velika manjša verjetnost, da bi se mladi tako norčevali iz hrane.
DAMJAN LIKAR, Ostrožno pri Ponikvi
Groza
Zgrožen sem in se bojim -ne le države sedanje oblasti, sindikalnih voditeljev, direktorjev, sodelavcev pač pa tudi sam sebe. Zdi se mi, da kot veteran vojne za Slovenijo zgubljam vse pravice, ki smo jih z novo državo priborili, da nam tik pred zasluženim »pen-zijonom« hočejo ukrasti še tisto malo pravic, kar jih niso izničili že do sedaj. Že od 1992 se borim za pravično plačo računovodij v predšolski in šolski vzgoji, ko so nas prvič okradli; s plačno reformo smo upravičeno pričakovali popravo te krivice, ki pa so jo oblast in sindikati še nadgradila in nas kot vodje računovodstev prevedla v računovodje VI v 22. plačni razred kot recep-torje. Vsi se strinjajo, da nam je storjena krivica, toda popraviti jo noče nihče. Sindikat nam
priporoča protest na ulicah -ha, pa si oni predstavljajo mene veterana vojne za Slovenijo z njihovo zastavico v roki in piščalko v ustih; sralci. Če me bodo pripravili do tega, da bom šel na ulico, bom pridobil pajdaše, ki bodo imeli kaj bolj konkretnega v rokah in bodo lahko tudi kaj odpihnili.
Že 38 let živim v Ljubljani, pa mi sedanja mestna kavboj-ska oblast preprečuje dostop z vozilom do stanovanja, ko se pa pritožim, dobim od Jan-kovićeve službe odgovor, da se lahko iz stare Ljubljane izselim, če mi ni kaj všeč. Mislim, da se je podobno dogajalo v Nemčiji pred 2. svetovno vojno. Ljudstvo je bilo nezadovoljno in je čakalo rešitelja in ga na žalost videlo v Hitlerju, ki jim je obljubljal delo in pravičnejšo delitev. A si to zaslužimo? Nekateri smo na robu obupa in živčnega zloma, ker v tej državi ni pravičnosti, čeprav naj bi bilo »pravno« vse v redu. Gorje narodu, ki mu vladajo pravniki in advokati (ker pišejo zakone le za svojo uporabo).
Prosim, ne podpihujte nas preveč, ker lahko naredimo kaj nepremišljenega, kajti človek, ki ne more redno odplačevati svojih položnic, poskrbeti za svoje otroke, pocrkljati ljube vnuke - v bistvu nima kaj izgubiti!!!
PETER ZELKO, Ljubljana
ZAHVALA
Iskrena hvala!
Kot pacientka bolnišnice Celje bi se rada v Novem tedniku iskreno zahvalila dr. Marku Kotniku za uspešno operacijo desnega gležnja in tudi vsem zdravnikom na oddelku za ortopedijo in športne poškodbe. Zahvaljujem se tudi vsem sestram na tem oddelku - čudovite ste bile. Še enkrat vsem in posebej - hvala
AMALIJA HRASTNIK Vojnik
m®wDtednik
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniško ugodnosti -
4 male oglase v Novem tedniku do lO
besed in čestitko na Radiu Celje -
Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenewlo v naslednje leto!
PRODAM
NISSAN patrol gr 3,0 tdi 4-4, letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 564-178.	ž 69
MEGANE 1,4, letnik 1998, dobro ohranjen, reg. vse leto, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 951-527.	2897
GOLF II diesel, letnik 1991, 5 vrat, 5 prestav, prodam za 1.050 EUR. Telefon 041 240-580.	2897
2E3
PRODAM
KOSILNICO Bcs 140 diesel, puhalnik Tajfun, na traktorski pogon in tračni obračalnik Sip 220, prodam. Telefon 041 261-676.2794 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041 818-899. 2831 KROŽNA žaga (cirkularka), 2,6 Kw, 2.700 obr/min, prodam za 150 EUR. Telefon 051 683-686.	2776
TRAKTORSKO kosilnico Dojc far »bobnar-ca« 165, odlična in traktorski viličar, 2 t, s cilindričnim nagibom, dvig 3,5 m, ugodno prodam. Telefon 041 793891.	š 408 ROVOKOPAČ Skip, žago za razrez hlodovine in več druge kmetijske mehanizacije prodam. Telefon 031 767-927. š 412 VILE za prenos okroglih bal prodam. Telefon 031 278-786. š 413 STRUŽNICO Prvomajska tnp 160, 1 m stružne dolžine, prodam. Telefon 041 248-889. 2892
KUPIM
PRODAM
Zaposlimo
> reševalca iz vode
m?
Za informacije pokličite na GSM 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
VIKEND v gradnji, zgrajena in opremljena klet 42 m2, urejena gradbena dokumentacija, vinograd 230 trsov, 1.236 m2 zemljišča, na relaciji Dramlje-Po-nikva, prodamo za 25.000 EUR. Telefon 041 762-200.	2821 VRSTNO hišo, na Ostrožnem v Celju, velikost 133 m2, prodam za 130.000 EUR. Telefon 041 389-238. 2840 V CELJU, Kulturniška ulica, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 60 EUR/m2. Telefon 030 924-600. 2899
Na zanimivi lokadji v Ardinu pri Vojniku,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
TRAKTOR Imt 533 ali 539 ali Ursus kupim. Telefon 030 671-618.	p
ODDAM
CELJE, Nova vas. 60,5 m2, prostor za storitve, pritličje, sanitarije, telefon, klima, centralno ogrevanje, urejena parkirišča, oddam. Cena 8,5 EUR/m2. Informacije po telefonu 031 320-049. p V CELJU v Levstikovi ulici oddamo gostinski lokal z vrtom. Telefon 041 422-350. 2890
[E2ZI
PRODAM
ŠENTVID pri Grobelnem, hišo v novem naselju, primerno za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539.	2917
ZAZIDALNO parcelo, na lepi, sončni legi, z vsemi priključki, na Planini pri Sevnici, prodamo. Telefon 031 513-770. ž 65 PONIKVA. Zazidljivo parcelo, velikost 700 m2, prodam za 28.000 EUR. Telefon 041 652-194.	š 397
GRADBENO parcelo, izstop iz glavne ceste, prodam. Telefon 041 836-398. š 417
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
ENOINPOLSOBNO stanovanje, obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, prodam. Telefon 041 611-660. n CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo enosob-no stanovanje, 41,64 m2, 6. nadstropje, stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena 59.000 EUR. Telefon 041 970-698.	p
ENOINPOLSOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, 40 m2, v pritličju, z atrijem, obnovljeno leta 2007, atrij 2010, prodam. Telefon 031 656-350, 031 757-906. 2879
ODDAM
KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676.	p
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
AGM NEMEC, d.o.o., Laško
Zaposlimo
•samostojnega kuharja
z delovnimi izkušnjam
Za informacije pokličite na GSM 041 322 889
AGM Namec d.o.o., Sadraž 3,3270 Laško
VEČ stanovanj, v okolici Vranskega, različnih velikosti, oddamo. Telefon 041 627-634.	2841
TRISOBNO stanovanje, s teraso, oddam v najem. Možnost odkupa. Vrunčeva 1, Celje, telefon 5441-281. 2853 V BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje, 60 m2, urejeni ženski, moškemu ali paru brez otrok. Telefon 031 264-604. 2867 DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v Vojniku. Telefon 031 604-402. 2838 ŠENTJUR. Oddam garsonjero z balkonom. Cena po dogovoru. Telefon 070 220-210.2889
KERAMIČNE ploščice, na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material, ugodno prodamo. Keramika 051 617-220, gradbeni material 041 617-220. Hojnik trgovina, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna. 2740 SUHA bukova drva, metrska ali na kratko žagana, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 031 840-078, Sveti Štefan. š 411 DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe češnje, lipe, javorja, hrasta, kostanja, akacije; deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij, prodam. Vse je zračno suho. Telefon 040 211-346. p
KUPIM
•natakarja
Za informacije pokličite na GSM 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
PRODAM
POPOLNOMA novo pravokotno jedilno mizo (bukev), 160*75, raztegljivo in 6 stolov, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 246-988, po 12. uri. 2858
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.	2685
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 051 614-316. š 404
PRODAM
Grafitno podjetje
želimo zaradi uvajanja noue tehnologije
zaposliti nove sodelavce na delovnih mestih:
RAZVOJNI TEHNOLOG -1
Zahtevana stopnja izobrazbe: VII
TISKAR NA ROTACIJSKIH STROJIH - 2
Zahtevana stopnja izobrazbe: V ali VI
OPERATER NA ZBIRALNIH DODELAVNIH STROJIH V TISKARNI - 2
Zahtevana stopnja izobrazbe: V ali VI
DELAVEC V DODELAVI - 2
Zahtevana stopnja izobrazbe: IV
RAČUNALNIŠKI OPERATER V PRINT CENTRU - 1
Zahtevana stopnja izobrazbe: V
Pogoji:
ustrezna stopnja izobrazbe grafične ali tehnične smeri najmanj dve leti delovnih izkušenj v grafičnem podjetju
Ponujamo:
možnost priučitve zaposlitev za nedoločen čas
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepisom pričakujemo v 15 dneh na naslov: INO d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 CELJE, telefon 03 42 54 100, e-pošta: ino@ino.si
VEKING,
d.o.o., Teharska cesta 54, Celje
BUKOVA ali mešana drva, okolica Vranskega, kupim. Telefon 041 230-189.2877
AGM NEMEC, d.o.o., Laško
Zaposlimo
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Rihard, novo, B, Es, As, modra, glasilke Tipo Amano, 3 dodatki gumbi, šesti bas, škatla 38*20, za 2.200 EUR in otroško harmoniko, novo, B, Es, As, 2 dodatna gumba, šesti bas, črno modre barve, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 939-472. 2763
NEMŠKE ovčarke, samičke stare dva meseca, prodam. Telefon 051 350-286. 2888 DVE telički simentalki, pašni, težki 280 in 240 kg, 540 EUR/ena, prodam. Motnik, telefon 031 231-825.	ž 70
TELIČKO, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041 511-537.	2914
MLADIČE, stare 8 tednov, prodam. So raz-glisteni, veterinarsko pregledani in cepljeni. Telefon 031 726-931 in (03) 5415931.	2901 2902 ZAJCE prodam. Telefon 041 232-594.2865 ZLATI prinašalec. Prodam čistokrvne zlate prinašalce. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 362-190. 2900 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p BURSKE mladice in kozliča, A kontrola, prodam. Telefon 031 800-255. š 402 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 50 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 031 544-653. š 398 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 2815 PET mesecev brejo telico simentalko, težko 650 kg, prodam. Telefon (03) 5773-013.2871 KRAVO simentalko, staro 6 let, brejo 8 mesecev in teličko simentalko, staro 4 tedne, prodam. Telefon 031 579-861. š 406 BIKA, črno belega plemenjaka, za nadaljnjo rejo, 160 kg, prodam. Telefon 5716-
TELICI, breji 8 in 9 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 844-005, (03) 5821-714.	š 416
TELICE in bikce prodam. Telefon 041 654-729.	š 407
TELICO simentalko prodam. Telefon (03) 5886-190.	2926
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za zakol, odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 396
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU (2 delavca
Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	delovne izkušnje na podobnih delih
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost
PSrni^
Pogoji:
-	poklicni voznik
-	vozniški izpit kategorije B, C, E
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost in komunikativnost
-	odgovornost za delo
REFERENT/KA V SPREJEMNI PISARNI
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe (ekonomska ali poslovno-komercialna)
-	odgovornost za delo, zanesljivost, natančnost, komunikativnost
-	znanje dela z računalnikom
-	znanje vsaj enega tujega jezika
ODDAM
Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Veking. d.o.o., Teharska cesta 54, 3000 Celje.
ŠTIRI mlade muce, 2 samčka in 2 samici, zelo lepi in igrivi, oddam. Telefon (03) 5727-206.	2852
PRODAM
359.
PRODAM
KAKOVOSTNO domače belo vino zelo ugodno prodam. Telefon 031 821987.	2745 DOMAČO koruzo, naravno sušeno, možna dostava, prodam. Telefon 041 261676. 2794 DOMAČI kis in jabolčnik prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 564-8563, 070 262920. 2832 KORUZO v zrnju prodam. Telefon 041 208396. š 409 STROČJI fižol, Gotovlje, prodam. Telefon 031 622-413. Ž 71
ŽENSKO kolo, novo, nerabljeno, močnejše izdelave, ugodno prodam. Telefon (03) 490-3065, 070 878-011. 2839 INVALIDSKI štirikolesni skuter in voziček, oba električna in do 160 kg nosilnosti, prodam in tudi dostavim. Telefon 041 517-900.	p
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
Zaposlimo
•šoferja
kiper kamiona

Za informacije pokličite na GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.o., Sedrež 3,3270 Laško
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačil« naročnine vnaprej: ■ i 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rjrnrrv tudi letnik 2010 4~rn
s prilogo TV-OKNO! ^^

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
mmm
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
OSEM vrtnih aluminijastih stolov in mizo ter kosilnico Alpina prodam. Telefon 041 856-108.	2842
AGREGAT, 2,2 Kw, enofazni in 10 bled plošč, enkrat rabljene, prodam. Telefon 040 754-016.	2859
KOTEL Agromex (Murska Sobota), 60 l, za žganje, samo enkrat uporabljen, prodam za 300 EUR. Telefon 051 683-686.	2776
KUHINJO, novo, 2*3 m, še zapakirano in trosilec umetnega gnoja, 200 l, prodam. Štefan Frece, Babna Reka 34, Sveti Štefan. 2862 TRAFIKO, na dobri lokaciji, ki posluje že približno 15 let, prodam. Vse informacije po telefonu 070 500-728. 2886 STARE lesene skrinje omare, postelje, staro zlato žensko zapestno uro prodam. Telefon 031 450-172.	ž 69 RABLJENO originalno cisterno za kurilno olje, 3.000 l, prodam po simbolični ceni. Telefon 051 216-404. 2904
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop

RABLJENE letne gume, 185/60 R15 in univerzalne avtomobilske strešne nosilce prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 963-538.	2907 BURSKE mladice, oves, koruzo, slamo, kocke prodam. Telefon 041 649-414. š 414 ŠEST novih kuhinjskih stolov in rabljena dvižna garažna vrata, velikost 2500*2015, prodam. Telefon 040 398-581.
2925
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 birmi)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
2887
MALI OGLASI - INFORMACIJE
PRIJAZNA ženska, 30 let, simpatična, želi prijatelja do 50 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	2865
38-letni fant želi spoznati dekle, staro do 42 let, za resno zvezo. Če te oglas ne moti, piši na 031 504-807.	2859
UREJENA in zaposlena ženska, 48 let, med Šentjurjem in Celjem, želi prijatelja do 60 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	2865
Ugodno prodamo c j dvostanovanjsko hišo nad Trbovljami za 157.000 EUR, r.tap*.>i podeželje, 1987, 2.202 m2.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodič
tepsti

lKTT
i"
H
13
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje.	n
IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	2632
VELIKO sem delal vvinogradu pri gostišču Bohorč. Za dobo 9 let dela sem prejel skupaj 1.100 EUR. Govorice, ki jih širi Marica Bohorč, so neresnične. Hvala tudi za varčevanje v tujini, kjer sva nasedla in izgubila 900 EUR. Vpletena sta oba s sinom. Zakonca Ludvik in Majda Stopar.	2916
□ DRI TELEFON
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
www.novitednik.com
Celje
Poročila so se: Marjeta STEGNE in Matej KOŠENINA, oba iz Vojnika, Mateja ŽUPANC in Dragan EZGETA, oba iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Barbara
FAJFAR in Sebastjan RUDNIK, oba iz Kaplje vasi, An-ja VIDENŠEK iz Velike Pire-šice in Metod ŠPITAL iz Ša-leka, Maja ŽUŽA iz Latkove vasi in Patrick ROGL iz Kaplje vasi, Clarice EPAMI-NONDAS de FONTES iz Brazilije in Tomaž KLANŠEK iz Žalca.
Mozirje
Poročili so se: Alenka STRAŽAR in Tomaž BUR-GAR, oba iz Mengša, Helena SLAPNIK iz Mozirja in Marko GOLIČNIK iz Ljubije.
Laško
Poročili so se: Nina SLANŠEK in Tomaž SLO-KAN, oba iz Celja, Gordana DODLEK in Michael VIDO-VIČ, oba iz Grajene pri Ptuju, Polona JUSTIN in Janez PIŠEK, oba iz Šentjurja.
Šentjur
Poročili so se: Edita TURNŠEK in Miran KOROŠEC, oba iz Šentjurja, Urška RAJGEL iz Gornjega Grada in Jure GODLER iz Šentjurja.
Celje
Umrli so: Katarina LEBAN iz Celja, 83 let, Angela SEDOVŠEK iz Mozirja, 51 let, Štefanija GOLOB z Dobrne, 90 let, Katica GAJŠEK iz Celja, 71 let, Ivan ŽAFRAN iz Šentjurja, 60 let, Vincenc URŠIČ iz Celja 94 let, Paulina LEŠER iz Žalca, 84 let, Silva GLOBOVNIK iz Celja, 67 let, Barbara RAD EL JI Ć iz Prebolda, 77 let, Valter VERHOVŠEK iz Žalca, 66 let, Štefka ZAZIJAL iz Zreč, 72 let, Marjeta POLAK iz Slovenskih Konjic, 87 let, Frančišek HORJAK iz Celja, 89 let, Antonija PAVLIČ iz Celja, 68 let.
Mozirje
Umrli so: Regina Rozalija SENICA iz Nazarij, 43 let, Vincenc ZAHOJNIK iz Ljubije, 78 let, Ređep AHMETAJ z Ljub-nega ob Saviniji, 74 let, Ivan MATIJEVIĆ iz Mozirja, 77 let.
Žalec
Umrli so: Marija GOLDER iz Kasaz, 90 let, Ana ŠMIGL iz Grajske vasi, 85 let, Petra NAPOTNIK iz Orehove vasi, 27 let, Milan VOH iz Stu-denc, 60 let.
Šentjur
Umrla sta: Drago GAJŠEK s Kamenega, 60 let, Marija ZIMŠEK iz Jezerc pri Dobju, 99 let.
V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin nate pa živi, čeprav te več med nami ni.
V S P O M I N
12. julija bo minilo eno leto tihe žalosti, kar nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, oče in dedi
ADOLF ŠKOBERNE
iz Loke 18, Planina pri Sevnici (28. 5. 1948 - 12. 7. 2009)
Kruta usoda ga je odpeljala tja, od koder se vrniti več ne da. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepo mislijo.
Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
Z A H V A L A
V 83. letu se je od nas poslovila draga mama, stara mama in prababica
MARIJA KLINE
iz Sojeka 33, Frankolovo (10. 2. 1928 - 1. 7. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili sožalje. Zahvala patru Branku za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru in patronaž-nim sestram iz Slovenskih Konjic za nego na domu.
Hvala pogrebni službi Raj.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi in hčerki z družinami
2878
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
ANE OSET
iz Podgrada (8. 7. 1933 - 16. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in gospodu Malovrhu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
S 410
Laško
Umrli so: Frančišek GUČEK iz Sedraža, 84 let, Stanislav VORINA iz Modriča, 74 let, Stojan ŠIMEC iz Laškega, 55 let.
Velenje
Umrli so: Petar MAGLICA iz Rogaške Slatine, 81 let, Frančišek URŠEJ iz Velenja, 76 let, Alojzija VIHER iz Velenja, 75 let, Stanislav HROVAT iz Velenja, 79 let,
Marko GEROLD iz Slovenj Gradca, 52 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Viktorija LEŽ iz Rogatca, 73 let, Viktor ČAKŠ iz Gaj, 77 let, Terezija HRIBERNIK iz Rogaške Slatine, 92 let, Marija KUMPERGER iz Spodnjega Tinskega, 96 let, Stanislav POTISK iz Slovenske Bistrice, 80 let.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
CIRILE ARLIČ
s Trnoveljske ceste 37, Celje (2. 8. 1920 - 20. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in molitev. Še posebej se zahvaljujemo dr. Žmavcu in sestri Jani iz ZD Celje. Zahvaljujemo se tudi DU Trnovlje, ZB Trnovlje in Društvu invalidov Celje, pevcem, govornici in pogrebni službi Veking. Hvala gospodu župniku Planinšku in domu svetega Jožefa za skrb in nego v času njenega bivanja v domu.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Pogrešali jo bomo.
Žalujoči vsi njeni
Ni res, da je odšla.
Nikoli ne bo! Ostaja v naših srcih z najlepšimi spomini,
vsak naš korak jo spremljal bo v tišini.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
KATARINE LEBAN
iz Robove ulice 5 v Celju (20. 3. 1927 - 24. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali
cvetje in sveče. Hvala tudi predstavnikom zveze borcev in društva upokojencev.
Žalujoči vsi njeni
2919
Kako sta prazna dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
Z A H V A L A
Ob veliki, nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
DRAGA GAJŠKA
iz Kamena 34, Šentjur (9. 11. 1950 - 25. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih ter za cvetje, svete maše in sveče. Posebna zahvala vsem vaščanom Kamena, posebej
družini Kukovič. Prav tako hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, govornikoma, pogrebni službi Zagajšek, pevcem za odpete pesmi in nekdanjim sodelavcem Alposa.
Žalujoči: žena Terezija, sin Drago, sin Roman z družino, sin Rajko in hčerka Darja z Matejem
S 419
2892
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 9. -12. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Shrek za vedno - družinska animirana pu stolov, 3D
13.40, 16.15, 18.40, 21.10, 23.30 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcij ska pustolov. 15.45
Seks v mestu 2 - romantična komedija 18.25
Poslednja pesem - mladinska romantična drama
12.10, 16.00, 20.20, 22.40 Mrk - domišljijski romantični triler 11.20, 12.00, 13.50, 15.50, 16.20, 18.20, 19.00, 20.50, 21.30, 23.20, 23.59 Morilci - akcijska komedija 11.40, 21.25, 23.35
Zgodba o Johnu Lennonu - biografska glasbena drama 18.10
Pisma Juliji - romantična drama 12.20, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 Predatorji - ZF-akcija 11.50, 14.10, 17.00, 19.20, 21.40, 23.59 Mora v Ulici brestov - grozljivka 13.10, 16.45, 19.05, 21.20, 23.40
legenda vsak dan petek, sobota sobota, nedelja
PETEK
19.00 Katalin Varga - drama
21.00 Mož, ki je premagal Amazonko -
dokumentarni NEDELJA
19.00 Mož, ki je premagal Amazonko -
dokumentarni
21.00 Katalin Varga - drama
iNL'M-M.i^.Mrrrawi
SOBOTA
22.00 Dva dni v Parizu - komična drama
PETEK
19.00 Na poti - drama
21.00 Božji bojevnik - akcijska pustolov.
SOBOTA
19.00 Božji bojevnik - akcijska pustolov. 21.00 Romanca v Rimu - romantična ko medija NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja - animi rani, pustolov.
18.00 Romanca v Rimu - romantična ko medija
20.00 Na poti - drama
PRIREDITVE
PETEK, 9. 7.
11.00 do 18.00 Savinova hiša, Žalec Rojstna hiša skladatelja Rista Savina
dan odprtih vrat
18.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje
Udeleženci seminarja za klarinet in petje
zaključni koncert
19.30 Minoritski samostan Olimje Srednjeveški večer
nagovor grofa in grofice ter prikaz srednjeveških veščin
19.30 Galerija Plevnik-Kronkowska
Celje_
Living design for pets
večmedijska razstava italijanskega ustvarjalca Massima Premude
21.00 Galerija erotike Račka
Grda račka
odprtje razstave dopolnjene zbirke erotičnih predmetov
21.00 Atrij Savinove hiše, Žalec InQuartet
koncert; I. Ulokina, violina; M. Sav-nik, violina; V. Štante, viola; M. Kragelnik, violončelo
21.00 Ploščad pred barom Mozaik, Velenje
Aleš Hadalin in Joži Šalej
koncert
SOBOTA, 10. 7.
8.00 do 13.00 Ploščad pri Centru Nova, Velenje
Kmečka tržnica
8.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
prodaja starin, knjig, starega denarja, rabljenih igrač...
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Miška Minka
lutkovna predstava v izvedbi družinskega gledališča Kolenc
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Marička z zelenega vrtička
predstava za otroke, KUD Dudovo drevo Velenje; igrata B. Oder in S. Plaznik
10.00 Pivnica Zoro, Velenje
Poletni nastop pri Zoru
ŠFD Koleda Velenje
19.00 Dom kulture Velenje
Mavrična in nogometna Južna Afrika
predavanje ob diapozitivih
20.30 Atrij Velenjskega gradu MePZ Gorenje
koncert
21.30 Pri hotelu Savinja Laško Vodna simfonija
NEDELJA, 11. 7.
10.00 Velenjski grad
Skupaj raziskujemo črno Afriko
ogled afriške zbirke profesorja Františka Foita ter afriške ustvarjalne delavnice
19.00 Grad Podsreda_
Koncert profesorjev šole za flavto
20.00 Žička kartuzija_
Stefan Milenkovich in Edin Karamazov z gosti
koncert violinista in virtuoza na kitari
PONEDELJEK, 12. 7.
21.00 Pred Domom kulture Velenje Snaha da te kap
romantična komedija
RAZSTAVE
PETEK, 9. 7.
18.00 Vodni stolp
Klovnbufova vesela karavana: Smej se!
festival klovnade in klovnske-ga gledališča
20.00 Glasbena šola
Poletni glasbeni tečaji Celeia
zaključni koncert flavtistov
SOBOTA, 10. 7.
11.00 Mestna plaža
Ulično gledališče: Luna park
v izvedbi artistov: Chat'tpitre Compagnie, Francija/Hrvaška
20.00 Mestna plaža
Mestna plaže pleše: Latino
v izvedbi Plesnega kluba Flamenco; Polona S Branko Po-dergajs Siussi
20.00 Glasbena šola
Poletni glasbeni tečaji Celeia
zaključni koncert saksofonistov
21.00 Vodni stolp
Špital ima taBend
4. predtekmovanje
PONEDELJEK, 12. 7.
9.30 do 11.00 Mestna plaža_
Tečaj rolanja za najmlajše
z inštruktorico Danijelo Prelić
18.00 do 20.00 Mestna plaža Oblikovanje iz gline
v primeru slabega vremena v gostilnici Špital
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do
30.	9.; Ne meč'te piskrov stran - inštalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do 19. 9.; Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do
31.	8.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Slikanje za radost, japonsko slikarstvo devetdesetih. do 15. 8.
Galerija sodobne umetnosti - hodnik: Monika Lorber: Ena, do 11. 7.
Špitalska kapela Celje: Jože Šubic: Devet postaj tvojega okusa, do 18. 7.
Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva
	B	a	i@
radioce mmi			
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.;
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
novitednik
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00 -18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si
Klub Studentov obilne C^Jc
iïjJZ
mladinski
1		
m smon		
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje - Matica
vabi v soboto in nedeljo, 10. in 11. julija, na Triglav (2.864 m). Odhod posebnega avtobusa s parkirišča pred garažno hišo na Ljubljanski cesti ob 5. uri. Prijave v društveni pisarni.
in razstava likovnih del otrok iz Afganistana, do 30. 8.
Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid ... ob 11. juliju, evropskem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici, do 30. 9.
Galerija Elektro Celje: Mravljica -tihožitja. do 30. 7.
Galerija Mercator Celje: Arpad Ša-lamon: Variacije, do 9. 9.
Galerija Velenje: razstava akaderm-skega slikarja Jožeta Mariniča, do 21. 8.
Savinov likovni salon: Nova fotografija pripovedi, razstava fotografij, do 31. 8.
Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes: obe do 1. 9.
Anina galerija Rog. Slatina: Terme-pis, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 1. 8.
Muzej Laško: Kranceljpint, papirne rože Marice Lesjak, do 31. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8.
www.novitediiik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
MEDICINSKI IZRAZ ZA ČIR, BULO, IZRASTUNO
PISEC AFORIZ-MOV
TUREK, OTOMAN
DŽEZOV-
SKA PEVSKA TEHNIKA
NAŠA ODLIČNA ALPSKA SMUČARKA
EDVARD KOCBEK
PRODAJALEC MESA
PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA
15
18
21
GOZD, GAJ
SREČKO KOSOVEL
VINO Z OTOKA VISA
ROMAN CHATEAU-BRHNDA
11
WALT DISNEY
FIN PESEK, MIVKA
LEVI PRITOK RENA V ŠVICI TROJA
PAMELA USE)
(KRAJŠI
MADŽARSKI PISATELJ JOKAI
AN' ASK
ITON KERC
ANGLEŠKI PISATELI FLEMING
VNETJE SLUZNICE
SAPNIC JAPONSKA MISELNA TABELNA IGRA, JAPONSKI ŠAH
PRVI AMERIŠKI ELEKTRONSKI RACIl NALNDC
SAŠA PAVČEK
ZVRST GLASBE, PUNK
HRVAŠKI OTOK
IGRALEC SEFDE-DZUA
GRŠKA ABECEDA
NORV.ALP. SMUČARKA (TRINE)
DRAG KAMEN
SVETLIKAJOČA NITKA
KDOR TESTIRA
PREPROST PLUG
BOLG. PEVKA KABA-IVANSKA
SRB. IGRALKA (EVA)
IZRAELSKA
BRZOSTRELKA
OTOK V KVARNEMU
12
OPERA R. STRAUSSA
FINSKI ARHITEKT SAARINEN
NAŠ BOTANIK
IN GENETIK (FRAN)
STAR SLOVAN
OTOČJE JZ.OD NOVE GVINEJE
13
ANJA RUPEL
AMERIŠKI SLIKAR (WYATT)
MOZOUA-VOST
MRAVLJINCI PO TELESU
VODENIČNA OTEKLINA
LJNDA EVANS
ŠVED. ALP. SMUČARKA PAERSON
16
OZEK TRAK ZAZAVE-ZOVANJE ČEVLJEV
8
17
POunK SUKARNO
MESTO V DEŽELI HESSEN
KOŽNA BOLEZEN, LJŠAJ
ZEMEU-
SKA OŽINA NA MALAKI
NARAVEN SKALNI PREVIS
PODZEMNI ŽUŽKOJED
ENOTA ZA EL. MOČ
OBLIKOVALEC EBENOVINE
14
ČETRTI RIM. KRALJ
GRŠKA BOGINJA NESREČE
DEL TEDNA
NICOLE KIDMAN
?§Ía
KAMION
JANNE AHONEN
VELETOK V
PAKISTANU
10
POKRAJINA V JUGOZAHODNI SLOVENIJI
19
KANT-AVTOR SMOLAR
ZOBNA ŠČETKA
20
OMAR NABER
Nagradni razpis
1.	nagrada: 2 vstopnici za večer komedije Od tišine do glasbe na Starem gradu
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju
3.-5.	nagrada: vstopnica za večer komedije Od tišine do glasbe na Starem gradu
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. julija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 2. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 51
Rešitev: STRIG, KREDO, LEPRA, OPAS, PA, KA, NELSON, MUCKA, EJ, GAD, ANIMACIJA, ŠPANEC, KLICALEC, KORD, RJA, KOP, TE, ARNE, KAČA, BARIT, TT, LEAN, LAZ, EKA, LIČAR, KP, MUŠKAT, ARA, OGOR, EMIL, JOSE, EMBALAŽA, BLEF, MARIA, IMAN, REVIR, ROM, SNAGA, OMICA, EKOLOG, IN, MANIJAK, ZOB, ICA, NARAVA, AVA, FES.
Geslo: Nekdanji in sedanji šef Južne Afrike.
Izid žrebanja
1. nagrado, 3 vstopnice za komedijo Jamski človek na Starem gradu, prejme: Marija Rojnik, Polzela 89a, 3313 Polzela.
OVEN
Ona: Že res, da je stiska za vami, a je vaša lahkomiselnost vredna resnejšega razmisleka. Ali pa se boste še naprej zanašali na slepo srečo? Raje dvakrat premislite in šele nato storite.
On: Uspelo vam bo dobiti, kar ste si že dolgo želeli, vendar se boste morali pošteno potruditi, da boste to tudi obdržali. Je že tako, da se je za srečo treba boriti. A saj bo tudi nagrada vredna truda ...
Ona: Skrivnost priljubljenosti je vaša iskriva narava. V ljubezni se vam obeta zanimiv dogodek, ki vam lahko v veliki meri spremeni odnos do nasprotnega spola. Predvsem na bolje.
On: Ko boste že mislili, da je bitka v ljubezni izgubljena, se boste domislili genialne ideje, ki vam bo odprla vrata osebe, ki jo že dolgo občudujete. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
DVOJČKA ^
Ona: Ljubezenska avantura vas bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa vam bo prinesla neverjetno srečo. Morda je ravno to tisto pravo, zato se vam na vsak način splača potruditi.
On: Ne skušajte ustvarjati videza stanovitnosti, saj vam ne bo nihče pripravljen verjeti. Bodite raje za spremembo odkriti in priznajte svoje napake, ki jih vsekakor ni malo. Tako bo veliko lažje.

Ona: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale. Zabavali se boste kot že dolgo ne, prav tako se vam obeta, da boste spoznali osebo, ki je ne boste zlahka pozabili.
On: Privoščili si boste malo počitka, saj so vas pretekli dnevi precej izčrpali. Podali se boste v naravo in prav lahko se zgodi, da boste srečali nekoga, ki vam ne bo šel iz misli.
POMOC: APOSTEMA-medicinski izraz za čir, LAMETA-svetlikajoča nitka, PIR-gostija, TARTANA-sredozemska ribiška ladja, TESTATOR-kdor testira
2.	nagrado, 2 vstopnici za komedijo Jamski človek na Starem gradu, prejme: Urška Smole, Šmiklavška 4, 3202 Ljubečna.
3.-5.	nagrado, vstopnico za komedijo Jamski človek na Starem gradu, prejmejo: Veronika Flis, Vojkova 4, 3000 Celje; Milan Jager, Tratna 27, 3231 Grobelno in Željko Zdolšek, Škarnice 24, 3224 Dobje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Prijelo vas bo, da bi se lotili nečesa novega, zato se boste odpravili v družbo in se pozanimali o trenutnih možnostih. Novice vam bodo vlile precej poguma, zato se nikar ne obirajte.
On: Trenutno bodo zadeve videti precej zapletene, a jih boste s pomočjo partnerke hitro razrešili. Še vedno pa boste imeli čuden občutek, da so vaše možnosti celo večje.
DEVICA
Ona: Pojavil se bo neznanec, ki vam bo pošteno zmešal čustva in načrte za prihodnje dni. Najprej se ga boste sicer malce izogibali, a se boste na koncu predali svojim čustvom.
On: Končno boste premagali starega konkurenta in prevzeli pobudo v poslu. Poskušal se bo sicer upirati, a bo za kaj takšnega prepozno. Proslavite zmago s prijatelji, ki so vam stali ob strani.
TEHTNICA
Ona: Marsikaj imate prav, a s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, za kaj več pa se boste morali pošteno potruditi, saj se stalnega ner-ganja ne da poslušati v nedogled.
On: Razmišljajte pozitivno in uspeh vam enostavno ne more uiti. Nekdo že dolgo čaka na vaš namig, zato ne odlašajte. Zgrabite priložnost, dokler je še tu, saj se vam lahko kasneje hitro izmuzne ...
mnm
Ona: Simpatičen neznanec ob sosednji mizi se bo odkrito spogledoval z vami. Srce vam bo začelo utripati hitreje, zato se ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno priložnost za nadvse prijetno avanturo.
On: Teden se bo začel sicer malo nerodno, a se bodo stvari hitro temeljito izboljšale. V ljubezni si boste privoščili manjšo avanturo, ki vas bo spet spomnila na slast prepovedane ljubezni.
STRELEC ^
Ona: Se naprej vam bo šlo na vseh področjih veliko bolje kot ljudem iz okolice, naj gre za posel ali ljubezen. Zvezde vam stojijo ob strani, vi pa to tudi izkoristite.
On: Sprejeli boste poslovno ponudbo, od katere si boste obetali precejšnje zaslužke, saj boste imeli izredno pozitiven občutek. To se bo tudi realiziralo, morda celo prej, kot mislite.
KOZOROG i»
Ona: Pričakujete lahko kar precej več dinamike v poslu, kot ste bili vajeni zadnje čase. To bo na nek način naporno, a bodo tudi finančni rezultati več kot ugodni.
On: Ste na začetku zelo perspektivnega posla, zato je še najbolje, da se mu posvetite, kot to znate le vi. Pomagal vam bo tudi starejši prijatelj, ki vam bo želel vrniti uslugo iz preteklosti.
VODNAR |fc
Ona: Prijazen neznanec bo popestril sicer rahlo dolgočasen vikend, tako da se boste namesto delu posvetili raje osvajanju in ljubimkanju. Tudi to je prijeten in koristen izkoristek časa.
On: Partnerka se vam bo kar nekako izmikala, a je resnica ta, da vam s prijatelji pripravlja prijetno presenečenje. Pustite jim veselje, saj boste na koncu ravno zaradi tega še lepše presenečeni.
Ona: Nekdo vam nikakor ne gre iz misli. Ne skrbite: tudi v njegovi glavi se dogaja nekaj podobnega. Treba bo le najti skupno točko; pa naj bo to v ljubezni ali kako drugače.
On: Poslovna odločitev bo sicer težka in odgovorna, a jo bo treba sprejeti čim prej, saj lahko odlašanje povzroči še dodatne težave. Zaupajte v svoje sposobnosti in uspelo vam bo.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208

RUMENA STRAN

Z leve: prva spremljevalka Nataša Golob, smaragdna kraljica Dejana Božič in druga spremljevalka Ana Bukovec
Preboldčanka smaragdna kraljica
V organizaciji Kultur-no-umetniškega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu pripravili izbor smaragdne kraljice.
Prireditev, že 9. po vrsti, je privabila precej gledalcev, zmaga pa je tokrat ostala v Savinjski dolini. Za izbor je bilo prijavljenih 13 lepotic, sedem jih je nastopilo v finalu. Predstavile so se v treh izhodih. Desetčlanska žirija je za drugo spremljevalko izbrala Ce-
ljanko Natašo Golob, za prvo spremljevalko Ano Bukovec iz Laškega, medtem ko je za smaragdno kraljico razglasila 20-letno Dejano Božič iz Prebolda. »Zelo sem presenečena, saj zmage nisem pričakovala, sploh pa je bilo kar nekaj zelo simpatičnih kandidatk. Glede na to, da sem že sodelovala na podobnih izborih, me je dobra organizacija tekmovanja v Žalcu zelo razveselila,« je povedala Dejana, ki dela v frizersko-koz-metičnem salonu in se želi še naprej ljubiteljsko ukvar-
jati z manekenstvom. Zmaga v Žalcu je seveda dodatna motivacija, razveselili pa so se je tudi domači, čeprav se je Dejana na tekmovanje prijavila s tisto znano mislijo »važno je sodelovati«.
Tema letošnjega izbora je bilo popotovanje po Kitajski in Japonski, čemur so prilagodili tudi kulturni program, v katerem so nastopile plesne skupine Aruba, New Fier in Cele Attack. Za kostumografijo in kreacije je poskrbela Diana Kotnik Lavtižar.
TT
Občinstvo pred Domom II. slovenskega tabora so navduševali tudi privlačni plesni nastopi.
Skupina Legalo Kriminalo, Pero Lovšin in organizator prireditve Aleks Reberšek.
Dva večera zabave
Tradicionalna prireditev Vransko Summer night je bila tudi letos dva večera. Na petkovem odru so se predstavili Skater, Boštjan Konečnik, Ela, Davor Borno, Brigita Šuler, Vili Resnik, Boštjan Bračič, Tina Drole, Benjamin Dolić, Martina Šraj, Žana, Ansambel Svetlin, Natalija Kolšek, Urška Čepin, Mirna Reynolds, Rok Kosmač, Dj Deey, Peter Januš, Explosions, Sons, Frenk Nova, Plesna skupina Superstar ... Za rokersko obarvano soboto pa so poskrbeli Aperion, Pop design, Big Foot Mama, Pero Lovšin, Flyspoon in De vice.
Foto: SHERPA
Navdušeni obiskovalci tudi letos niso ostali »na suhem«.
Lahovnik se ni izdal
Ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika z zgornje-savinjskima poslancema Jakobom Presečnikom in Iztokom Podkrižnikom smo v objektiv fotoaparata ujeli minuli petek v Nazarjah, kjer so proslavljali 40 let podjetja BSH Hišni aparati. Čeprav je dr. Lahovnik predsednika stranke Gregorja Golobiča že obvestil o načrtovanem izstopu iz stranke Zares, tudi sporno pismo je že romalo na naslov premierja Boruta Pahorja, velenjski minister ni izdal svojih namenov. No, tudi teden kasneje ni nič bolj zgovoren .
US