GLASILO SLOVENSKE >NE PODPORNE JEDNOTE Chieago, Bi., sobota, 13. septembra (Sept. 13), 1930 STEV.-NUMBER 216 Muašolini odpravil prasnik 20. septembra Sovjetska vlada odprla pro-dajalnice za turiste Ruski delavci ne snujo mer\jati dela Delavec, ki v bodoče «premeni delo, pride as črno listo Mfdatvs, 12. sept. — Komisa-rijst ss delo je objavil novo do-ločbo, ki prepoveduje delavcem v industrijah Sovjetske unije menjati delo. Določba nalaga delovodjem, da postavijo na črno listo vsakega delavca, ki pusti dalo v enem podvsetju in iiče drugaga s namenom, da dobi boljšo plačo in boljše življerij-•ke pogoje. Delavoi morajo o-8tati na enem m^stu. Sovjetski konoarnl so posvani, da isposlu-jejo od delavcev saobljube, da ne bodo menjal! dala, dokler nI dovrian petletni lndustrialisaclj-•ki program. Določba nadalja prepoveduje vsem podjetjem, da ns smsjo »višati plač onim delavoem In u-radnikom, ki spreminjajo delo. Delavske unije morajo takoj sestavljati sasnsm delavcev, ki nočejo stalno ostati pri enem poklicu. > Rim, 12. sept. — Italijanska fašiatična vlada je včeraj atorila nov korak sa utrditev stikov s Vatikanom in cerkvijo. Odpravila je dršavnl prainik dvajseti september, ki je 60 let veljal kot spomin na padeo papeškega Rima. Mesto tega je vladn uvedla nov ditavnl prasnik, ki naatopi prihodnjega 11. februarja v spomin pomirjanja med dršavo in cerkvijo. Tega dne je bila pod-piaana lateranska pogodba med Mussolinijem in papešem. Znanstveniki proti fanatikom Formiranje močnih aadrug po vsoru danskih kmetovaloev Je edina remedura ss farmarje ivarovaaje preiti bi pomagalo unijam, pravi Bojkot predlagan preti unlversl v MlaeiaaippUu M Clnclnnatl, O. — Na zborava-nju ameriških kemikov v tam meetu je bile U. t. m. predložena resolucija, ki poziva kemika, naj bojkotirajo javno univarso in nekatere druge javne učne zavode v tej dršavl radi absurdnega vmešavanja dršavrtlh oblastnikov v učne predmete v teh zavodih. . *f r J|•;■ ' Znano je, da jo vlada ta Juž-nosapadne dršave v rokah fanatičnih fundamentallstov, ki so uzilill legialaturi znani opičji zakon, s katerim Jo v vseh javnih Šolah v dršavl prepovsdano poučevanje o razvoju človeka. Kemiki so sa pritožili, da Jim šolske oblasti v Mississipplju neprenehoma gledajo na prsta ln jih šikanirajo. IMCELNIKA DVEHV^D HuhIui cerkev Je protiverski muzej l/eningrad, 12. sept. — Znana Katedrala sv. Izaka v tem mestu je bila včeraj oflcielno odprla kot ateistični muzej. Glavni oltar je pretvorjen v oder, na katerem bodo predvajali preti-V« rnke filme, V cerkvi so velike *i»irke dokumentov, ki kažejo aktivnosti bivše ortodoksn* cer-*ve. V centrelni ladji Je meha-n»*em. ki demonstrira vrtenje zemlje in druge astronomske !*>jave. St romholi hI je Je; pet mrtvih Meaaine, Italija, 12. sept. — Ognjenik StromboU na otoku o-nakega imena nedaleč od tukaj je začel včeraj atrnhovlto blju-vati lahl razbeljeno kamenje m izpeli Obenem aa Je večkrat »tre*la zemlja. Pet oeeb Ja Izgubilo življenje in kmetje ao zbežali iz bližnjih vaek. ^momer e kapele ar. Patra Vatikan, lt. eept—Prvi aa-m'*nor v zgodovini a skokom a JuP°le papeške katedrale sv. »'Hra je bil izvrtan včeraj. Mar-^»trati. 36-letni deUvec U (tone. Je skoči skosi okno ku-obležal mrtev S76 šev-m n*J« ne terasi nad trgom #T r*ra. Vzrok ni omenjen. PROSVETA TU LVLKirmnr Farme propadajo Kratko poročHo zveznega urada za ljud-»ko ktetje ee glasi, da »o pri letošnjem popivanju prebivalcev in imetja našteli v triin-dvajeetih državah 216,967 farm manj kot jlb je bilo pred desetimi leti. Ko bo man popolen rezultat popieovanja za veo Unijo, bo to število vsekakor večja. Od trilndvajiet držav jih je samo šest, ki zaznamujejo napredek v številu farm; vee druge izkazujejo nazadovanje. Tako je driava Illinois Kadovala za 22*310 ali deset odstot- « kov farm. Južna Karolina je izgubila 84,799 farm. Nsjvečje izgube baUftijo države na vzhodu, centralnem zapadu ln na jugu. Napredek, kolikor ga je, je ie opaziti na zapadu, posebno na severozapedu. To je razumljivo. Izguba je tam, kjer «e najbolj razvijajo industrije in rastejo nova mesta. Središča In-dustrijske Amerike so «e vedno na vzhodu in centralnem zapadu; zadnja leta se naglo razvija industrijsko življenje tudi na jugu. Na zapadu in severozapadu prevladuje farmarstvo poleg rudarstva. lemu pojavu se ne čudi nihče, kdor pozna bistvo ekonomskegs razvoja v Ameriki. In-dustrialfeacija Amerike, ki slasti po vojni koraka skokoma, gre pred vsem na račun malega farmarja. Mali, neodvisni farmar je bU obsojen ns propast tisto uro, ko je mehanik pognal prvi stroj In kemik formuliral prve umetno narejene produkte zji vsakdanjo rabo. Industrializacija je ie obračunala z malim obrtnikom. Pokopala ga je. Danes obračunava s farmarjem — in cenzus je priča novim grobovom. Farmarji izginjajo, ker prvič ne morejo tekmovati g mehanizirano produkcijo velikih farmskih korporacij, drugič pa, ker moderno življenje izhaja brez njih. Niso več potrebni! fte par desetletij in mali farmar izgine popolnoms Iz ameriškega življenja. Tudi zapet' in sev< rozapad bo industrializiran. Predvsem bo tamkaj industrializirana farma. Mesto neodvisnih farmarjev bodo na dolu samo še kolOsalne družba In kooperative. Parma postane tovarna, v kateri bodo produclrall na znanstveni način vse potrebščine. Kam pa pojdejo farmarji? — Odgovor je v vprašanju: Kam so šli v zadnjih dssetih letih? Farme so umrle, toda farmarji niso u-mrlt kot masa. Sli so v mesta, v Industrije. Dejstvo, da male farme propadajo, še ne pomeni, da ljudstvo v splošnem propada. Bat narobe: pomeni napredek. Fakt, da je izginilo 216,9*7 farm, ne znači, da Je danes manj kruha. Zdrav ekonomski rasvoj zahteva, da se vse produktivne sile organ iz i rajo. kombinirajo in mehanizirajo. Individualno proizvaja* nje potrebščin se mora umikati kolektivnemu, ki je sposobnejše, censjSe In koristnejše. Edina nesreča pri tem je, da trpi posameznik, ki Je prizadet v tem proceau. večje ali manjše neugodnosti. To je bilo neizogibno in kdor je bH bistroviden, nI risktral. Glasovi iz gHOB.V.ggg i ~f beležke u krajev Zavijanj- Mihraokee. Wla*—V zadnjih meredh se često dogaja, da poslužujejo Prosvete ljudje. Id so slučajno naročniki Mata. razne napade na naprednomisle-če člane naše nasefeine. Tako se dogaja, da imajo v listu, ki je glasilo In last naprednega slovenskega delavstva ▼ Ameriki, besedo ljudje, ki cfrugače pobijajo vsak napredek, posebno pa čikaške socialiste. Ddpls, katerega je podpisal M. G., je bil skovali nekje drugje kakor že poprej več drugih; ■ tem ae torej pomaga od naše lastna strani razšiijati spor in razdor v naši naselbini. Nikakor nočem obsojati urednikov Prosvete, ker tem pač razmere niso znane, toda pribljem pa to dejstvo, da se bomo enkrat tudi v tem razumeli. G. piše, da so rasdora krivi nekateri^ posamezniki, medtem ko je vso to ljuto sovraštvo, ki ovira vsak napredek v naši naselbini in je zadnja čase zastrupilo vsi javno življenje med nami, zakrivil edinole lastnik tukajšnjega lističs. Vsa dolga le-ta je vladal mir v naselbini, dasi-ravno so se ie poprej usilill med nas razni koristolovd, toda odkar izhaja tukaj novi časopis, vlada razdor, ki se stalno po- - .i&v- u odklanja kar sem napisal, ne škodi to nikomur in društvu tudi ne koristi. S prav predrznim prostaA-tvom pa se Prosvetl ponovno prepoveduje priobčevati iz naše naselbine dopise, kateri ne pridejo iz Stautove cenzure. Na sti način so napadali poštenjaka F. L. in F. P. kar na cesti, ter nista dala tiskovin za pik-nfk društva Sloga št 16 SNPJ Stautovi tiskarni, temveč sta jih poslala v Proevetino. r Po mnenju tukajšnjih nazad-njaKov bi morali mi molčati; niti v lastnih časopiaih, kakor sta Proeveta in Proletarec, naj t>i se ne oglašali, češ, da s tem razdirata ta časopisa slogo v naselbini. Takih predrznosti so sposobni samo ljudje, ki ne poznajo mej dostojnosti. G. piše o n?kih tiskovinah, za katere sem baje preveč računal. Lepo. Velik "sovražnfc" Lilije sem bil, in res, sovražili so me n me še prav po krščansko, toda vaa leta eo molčali zaradi prevelikega računa—tudi, ko sta im dve drugi tiskarni dali manjši račun (kateri, prosim?) so svojemii Sovražniku v svoji kr-ščanaki prizanesljivo« t i odpusti-i. Ker pa nočem, da bi bilo društvo oškodovano, izjavljam na tem mestu, da sem pripravljen povrniti razliko v računu, ako se mi predloži pobotnica, Jcate- Pr&ktična reda koraka Bučna poročila o revoltah, zločinih, političnih korupcija)! ia elementarnih ksjtestro. fah po vsem svetu so pomešana s skromnimi vestmi o novih pridobitvah praktične znanosti. V Cincinnatlju sa zborovali kemiki ln po. mčaU o novih odkritjih Dr. VVaahbum v Waahingtonu dala poskuse i izdelovanjem kavčuka ii petroleja. Posrečilo se mu Je, da Je naredil ksvčukove kristale. Kavčuk je vat-na potrebščina, odkar Je avto poalal konja v pokoj. Do danea še dobivajo kavčuk Is tre-pitne rastline v Afriki In Indiji, Id je brss malega monopol angleških kapitalistov. V par Istih pa bo ta rastlina toliko potrebna kolikor eo dsnes potrebne one morske iivalloe sa iz-delovanje barv. Kavčuk bodo delali v tovarnah. Danee Je kavčuk še mehka In prašna tvarlns Dr. Washburnovi k ruta H ao nekaj novega in nemogoča je povedati, kaka možn«. Otl se Obetajo it tega odkriUa. l>ruga znanstvena n«.\.»t ie nov hormon v pituitarnl žlezi, ki ga je odkril dr. MeArthur v Btrffalu. Ta žleza se nahajs v Mi možganov In hormoni, ki jih izloča ja, kmrtmtlrajo mnogotere funkcije telesa OdkrHelj domne va. da novi hormon kontrolira kotno polt Valno odkritje je naznanil tudi dr. F. C. Koch iz Chleaga. ki pravi, da je dognal na podlagi eksperimentov, da žlsae človeka In (Nadaljevanj« v tedaj! Muri ); diktatura od strani Stauta, ki je pričel diktirati, komu se naj dajo tiskovine v delo In kje se mora oglašati, v tem ali onem pHKt,i Resnica je, da »O bili SUutu na poti vsi oni, ki niso hoteli trobiti v njegov rog, vsi, ki so naprednega mišljenja, posebno pa vsi čikaškl socialisti Večkrat sem že povdaril v svojih dopisih, da se rszrednoaavedno delavstvo ne da voditi po raznih kričačih v frakih ali talarjih in to ponavljam še sedaj—ln zato, ta sveta jesa, zato ta "tričetr-tinska večina." fei^ Ker je sedanji slavni odbor JPZS proti Staulovim sebičnim ciljem, zato razdor. Nesreča pri tem je, da se mu je potom svojega lističa posrečilo zaslepiti gotove naivneže, ki sramotijo sedaj ne samo sami sebe, temveč našo organitaeijo Slogo in celo naselbino. ¿j Ker je glavni predsednik JPZS končno spregovoril in pričel pojasnjevati poioftaj, kakršen e, pač ni potrebno, da bi ss spu ščai v podrobnosti katere bo javnost izvedela potom naših časopisov, proevete in Proletar-ca. Omeniti hočem le ono tri tfetrtins^o večino, o kateri piše Pred par tedni ae je vršHa o-na znamenita "konferenca, sklicana na povelje diktatorje Stauta. Ker oo as b*U, "da bi bQa Tamšetova dvorana majhna," so najeli Harmonle dvorano In 4i bi MU S. S. Tur-nor dvorana prosta tiatl dan, jo najeli, toda slučajno je ona »lavna trlčetrtlngfca večina ostala doma, tako da se Je "konference" udeležilo oSmo okrog 60 članov, poleg S* zastopnikov, katerih pa is previdnosti niso vprašali, kaj Jktt> naročilo njih društvo, oziroma kari stališče zavzema v tam sporu "Trttetrtinska večma" JoT stala tudi doma, to ss je vrši piknik društva Sloge št, 1 in kasneje, ko se je vršil skupni pik nik društva št 1 in 1« t namenom. da ae pogsravi prva blama-fta. Stoproeentna fečlna pa ia udeležila pitali» društva št I « SNPP. 6 uspdhu smo še Kaj »anje --1»- I IhIm^ l>ru a oejaivo, rri prav štev št 1« In napravil jetulUko niče ti*h dveh mašili uata takoj fhrl prvem po- MmML l »rušiva UiUa alarm hvalil povedal pa aem reeatoo, kakor oem jO povedal, kadar sem kaj naptoal o njem kot kMi urednik.__ Ako društvo pod poveljem Stau- ae m S! U.l «ejah dru PJ. ko je ss s svoje ■I ta čla-Ho mu Začetek razdora niso bjji.f ^ -0 ^ gotovo izdal po plačilu in kaki letaki, temvai Beanoedaf^^ etična tiskovina. SIcer pa, ker je bil dopis iz Stautovih krogov, nosi tudi njegov pečat, namreč niti najmanj-ega dokaza, niti najmanjše logike, samo običajno kričanje in zavijanje resnice. ¿v Dopisi Iz Milwaukeeja, priob-čeni v Prosveti, baje uničujejo napredek v naselbini. To je resnica, napredek . mr. Stautu k njegovim ciljem. Oni, ki so zgradili potom dolgoletnega, truda-polnega dela vse kar pomeni navedek so žrtvovali svoj čas in svoj denar, svoje zdravje ln mnoge le» »a prilike napredku in ljudski zobrazbi, oni naj sedaj molčijo, ker za "napredek" skrbijo sedaj drugi, ki razumejo pod to besedo vse, kar gre y njih žep. fmm iNRf Collinwood, enkrat 2abja vaa Collinwood, O.—Cleveland ima mena, ki ao jih dali slovenski naseljenci, kot 2užemberk, Kurja vas, Ljubljana in še nekaj drugih. Ali malo je Sloveneefr, ki bi vsdeli, da je bil imenovan naš Collinwood enkrat 2abja vas (Frogsvllle). Glavna zgodovina Collinwooda se nanaša nazaj. ko se je še ta kraj imenoval Euclid okolica, ki so jo ustanovili zemljemerci, kateri so spremljali starega Mojzesa Cle-velanda, leta 1809. Najprvo so bile tukaj samo raztresene farme. Ampak naseljenci so se pričeli naseljevati v večjem številu leto za letom. Euclid občina je bila ena največjih v državi. Človek, ki j« živel na enem koncu posesti, ni vedel, kdo je njegov sosed na drugem koncu, ker je bil paT milj oddaljen. Prevozne naprave so bile slabe, in le mslo obiAo-valcev je prihajalo v vas. In .pa sedaj I Ker so ae ljudje nasolje- le še spomin na one čase. Col-lin wood je znan od leta 1860, pričel se je pa razširjati šele leta 1873 do 1875, ko je Lake Shore železnica dogradila svoje tovarne za popravljanje lokomotiv in železniških voz. Takrat je bilo do 1,600 prebivalcev. Collinwood je bil; r inkorporiran 4. junija lete 1883. Ustanovljen je bil iz originalnega Euclid okraja. Prva mestna seja je bila 12. aprila leta 1884. Prvi župan je bil Harvey Sage. Collinwood si je postavil svojo lastno elektrarno ie leta 1890. Sedanja elektrarna na Aspin-wall ave. in E. 140 st. je pričela obratovati leta 1900 (5. sept.) Takrat je Collinwood štel 3,000 prebivalcev in je narastel leta 1910 na 10,000. Cleveland je z ljubosumnim očesom gledal na svojega malega soseda, ki je la-s to val elektrarno in imel položenih 24 milj dolžine vodnih cevi in velik prostor okoli železnic za razvitje Industrij, Leta 1910 (26. jan.) je bila vroča bitka na volišču za anek-tiranje k Clevelandu. "Za" je zmagal. Ta okolica sedaj šteje —bi lan ko rekli—do 100,000 prebivalcev z veliko industrijo v mm i ki pa sedaj čaka dobrih časov. Torej vidite, mi amoCleveland-čani, če ne mbremo pozabiti Col-limrooda. Da amo ae pa mi naselili v Frogsvllle—bi to bila še sedaj Žabja vas.—Mi smo ljudstvo, ki se nečemu privadimo, potem ae pa ne moremo odvaditi —naše stare tradicije. Frank Barbič. tg UUDSKJ GLAS ^ Svoboda tista Cvddy, Pa.—Ko sem čital Pro-sveto od 27. avg. 1.1., aem videl, kako nekateri člani kritizirajo dopis br. Fabjana. Ne bom zagovarjal br. Fabjana, zakaj ne vem kakega prepričanja je in ga vali v večjem številu, Je tudi vasi zrastlo. Med temi tudi ja vas, potem Coliinwood in sedaj Cleveland. Kjer je »edaj "Five Pointa" ia E. 152 ceste. (Tukaj je tudi col-lmwoodska srednja šola, ki je ena izmed najogromnejšimi šolskimi poslopji na avetu). Tam J€ bila le kravja steza med raztresenimi stezami. Ampak ljudstvo je bilo delavno in okolica je rastla. V tistih žabjih dnevih je Col-linwood imel še svojo železnico, pa kateri je pošiljal farmar svoje produkte na trg v Cleveland. Lokomotiva je bila starega tipa; kurili so njeno "puf puf" paro z drvami. Vselej, ko je prisopihala v Žabjo vas, so jo vaščani radovedno ogledovali Sedaj J^ t^ ^^ o^o, * t^d*'ne tom rekel, da ni pok. Zavertnik dosti napravil za delavsko stvar. ^Ampak prosim vas, aobratje, zakaj sedaj toliko napadati našega urednika in rad'bi vedel, kaj je urednik zagrešil? Kaj ni 9. konvencija dala svobodno voljo članstvu, da Jcritizlra? če ne bi brat ur^lnik objavil dopisa br. Fabjana v Ljudskem glasu, aH bi bilo to demokratsko? Mislim, da ne in s tem ne bi bilo svobode tiska. Zato bi prosil br. urednika, naj ne bo pristranski in naj natisne vsak dopis, pa naj bo od katerekoli stranke. .>¡Mislim, da članstvo ima pravico, kajti Prosveta je lastnina Članov. Po-novno urednika prpeim, kar naprej z dopisi. — Anton SJtaffer, član društva št. 6 SNPJ. I Denar v obtoku zdaj narašča. — Koliko imaš v žepa? * Waehmgton, D. C. — Zvezni zaklad ni oddelek poroča, da je v avgustu krožilo v Združenih državah več denarja kakor v juliju. Vsota denarja v obtoku je bila $36.72 na osebo, to je 82c več kot meseca julija. Dne 81. avgusta je bilo v cirkulaciji $4,534,471,440, dne 31. julija pa $4,426.488,681. sbptembua Heinrich Izvor rere Tí vplivi celotne nogti filón ¡azviji vet (Nsdsljevsnjs.) V Beigradu- Peš, v tramvaja In avtobusih po meetu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Meoio je vojaški in poHcijeki tabor ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj ražfeovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Bel grad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih poeameznih reči, čeprav ga. hvalijo, da je po-Ick Carigrada najlepše mesto Balkana. Bgzume ae, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu — toda pokazali so nam glavne iiointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Beigradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili amo ee samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vršoš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, /Kanja ali isvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko meeto. f im prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, Id ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni si&o zidajo nove hiše In palače, ki ao res lepe In moderne, ampak vsega ne morejo zazidati — in take vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko lcu-čko in te kontraat pači vse aku-pej. Nove ulice eo široke ia ae-feltirane, trotoarji pa la kon-kreta kakor v Chlcagu, atare u-Itce pa so ozke la prašna. Največji kontrast je pa v noši. Poleg jnodfoa oMcčenih moških in dam mencajo brkati mošakarjl s čepicami na glavah In opanki na nogah, drugI v širokih tur-ftkih hlačah» tretji pa spal gač*. Čudovito V Ameriki smo čitaH la. da je latinica «daj ravnoprav, na » cirilico V Sloveniji, aa Hrvaškem la pe Dahaodji ao od» plsl na postajah v obeh piaavah — v n« !gradu p^ vsi samo r cirilici. Omenil aem to mojemu «rhaketnu spremljevalcu In od- govoril mi jf: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi ae mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijondv za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, oo nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj — in preveč — vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaška straši »toje pred kraljevo palačo blizu Ter zije* stoje pr< d vojni*UBiiatttts ntvom, okoli atare trdnjava in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Plefe tista vil pred vojakom na etraii in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemoj-te mene pitati IV Na promenadi ob ateri trd-njavi nad izlivom 8ave v Donavo je intereaantno. Staro tl-dovje je mestoma še danes okr-hano od avftrijskib^franat,)U so letele preko Save isz^ Zemuna ob Izbruhu svetovne vojne.* Na konici promenade stoji kolosalna »oha v spomin image. Kip je Izdelal Meštravit. _ _ Vi delavsko zbornico smo se vrnili v fnaKh tramvajskih vozovih, ki se iMtlo večji kot ljub* Ijaaap »pred /krnice so nas čakali trije avtobusi, katera # i z Iv i ni ko*, pak U>nlla; laBHB občina ta izprevoe ia ogledovanje meeto. Qdpeljali sna se ii nm m deželo pod vod* Belgradskih sodrugov. Odvedli eo aas. aa pnjasea. um-A vale, obcaščen a šamo. kjer ee lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino fcj*-mo, da M al treba pljafe jsa*! o oeboj. Dovolj In vsake vrste je dobiš tam. fDnlj» prihodnji*.) narave, ki so drug od drugega in ki se med seboj njujejo in omejujejo, določajo moralo dr^I no ureditev in tudi verske predstave 'ljudi Herderjevi nazori so šli mimo Jav Kajti medtem je prevladala Heglov» flja. Po Heglovem mnenju je podlagah vere zavest človeka o Bogu in iz te izhaja potreba, da človek uravna svoje razmer^ Bogom. In v kolikor se samostojno r ta zavest, se razvija tudi znanje o boKU Ves verski razvoj je po Heglu "gibanje v mem sebi, prehajanje od ene vsebine do ¿J ge." 2 Za začetek vsemu razvoju postavlja B gel prirodno vero, pod katero razume čafceri prirodnih bogov. Iz te neposredne vere se z razvojem ^ Vesti, t. j. s tem, da človek Joči duha (Boga) 0 narave (substance), razvije "vera mere" ft Ujski Konfucijev nauk), iz te "vera fant* je" (indijski Bramanči), iz te pa vera bitja v samem sebi" (budizem). Ko pa človeška zavest spozna, da bog naravno bitje, temveč čisti duh, nastopi p^ obrat v verskem razvoju: nastane "vera sva bode", ki preide v "vero luči" (stara peni>, ska vera), v "vero bolesti" (oboževanje Baali) in v "vero zagonetke" (stara egipčanska v» ra). Kot vere duševne individualnosti gB "vera vzvišenosti" (judovska), "vera lepoU" (grška) in "vera smiselnosti" (rimska držav na vera), dokler se ne dvigne nad vse te po. polna, absolutna vera: krščanstvo. Na Heglovih ramenih stoji Ludvik Feuew bach s svojima spisoma "Bistvo krščanstvi" (1841. 1.) in "Bistvo vere" (1845.1.) Feuerbach zavrača Heglovo trditev, da }i ven materije (snovi) obstoji neodvisen dok (absolutna ideja); samo svet, ki ga dojmem s svojimi čuti, je zanj edino resnična stvar ii človeška zavest je samo funkcija moiganor, Duh (mišljenje) je le najvišje delo materij« Tudi človek z vsemi svojimi duhovnimi apM sobnostmi je samo plod narave in njegovo x* vest določa njegovo materialno bitje, njegovi narava. Takozvano spoznanje Boga je «po» znanje samega sebe. Feuerbach pravi: "Ab> solutno bitje, človekov Bog je njegovo last»] bitje." . Feuerbach je torej preobrnil izrek sv. pisma "Bog je ustvaril človeka po svoji podobi" v izrek: Človek si ustvarja boga po svoji po-dobi. Vendar človek pripisuje bogu tudi tiki lastnosti, ki jih sam zase zanikuje: Bog jene skončen, človek pa omejeiu Bog je vsemogoča,: človek brez moči itd. ^^m Feuerbach je torej smatral človeka za plod narave in nepoznano mu je bilo, da se človd pod vplivom druibe razvija in izpreminjaivrf misli. Vendar je važno njegovo spoznanje, d« j« vsa vera človeško delo. Čeprav človek rsd pripisuje bogovom nadčloveško moč, jim vend* v bistvu daje svoje lastnosti, to je, pri verskih predstavah izhaja človek iz samega sebt, iz svojega bistva. S tem pa še ni bilo povedano, s katero ti-ko predstavo se je pričel razvoj vere. OitzloK odprto vprašanje: "Kako si je človek midl svoja prva božanstva in kako jih je častil.' Odgovor se je sredi preteklega stoletja i** skoro soglasno: "Verska zgodovina se priienjij z naravno vpro> s čaščenjem prirodnih zil. W votnemu človeku popolnoma nerazumljivi porodni pojavi kakor blisk in grom, vzhod in » hod sotnea, potres in vihar—da so vzbudOH njem čuvstvo popolne odvisnosti od pnrodja sil, ki da jfo je pričel obolevati, da si njihovo naklonjenoet. In najprej da je pr*» vek častil le prirodne sile kot take, kasneje |S da je iekal sa njimi vsemogočna božanska. m in prirodne site vedno bolj,Uei-somno™1 Tega naziranja je še danes mnogo vtijj zgodovinarjev., Vendar je to naziranje poj» noma nepravilno, vendar razumljivo i <*««■ na razvojno stopinjo prazgodovinskega razi*** vanja in narodoznanstva sredi 19. stoletjs. ; (KONEC.) V- m ¡bilo Učenjak svetovnega alovesa prof. Coussis K napisal izčrpno studijo o vsem. ker vemo ■ domnevamo o legendarnem izginulem svetu a lantide. Njegova razprava je objektivna n zato tem-bolj uničujoča. V njej obdelav» «r prvo vse teorije "stlantologov, atlantofi^ » atloatomanov" ter ug^avlja nazadnje, di\w\ njegovih raziakavanjtti In dognanjih Atlanu-nikoli ni mogla ekelstirati, da je bita vselej r ven prostora in časa. Ne vdaja pa se iluziju^ bU*fc po njegovem prepričanju nesporne»ur, tovitvijo razpršil nadaljnje fantaziranje tomanov. ki sa nikoli ne bodo pastili or^ svojih lepih sanj. V svoji knjigi nsvsjs ^ dragim tudi izrek, ki ga zgodovina Aristotelu, da Je bil namreč le "Plato tifU. »j je Atlsntido prič«psl Iz morja in jo P«*tii ^ pet izginiti v njem ..." F\ (N.. na 26. avgusta) ee je pripetile na postaji Tesno pri Mariboru smrtna nesreča, katere žrtev j« postal komaj 84-letni premikal Jurij Verdelak. Dva vagona sta ga povozila in je kmalu nato zs poškodbami umrl. Bilo je ponoči v temi. Z nasipa sa tedaj spustili po tiru dva vagona, Ver- fROSVETK da bi dal znamenjo kretničarju naj preatavi neko kretnico. Toda ko je šel preko tira, mu j< nekje spodrsnilo ali pa se je bil »podtaknil, tako da ja padel. Pc nesreči je zadel z glavo ob tračnico, da je nezavesten obležal In neereča je bila tu. Zakaj o-nadva vagona sta prav tisti hip pridrvela po istem tiru, ns kste-rem je ležsl Verdelak, ter Šla preko njega ter ga popolnoma razmesarila. Odtrgalo mu je malone noge, mu zdrobilo roko, na glavi pa je imel hudo rano ter prebito lobanjo od padca. Verdelak je kmalu nato izdihnil ne da bi se bil zavetlel. 26. t. m zjutraj ao ga prepeljali v mrtvašnico na Podbrežje. A menda zato, ker je bil žrtev dela in še ne daflnitivno nastavljen pri železnici, so njegovo truplo pre-peljali na navadnem kmečkem vozu, ju katerem je bil sveženj na njej ja ležalo razmesarjeno Verdelakovo truplo, pokrito z železničarsko suknjo . . . Žrtev dela! Brespeselnl delavec es smrtno ponesrečil. — Brezposelni mizarski pomočnik Franc Kolar iz Maribora je šel v Bosno iskst dela. Ni «s dobil, pa se Je vozil dalje. Denarja nI imel, pa Je zato splezal na streho železniškega vagona osebnega vlaka, ki je vozil iz Zenice proti Slav. Brodu. Kolar je sedel na vagonu In ga ni nihče opazil. Tkko ee je zastonj voail proti Brodu. Malo pred ciljem, kak kilometer pred Brodom, pa je proga speljana preko železniškega moetu, ki je tudi agoraj zvezan med seboj z Železnimi trsčnicaml. • Kolar v temi ni opazil nevarnosti, da bi se bH vlegel na strsho. Ko je vlak prižel do moetu, je sedel MMko - najboljša hrana Kadarkoli naše telo potrebuje okrepčila in gradHnih snovi, nam priporočajo, da pijemo mleko. Zakaj? Odgovor je jako enostaven. Uganko, kaj naj predstavljs popolno hrano, je narava sama re-lila in rešitev je: mleko. Ko je pastalo veliko p^me vročekrvnih živali, sesavcev, katerih mla-Jiči se rodijo živi in slabotni, Je narava poskrbela, da bi ti novorojenčki dobivali popolno in idravo snov, mlefro. Tudi Človek, kot nsjbolj dovršen sesa-vec, je odvisen od mleks tekom ¿ni svojega detinštva. Mleko je popolna brana. Vsebuje vsako snov, ki je potrebna za rast In zdravje. Je hrana, ki Eadi telo in popravlja obrab-. ine tkanine. Pa je tudi kuril« na snov, kajti preskrbuje s snov. jo za ustvsrjanje energije, potom katere tplo izvršuje mišično delavnost. Povrh tega so v mler ku one prepotrebn« mineralne soli, ki dajejo moč in trdnost kostem in zobem. DoČim je vrednost mleka kot glavna hrana za deteta splošno prlpoznana, dostikrat pozabljamo, da je mleko izborna hrana tudi za odrasle. Kakor vsak otrok bi moral piti kvart mleka na dan, tako bl moral odrasli piti vssj pejnt istega. Otroci ii) odrasli uspevajo z mlekom. Ker je mleko taka popolna hrana, se priporoča onim, ki so slabega zdravja, da ga zavživajo že več kot po navadi. Ako sledijo temu nasvetu, se dostikrat izognejo težkim boleznim. Ta popolna hrana — kakor je znanstveno dokazano — okrepčuje utrujeno delo oArsslih, kskor rsstoče telo deteta. Toda mleko za odrasle kil za deteta mora biti Čisto, ako nsj doprinaša evojo korist. Dandanes dobivamo mleko najčietejšo vrste veled strogih mestnih na-redb in državnih zakonov. Mleko mesta New York je tipično v tem pogledu. Za atarlh časov je bilo drugače ln okuženo mleko je večkrat povzročilo raspesenje nalezljivih bolezni. Mleko pod nesanitarno upravo s strani mle-'karjev in prodajaleev utegne bi-ti sredstvo za sledeče nalezljive lezen ubijala nešteto mladih žW« Ijenj veeko poletje. VzruK te griže je bil nesnan. L. 1903 in 1904 pa sta Dr. Holt, slavni epe-cijslist zh deteta, in Dr. Park, ravnatelj 'laboratorija newyor-škega zdravstvenega departmsn-ts. dokazala, da vzrok te bolezni ni bils nlkaks posebna klice, msrveč mleko, ki je vsebovala znatno število bakterij takosvs-«e neškodljive vrste, o katerih ni nikdo prej sumil. Dokazalo « je, da te bakterije sicer ne škodujejo atarejšim otrokom Jn odraslim, ampsk da imajo uničevalen vpliv na 4elikatne prebavne organe dojenčkov. To odkritje je privedlo do splošne ps-steurizacije. V razvoju Ista je igral veliko vlogo snani človekoljub Nathan Straus. Sanitarni zakoni imajo za po« sledico, da je mloko dandanes zdravo in varno. Ali treba ime* ti pred očmi, da, dočlm zakoni skrbijo za to, da pride mleko pred naše duri v dobrem stanju, smo mi sami odgovorni, da ga ohranimo ravnotako čisto ln eve. že v naši kuhinji. Pasteurizaelja obeta Ja v glav* nem v tem, da se mleko sagraje do gotove temperature (148 Fahrenheit) in da se drži Vri tej temperaturi sa trideset minut. To postopanj^ ubija nevarne bolezenske klice ln znatno zmanjša število takozvanili neškodljivih bakterij. Ali da te bakterije ostanejo v malem številu, mora mleko a» stati sveže. Gospodinja mora paziti na to, da mleko ostane hladno, dokler ga ne rabi. Lad v ledenici je neobhodno potreben v vsaki kuhinji. Mnogo u.ledv pomenja sveže, sladko meeo, ka kršno je potrebno sa zdravja Ni zadosti, da ee kupi dobro mleko. Mleko mora ostati hladno ln snažno. Mleko se mora smatrati kot zavarovanje za zdravje vsakogar. Ali to mleko mora biti shranjeno pod sdrsvlml ln sve-iimi razmerami. Ne le otroci ln bolniki potre« bujejo mleka, marveč vsak ls-med nas naj poišče sdrsvja v tej hrsnilnl ln ozdravujo rekel je Nikolo Jurlča. ker je 23. avgusta v pisarni nekega dru št ve zahteval In prejel ed pod ravnatelje družbe 'Tigrells' so.ooe ms. kot dsrilo, ds U družbo oprostil plsčiU globe ned 460.000 Jurič sicer trdi, ds Jt vzel dsnsr Is. ds gs Izroči flnan-čni direkciji ter razkrinka druž be, pa mu tega ne verjamejo. katere vrete tuberkuloze. V prejšnjih ftasih je zlesti pretila nfvgrnost detetom in mlajšim otrokom, da ee okužijo tuberkulozo potom mleke bolnih krev. Tuberkuloza je navadne boleeen goveda in surovo mleko okuženih krav doetikrat vsebuje žive bekterije tuberkuloze. Izkušnje je dokszels, ds eo te bekterije sicer reameroms brez nevarnosti za odrasle, ali da morajo provzročiti ueodepol-ne Infekcije pri otrocih, ki pijejo surovo mleko.' Dandanes pa živinosdrsvnlški nadzorniki pregledujejo vaško Čredo potom tuberkulinovih poizkusov in vsako tuberkulozno govedo Je takoj ubito. Na tak način je bil vir nevarnoeti znatno omejen. Vrhutega določbe zdravetvenlh zakonov, ki delu-JeJo ss sns|ro in čistaat, zlesti pa odredbe glede pravjtoe psstsuri-zecije imsjo ze posledice, da a* kuženje veled mleka in rszpsss-nje nalezljivih bolezni v*M njega so postels jsko redka Pssteurizseijs ubija klice tu* bor k u lose, lsgsrjs ia drugih na lezljivih bolezni. Pseteurizecijs je tudi odpravila nekdanji strah detlnske kolere. Kar do prvih let sedanjega stoisžjs Js ts bo- OGROMNE ELEKTRARNE V Berlinu bo drugo leto j ni dograjsns yeliksnska slek trlčns centrala, ki bo proiavsjsls ss 228,000 kilovatov električnega toka. (En kilovat ja okoli 1 in eno tretjino konjska sile). To bo že druge teko velika elektrar na v tem nenevedno naglo napredujočem velemestu, ki komsj sproti krije rapidno naraščajočo potrebo po električni energiji. Poeebno važnost eo polagsli pri gradnji nove centrale na odvs-JanJe dima in pepela, ki psineni-ta v vssh industrijskih mestih veliko nsdlogo. S sllčnlml orjsšklml centrala ml ps se ns ponašata samo E vrops In Severna Amerika. V Argentini, tik Buenoe Alresa se grsdi elektrarna sa četrt milijona konjskih sil, ki bo saradi cenejšega prostore stala na terenu, ki ga Je doslej preplavljsla reka La Plats. V Choeaa na Js-ponskem pa je v delu enako velika vednoelektrična centrsls, ki bo dajala tok sa proizvajanje umetnih dušikovih gnojil, katerih kanijo produeiratf 800 tisoč ton na leto. Voda. ki bo napajala turbine v centrali,-ss bo nabira-Is v ogromnem 700 milijonov kubičnih metrov vsebujočem u-metnem Jezeru. PREKOOCBAN0KA IJSTALCA Partía sit Tek Mari, Slovenska ■. odporne Jednote^ ior»». it. leor v dfftavl IIUmU H67-5I S«. Uvadsls As. CSiosv«, 1U. Tel. Rockford 4IS4 GLAVNI ODBOR &N.P.J. UPRAVNI ODSEKi VI WOE NT CA INK AR, pndsMlnlk.....M87 P. Uwndals Ave., Chicago, I1L PABD A. VIDER, gL tajnik;........ SSSV 8. Uwndale Am, Chleajro, 11L •LAS NOVAK, tajnik bol eddelks. ...SWT 8. Lawnd.U Ave.. Chlea«o, 111 JOHN VOGRIOR, gl SUgsjaik.......2057 S. Uwndals Ava. Chloago, III PDJP OODXNA, aprsriulj gUstla.,.,1667 8. Lswndala A vs., Ckleago. Ill JOHN MOLEK, ui^dnlk «Uslls......8S67 8. Uwndsl« Am, Chicago, U. ODBORNIKI ANDREW VIDRlCR, pnrt podpr«dsednlk. MP Russell Ave., John.town, Pa. DONALD J. LOTRICH, druVt podpr*«!«., 1 i»3T 8. Trumbull Ava., Chicago, III IOHN J. BAVERTNIK, gl. Sšravnik........37S4 W. 20th Si, Chicago, Ilk ■■H GOSPODARSKI odsek I FRANK AIJC8H, prodaodnlk..........8114 8. Crawford Am, Chicago, III JOHN ....................388« W. S7th St., Chicago, III JOSEPH 8I8KOVICH................1008 B. 74th Btrnt, a.vtUnd, Obla Bporotni ODHBKi «[OHM OORtEK. predsednik..............414 W. Hay 8t„ Bprlngflald, I1L 7AUM1!» iü^ ...................................®°8 ^ Atm*> JOHN TRCEL|..,,f,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,tiBoa 8B7, Strahana, P% fRANK PODBOJ................................Box 01, Park Hill, Pa. FRANCES SAVOVŠEK.................1018 Adama St, No. Chicago, HI __ i ':id OEROtNI babtomixlr v OBOROE SMREKAR. prvo olnroSJe.......187 Main Ava., W. AlWprfppa, Pa JOHN LOKAH jr., Srago okrošje....... .888 B. 18Snd 81., Clavaland, Ohla KHAN K K lun, ItatJe okrolja.................Box 088, Chlsholm. Ulna JOSEPH HRATKOVICH, «etrto okrošja............ R. 7, PUUburg, Kaa«. PRANK KLOPČI0, peto •M^'Wwf'U.........P' a D,0M' NADZORNI ODHKK; FRANK BAITS, prodiadttik.................8888 W, 80th 8t., Chicago, III ALBERT HRAST......................m 8. Pteroe St. Milwaukee, Wis MICHAEL PLESHE..............»10 Madiees Ara« N. 8., Plttaborgh, Pa _ rosoei—lawsiaiiiin • dralal a ves mens. m m «Mala* aa pe*_________ _ „ _ tts^imste t w— ^ Lets 1012. so šteli v Trstu ruskega uvoaa ¿100,MM kvintalov, leta 19K. 478,474 kvintalov, )e-10618. 812,42ft kvintalov, lani je narsetel uvoz na J44,477 kvia-talov. lt> Je posledles trgovske-gs dogovora is leta 1D9I. Ta ruski uvoa pa J» fcil skoro vas le raaslten. Po sedenjem trgovskem eporssumu med Italijo in Rusijo pa upajo v Trstu na snet* AS ,flwjaM8ko-ruske trgovoke xmenjave, katerih bi ee udslešll tudi Tret Ruskemu konzulu Cisjlunekemd priporočajo trša-ške ladjedelnice, plavfte in druga ndustrije. V ladjedelnici v Tr-tišču gradijo tri ladje po neročl-ju sovjetske vlade. , 28. september t.' f. Je določen sa "den groc<|JaM> J\> celi Italiji, po vseh meetih ln vaseh ee io ta dan prodajalo grosdjs po kar mogoče nizki ceni. Teko ee hoče znišati pridelek vina, ki ga Je veeko leto preveč ln spraviti v dsnar grozdje, da ee bo krnski trad po vinorpd|ih pokrajinah bolj Izplačal kot deelej. MmbM* vinogradniki eo naprosili fašistične goepedarske organizacije, da naj gledajo na i*.da ne bo ne umunjenl dan v dešeli na prodaj preveč grozdja Iz jušnlh provinc. |fcred kratkim so spuattli M ladjedelnice v Tršlču v morje motorno ladjo "Mowinrkei", Jd jo Js naročita velika emerišV« petrolejske drulbe ,4BUn je tovarnar Hribar r ivoji t/A»rni večkrat čistit Skušal >t a Hm manjšimi firm opravljati čim več* dala Jaaao j«, da je a tem brezposelnost le p j«» «šival, uničeval pa duševno ia teieano rse zaposlene; valed ceaar pnč ni čudo. da ao bile ravne pri ajemu ia njegovemu sosedu Lesjak« stark* Uko pogoste. Delavstvo pnč hoče «a svoje fedje tudi gladilo ia kdo naj jim ga da, ako a«> tisti zaradi katerih so jih dobili? Za paftteno d«lo, poMiao plačilo! Tega zlntega reka aaravc pa tovarnar Hribar ni nikoli poinaJ- O, kolfcnkratjeMara nroaila. naj primakne Jstofstva k pieču »a^ je trd do skrajm»ti, šele strah pred batno krvjo je iztinafl ia njega borne drobimo, ki j« še to vrgrf kakor p«oai ia ae ljudem, iz katerih tuljev aa radi v njegovem iepa tisočaki. Toda, kakor je bilo njegovo srce skrhan «akkajcno. pa je imela Mar» aa sirote vedno odprte duri Obiskovala je bolae po razdrtih baraka*, jim počitek jadfla ta denar. to koliko je bflo »vakftnoati v Uh*-reaušafh srcih! Kako radi aa Jo tam*! Bila drugi dna se je dmdfla. Vrtala je vaee. Kal ae je agodile? rfgsnai aa ai mogla šiiidill Zjutraj pa je bil skrhraj potrkal aa ajaaa vrata Caharija ia ji Imačfl stoto obrobljeno pieasa. Hipoma je vstala r njej, groaao ki liilnfnn ja vntalo — grehi Kaj. če nastopijo psatatfoe? Sramota! Kaj porečejo Undje? Oče! Stojaa! Zgradila a« j« ia grskla po odsji... Oče Ji jefeisodaj ' Pešam Je pastir zapri vrata, sam pa ja «topa akoai manjša vratca, ld ao imala obliko pokončnega vitla, in je odš«i. Gaaton a« ja približal vitlu. Poskusil ga ja zavrteti aa njegovi od to a« ma je zazdelo zelo zabavno ugibati, kateri Štirih krakov na rrstena ae bo ustavil na ograji, če vitel savrti Med tem ko ae Je kratkočasil dva kmeta. Poaantmal j« je za svoje poskuse to je jima ponudil majhno vsoto, če M uganila prav, zahtevajoč v zameno teUrtolikt-no vsoto, če bi ae imotfla. Kme- Iaml je čm uri čaaa: ob šestih ae je *rel ie cel kmetaki shod okoli vitla. Gaatoa je Imel hanko. Določili ae ai sestanek ga naslednji dan. Naslednjega dne, ob zori, je Gaatoa naje) nekega mizarja, da ja prišel utrditi, opiliti to nama. sati vitel. A$tni ee je aokel po tej majhni operaciji aa svojem oslšču, ne da bi več iakntno cvi-111 kakor prej. Mladenič je dal prinesti stole to aekaj pijače. Sta viki prejšnjega dne ao a avoje «tram privedli trop prijateljev. la tako ae molje igrali okoM vitla 4o poane nočne ure, ob avi-tu avetiljk to pod očmi iivine. Gaaton, ld ga je v moatu sa- Pa kal u «Mali in zaupna katerim redno rada pn-in daje nasvete. Ona izvritoje Ker ata bila tovarnar Hribar to gospa Vera odpotovale prejšnji dan r Zagreb to ee g Jak, da ostane proti svoji navadi malo dalje v Marini sobi. b k«r je bilo tako, «ta ee tudi Jeromea to Galerija poeluftila prilika ta Izrabila prostoet te nekaj dni sta opaaovala mikaven lepak na bliinjem brzojavnem droga, kjer ao pekovski pomočniki vebili vne žalostne, da ee rasveeele na njihovi maikaradL "Mara r Privit je j« k ««bi. "Priznaj, to ti j« piaal oa, oa .,. vidim ga .. „" Stegnil je roke proti kota In njegove oči «o ee divj« sa-iekril«. "Vidim ga. tam stoji v«a črn ... O Mara, to j« on •. . Ta hip se j« Mara dvignila s nekim pone» "Da, to j« on." Lesjak j« omahnil in neraaumljivo mrmral. V Mari ao vstali spomini pratekla & N. P. J. PRINTERY