Koroški in štajarski deželni stanovi, in prihodnje avstrijansko cesarstvo. Koroški in štajarski stanovi niso bili nikdar tako pridni kakor zdej — pred svojo zadnjo uro. Kakor umirajoči labiid nar lepši pred svojo smertjo poje, tako pojejo tudi koroški in štajarski nemški stanovi v svojih zborih sebi nar prijetniši pesmico: de koroška in šta-jarska zemlja ste nerazdeljivi, de morate ostati, kar ste bile, de morajo tedej koroški in štajarski Slovenci mutasti hlapci Nemcov tudi prihodnjič ostati, kakor so pred ustavo bili! — Ne bo dal, dragi stari stanovi! Vaša zadnja ura že bije: slovenski narod na Štajar-skim in Koroškim pa se budi k novimu, svobodnimu življenju z enakimi pravicami, kakoršne ima nemški. Pozabite, dragi stari stanovi! dozdanje meje dežela, — take ne morejo več ostati, ampak nove se morajo postaviti po enakosti narodov. — Pa tudi avstrijansko cesarstvo ne more nikakor in po nobeni drugi poti mogočno ostati, kakor po za ve z ni ustavi (Tode- rativ-Verfassung), to je, po narodih novo osnovane dežele morajo— vsaka za se — svojo lastno vladbo za vse domače oprave imeti, ktere se sklepajo v domačih deželnih zborih v poglavitnim mestu dežele in v domačim jeziku. Na Dunaj i pa naj bo sredi š no ministerstvo za oskerbovanje vunanjih deržavnih oprav s ptujimi deželami, vojski ni h in denarstvinih reči, tergovine in kupčijstva. NaDunaji naj bo deržavni zbor, h kterimu pridejo poslanci posa-mesnih dežela. Le po ti osnovi se mora vsaka dežela tako vladati, de en narod druziga ne tlači in zatiruje; drugači nikdar ne bo mirii. Kmetje so odvezani poprejšnje podložnosti; kakor svobodni posestniki bojo poslani tudi oni od svoje soseske z enakimi pravicami v deželnim zboru govoriti v rečeh svojiga kraja. V slovenskih krajih bo tedej slovenski jezik mogel biti jezik zbora, zato ker je jezik dežele. Poslanci na Dunaji! dobro pomislite, de le taka z a vez na ustava je skala, na ktero zamorete ter dno ustavo postaviti: vsaka druga naprava bi bila le staro poslopje, od zvunej novo pobeljeno, od znotraj pa raz-derto , gnjilo, le za malo časa slabo podperto. Dr.B. 164