LETO m. Št. 49.
18. DEC. 1964
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Mnenja in kritika
Ne bojmo se odkrite besede o naših problemih!
Slišimo očitke, da naš to- nje problematike. Novinar se je že toliko razvil, da ni več varniški časopis vse prema- mora biti na tekočem z na- možno zoper novinarja, ali Jo kritično obravnava proble- Šim družbeoo-ekonomskiim drugega avtorja, ki- poskuša me v podjetju, pri čemer vsi razvojem, ker le tako bo lah-~činjfoolj! na objektiven in vemo, da jih ni malo in ka- ko te probleme obdeloval, konstruktiven način obrav-teri se iz dneva v dan pover Poudarjam, da je v novinar- navati določene, probleme — čujejo in zaostrujejo. K iz- ju treba gledati družbeno-po- pa naj si bo to komu všeč našanju problemov v naš ča- liričnega delavca, ki s kon- ali ne — podvzematl kakšne sopis so nedvomno poklicani struktivno kritiko nakazuje ukrepe ali, da bi se celo za-naši vodilni delavci, pred- Odprave raznih poman j kiji- majala njegova služba, štavniki naših_ samoupravnih vosti in napak ter predlaga Če bi kdo v takpm primeru organov, člani kolektiva in izboljšanja' dela na vseh pod- poskušal izvajati kakršnekoli pa ne nazadnje tudi naši no- rocjih družbenega razvoja. ukrepe oz. sankcije, kar je si-vinarji in to tisti, ki delajo Strinjam pa se, da je tre- cer možno, pa je treba ta v okviru tovarniškega čašo- ba odpreti novinarjem še vse korak obsoditi, saj je docela piša, kakor tudi tisti, ki mogoče vire informacij v ok- v nasprotju z .našim družbe-delajo za naše zunanje čašo- viru podjetja; da bodo res no-političnim sistemom ih' Plse-	lahko probleme podjetja na- našo socialistično moralo.
Večkrat Se prav med ria- kazovali v našem časopisu. Konstruktivna kritika je širni novinarji pojavljata dve Glede drugega vprašanja ena izmed osnovnih gibal na-vprašanji:	S pa pripominjam, da je to šega napredka. Zato nasvet'
d| da so premalo seznanje- stališče novinarjev nekoliko našim novinarjem: čimbolj ni s problematiko podjetja; naivno. Ponovno poudarjam, se seznaniti s problemi naše-2. da si ne upajo pisati da je treba novinarje šteti za ga podjetja, biti na rtekočem problemov, ker bi zanje kot družbeno-politične delavce in z vso našo družbeno-gospo-delavce v podjetju nastal te- je zato treba tudi njihove darsko problematiko in pol-.žaven položaj.	^ i	prispevke gledati s tega stali- no mero korajže za objavo
K prvemu vprašanju na- šča. Naš samoupravni sistem raznih problemov! G. P. •slednje:
Naši novinarji so vabljeni na ;vse seje DS podjetja, na seje razširjenega kolegija, lahko se udeležujejo vseh zasedanj DS po tovarnah in enotah skupnih služb ter de-lovnih .enot. Tudi material za te seje jim je dosegljiv.
Od časa do časa so nadalje novinarske konference, poleg tega pa imajo tudi stalen dostop do vseh oseb v podjetju, s katerimi se lahko pogovorijo o raznih vprašanjih in seznanijo s problemi z vseh •področij. Jasno je, da se v Okviru vseh navedenih organov in sestankov obravnavajo v glavnem vsi problemi; ki so pomembni za podjetje.
Nadalje imajo možnost, da 'se udeležujejo tudi sestankov naših družbeno-poli tičn ih organizacij,, zlasti sindikata, ki prav tako obravnava najvažnejše probleme našega podjetja.
Razumljivo pa je seveda, da je odvisno- od pobude in .zavesti samega novinarja, koliko se vsega tega udeležuje in samoiniciativno tudi seznanja z vso ustrezno problematiko. Menim, da je izmed osnovnih lastnosti novinarja samoiniciativnost in njegov občutek za družbene probleme v okviru podjetja, katere.potem obravnava s tiskano besedo v časopisih. Generalni direktor, tov. Dušan Horjak je na mladinski Tukaj je potrebna široka raz- konferenci spregovoril o problematiki podjetja in vlogi gledanost in stalno študira- mladih proizvajalcev
Zaključni govor Josipa Broza - Tita
Zahvaljujem se delegatom na kongresu za zaupanje, ki so nam ga izkazali s tem, da so izvolili centralni komite, kar je za nas, ki smo v izvoljeni v najvišji forum partije, velika obveznost v našem bodočem delu. Prizadevali si bomo upravičiti zaupanje, ki ste nam ga tu izkazali. Seveda bdmo lahko v polni meri izpolnjevali svoje naloge, če nas boste tudi v prihodnje podpirali.
Dovolite mi, tovarišice in tovariši, da se v svojem in v imenu vseh članov novega Centralnega komiteja zahvalim tovarišem, ki tokrat niso izvoljeni zato, ker je bilo potrebno, da se Centralni komite poveča in obnovi z več mlajših ljudi. To so naši dolgoletni sodelavci. Skupaj z mnogimi izmed njih smo doživeli veliko tudi v obdobju ilegalnega dela, zlasti pa v veliki osvobodilni borbi. Skupaj z nami so nosili breme ilegalnega dela in breme osvobodilnega boja, pozneje pa tudi breme graditve naše socialistične stvarnosti. Upam, in ne samo upam, marveč sem tudi prepričan, da bodo tudi v prihodnje skupaj z nami po svojih ipožnostih, fizičnih in umskih, tako pomagali, da bomo izpolnili sklepe, sprejete na VIII. kongresu. Vam tovariši, ki tokrat niste izvoljeni, se zahvaljujem za'dosedanje delo.
Rad bi se zahvalil tudi vsem delegacijam komunističnih, socialističnih in drugih naprednih organizacij iz tujine za njihovo udeležbo in sodelovanje na tem kongresu naše Zveze komunistov Jugoslavije. Rad bi izrazil prepričanje, da bo njihovo bivanje tu in udeležba na našem kongresu v veliko korist za nadaljnje delo in sodelovanje med našimi partijami in gibanji. Želel bi, -da to, kar so tovariši slišali na našem kongresu, omogoči nadaljnjo krepitev naših stikov. Mislim, da so se tudi v tem' kratkem času, kolikor se mude med nami, lahko seznanili z našo stvarnostjo, z našim gledanjem na razne probleme, zlasti na probleme našega notranjega razvoja in mednarodnega delavskega gibanja. Hkrati jim želim mnogo uspehov v bodočem delu v njihovih deželah, v socialističnih deželah ter v razvitih partijah in gibanjih. Hvala vam, tovariši!
Mislim, da se vsi strinjate z menoj, če rečem, da se moramo zahvaliti tudi našemu in tujemu tisku, radiu in televiziji, ki so ves čas tako izčrpno in objektivno obveščali našo in svetovno javnost.
Tovarišice in tovariši, že večkrat smo poudarili, da je ta kongres velikega pomena za nadaljnji razvoj naše socialistične dežele. O diskusijah na kongresu lahko rečem samo 'najbolje, ker menim, da so bile na visoki ravni. Mislim, da smo tu temeljito povedali vse, kar bi bilo treba zboljšati in da smo dolžni v našem bodočem delu upoštevati rezultate diskusije in gledišča Iz referatov. Osnovna pojasnila delegatov in resno obravnavanje raznih problemov kažejo, da je misel marksizma-leninizma globoko in široko prodrla v vrste Zveze komunistov in v vrste naših delovnih ljudi.'Nikoli prej nobenega našega kongresa ni spremljalo toliko ljudi, iz vseh krajev naše dežele, kakor je spremljalo ta kongres. To pomeni, da je naše ljudstvo hotelo vedeti, o čem smo tu govorili in ali smo dovolj razumeli potrebo po izpolnjevanju vsega tistega, kar naše ljudstvo pričakuje od naš.
S tega mesta lahko rečem, da bomo te sklepe -uveljavili zlasti zato, ker je naše ljudstvo s tolikšnim zaupanjem spremljalo ta naš kongres in 'ker je tako potrpežljivo čakalo, da bomo spre-jeli sklepe. Sklepi, ki smo jih tu sprejeli, zadevajo predvsem nas zgoraj, ki smo izvoljeni v centralni komite, in ml moramo Kiti zgled v uresničevanju teh sklepov. Sklepe pa bomo lahko izvajali samo, če nas bodo podpirali vsi naši delovni ljudje.
Prav tako bi rad poudaril, da morajo vsi člani centralnega komiteja, kjerkoli so, a člani, ki so bili danes izvoljeni v centralni komite, so na raznih sektorjih družbenega dela, zmeraj misliti na besede, ki smo jih slišali na tem kon-(Dalje na 2. strani)
Zaključni govor Josipa Broza - Tita
(Nadaljevanje s 1 str.)
gresii, v razpravi in v referatih in da ne smejo niti za trenutek pbzabM na svoje obveznosti in dolžnosti. Prepričan sem, da bodo novi člani centralnega komiteja tako tudi deiaii.
če govorimo o tem, kateri kongres, denimo, Je zgodovinsko važen, tedaj je treba^ poudariti, da noben kongres ne postane zgodovinski samo po tem, o čem so na njem govorili in kakšni sklepi so bili sprejeti, marveč po tem, kako se bodo ti sklepi izpolnjevali. Tako naj tudi ta kongres postane zgodovinski z izpolnjevanjem zastavljenih nalog v naši vsakdanji praksi. To pomeni, da moramo preiti od besed k dejanjem. Naše sklepe smo spravili na papir, zdaj pa morajo postati jedro vsega našega dela v podjetjih, raznih ustanovah in povsod, na vsakem kraju. Kolikor sem mogel, sem se te dni zanimal, kaj naše ljudstvo govori o tern kongresu. In prepričal sem se, da 99 odstotkov naših ljudi z globokim zaupanjem in odobravanjem sprejema naše besede in stališča, izražene v referatih in v diskusiji, in da so prepričani, da bomo to tudi storili. Opraviti imamo tudi z malenkostnimi dvomi, izvirajočimi iz raznih vzrokov. Dvomijo tisti, ki' nam ne žele dobro, ti pa predstavljajo odstotek minulosti. Je pa tudi nekaj dvomov pri ljudeh, ki so imeli slabe izkušnje in ki so bili doslej večkrat razočarani in zato težko verjamejo. Storimo tokrat vse, da v naši dežeH ne bo nihče razočaran!
Ne želel bi več poudarjati stvari, ki so bile tako na široko povedane v referatih in v diskusiji Rad bi samo povedal, da je meni in vsem nam žal, da se diskusije niso mogli udeležiti vsi tisti, ki so ta želeli. Nad dvesto delegatov je diskutiralo, bilo pa je tudi mnogo'takih, ki niso diskutirali, čeprav so želeli. Toda tudi želje in težnje tistih, ki niso posegli v razpravo, bodo izpolnjene in morajo biti izpolnjene.
Kot rečeno, moramo preiti od besed k dejanjem. Prvo, kar moramo storiti, in sicer mi zgoraj, je to, da se lotimo urejanja tistih perečih vprašanj, ki najbolj zanimajo našega delovnega človeka. -
Jasno je, da vseh problemov, navedenih tu, ne bomo mogli naenkrat urediti. Zato bo potrebno krajše obdobje, toda takoj se bomo morali lotiti urejanja teh problemov. Pozivam vse vas, vse naše IjudsteP, da nam pomagate, da bomo to dosegli.	/
Vsem vam, tovarišice in tovariši, želim mnogo uspehov pri izpolnjevanju nalog, ki nam jih je zastavil VIII. kongres Zveze komunisto Jugoslavije.
Tovarišice in tovariši, sklicujem prve seje centralnega komiteja ter kontrolne in revizijske komisije Zveze komunistov Jugoslavije, da se konstituirajo.
Proizvodnja kranjske tovarne v novembru
Dočim .je proizvodnja v vice, ki jih imamo še na za- teklem mesecu pokazal že prvi polovici nov. potekala logi, ne ustrezajo. Dosti ne- lepe devizne uspehe, normalno, so se začeli v všečnosti je tudi pri proiz- MONTAŽA ELEMENTOV drugi polovici meseca zasto- vodnji ojačevalnih naprav, AVTOMATIKE je v zadnjih.1 ji, ki so izgledali nepremost- ker le z največjo težavo in s dnevih le uspela dobiti v. Ijivir Izgledalo je, da bo rea- stalnimi zamudami dobivamo Železnikih magnetne sklopke, lizacija proizvodnje v no- material.	da je lahko dosegla, zahteva-
vembru zelo slaba. S posebnim trudom pa je bilo mogoče preskrbeti nekaj
MONTAŽA TELEFONSKIH ne term,ne-CENTRAL, je posebno v LIPNICA je v preteklem
boli kritičnih* materialov" P™ polovici meseca ¡zgleda- mesecu dosegla lep uspeh s: ■	1 kritičnih materialov, ,	c....tem. da ip montirala vppip
tako da je uspeh v novembru kljub temu razmeroma dober.
Posamezne delovne enote so imele naslednje uspehe:
PROIZVODNJA
V NOVEMBRU
(družbeni plan) EE
Broizv. % :
Mont. rot. strojev	44,7
Kontakt. — releji	146,9
Splošna montaža	164,6
Kinoakustika	95,9
Tel. centrale	78,6
Lipnica	103,8
Deli avtomatike	132, 8
Deli za N. G.	478,5
Deli za Otoče	301,5
Deli za N. m.	10,5
Deli za Trbovlje	99,4
Usluge	481,4
Skupaj	102,6
la zelo kritično. Stanje je. *.*?*}>. • d*. J j«. JhOhtirala večje bilo tako, da smo računali količine stikalnih ur, ker so na proizvodnjo komaj 200 mehanizmi prispeli, mili j f dinarjev. V drugi po- SPLOŠNA MONTAŽA je lovici meseca se je-stanje dosegla mesečno zadolžitev popravilo, Saj so za centrale kljub zastoju v zadnji tret-s koordinatnimi .stikainiki jini meseca, kakršnega žile začele prihajati tračnice, smo imeli že več let. Ustaviti za koračni sistem pa smo je bilo treba namreč trak prejeli nekaj več kondenza- enofaznega števca, ker. ni torjev. Na žalost se je stanje bilo nekaterih delov iz uvo-S kondenzatorji proti koncu za. Ker so bile v umerjeval-meseca zopet, slabšalo, tako niči večje količine števcev, da se delo v ■ montaži ni zastoj ni viden v realizaciji moglo normalno odvijati. Za v novembru, pač pa bo vi-centrale 20/200 smo prepoz- dem v -decembru. Ker je bilo no prejeli uvožene stikalni- trebaVv preteklem mesecu ke. Za oentrale 2/14 pa ni popraviti še preostale telefo-bilo mogoče pravočasno iz- ne, ki so bili že na skladi-delati sestavnih -delov zaradi šču. Pri telefonih nismo dose-pomanjkanja pločevine. Za gli predvidene proizvodnje, boljši potek proizvodnje te-	...
lefonskih central bo treba še °b koncu Prej-spjega me-, bolj skrbeti za pravočasno seCa, 51110 ugotovih, da ima-izdelavo sestavnih delov, za mo	^be?.emu Pla'
preskrbo z materialom iz ?u ™skok mibJ- dinar-uvoza, kakor tudi od 'doma- -]ev' ^ mesecu novembru se čih kooperantov. Velike te- 1® naskok povečal na 230
MONTAŽA ROTACIJSKIH
STROJEV se je znašla v ne-	—	....	„
ugodnem položaju, sai sta žave imamo tudi s preskrbo P,11!' dinarjev. d-osezemo obstala oba glavna izdelka te z različnimi polizdelki, ki	družbeni plan, je
10 je že v zmanjkalo ne
montaže. Za EVS 10 je že v nam jih dobavljajo posamez- treba: v decembru, doseči začetku meseca zmanjkalo ne tovarne Iskre.	vrednost 945 mihj. din oziro-
krogličnih ležajev iti smo jih uspeli sestaviti le 360 ko-soy. Za dinamo za kolo pa niso
bilo odposlanih na. skladišče le 495 kosov. V preteklem mesecu še vedno nismo začeli z montažo stroja EVS-06, za katerega so-sedaj glavni -problemi rešeni, čeprav bo treba za bodoče izvesti še nekaj konstrukcijskih sprememb, ki jih zahteva inozemski kupec,
MONTAŽA KINOAKUSTI-KE je imela v začeku meseca dokajšnje število nekom-pletnih projektorjev KN-3. Tekom meseca je kritični material le prispel, tako da je bilo mogoče odposlati na skladišče 34 kosov. Zaradi velikih težav pri justiranju ni bilo mogoče doseči predvidene količine projektorjev za ozki film, ker tonske gla-
pre-
ma 1205 millj. din, da
OBRAT KONTAKTORJEV s.ežemo družbeni plan za je. vložil izredne .napore v 260 .milij. dinarjev, ka^or
proizvodnjo .ploščatih relejev smd- si'zadali nalogo, prejeh magnetov in/je ^ i2TOZ Ta i2dekk je v pre.
(Dalje na 3. str.L
Izvoz v novembru 1964
Naša izvozna dejavnost v preteklem mesecu je bila kljub vsem prizadevanjem nepričakovano nizka, saj je znašala le nekaj nad 116 tisoč dolarjev ali 68% mesečnega izvoznega plana, Podatki za emajstmesečni izvoz kažejo, da je bilo do konca novembra izvoženih za 1,632.000 dolarjev naših izdelkov, oz. naš rebalansirani letni izvozni plan izpolnjen z 80% Po vsem tem bi morali v d-ecem, bru izvoziti še za 410.000 dolarjev,- da bi rebalansirani plain izvoza v celoti izpolnili.
Tej nalogi po vsej verjetnosti ne bomo kos, čeprav na primer samo iz kranjske
tovarne na skladišču ZTO še iz 'novembrske proizvodnje čaka za dobrih 111 tisoč dolarjev izvoznega blaga na odpoklic kupcev. Vsekakor je pričakovati tudi v decembru, še zlasti pa v naslednjih mesecih izdatne težave z uvoznim reprodukcijskim materialom, ki bodo nedvomno otež-kočale boljšo izpolnitev izvoznih obveznosti, čeprav je prav od le-teh odvisen uvoz materiala.
V novembru je največ izvozila kranjska tovarna lin sicer za prek 57 tisoč dolarjev in to telefonskih, aparatov in števcev, kinoprojektorjev za normalni in ozki
film, ojačevalnih naprav in njihovih delov ter relejev im del-ov za električne vrtalne stroje. Tovarna etektro-(Dalje na 3. str.)
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem sodelavcem finančnega sektorja »JJektromehanifce-« in kolektivu «-Iskra-« v Novi Gorici za izraze sožalja in podarjeno cvetje ob smrti najine mame Marije Kavčič.
Anica Kavčič Slavka Prinčič
Le kdo v kranjski Iskri ga ne pozna? Joža Kapušin že j dolgo vrsto let z vso vestnostjo in globoko ljubeznijo do zaupanega mu vozila, opravlja dokaj težko šofersko službo. Kar precejšnja je že številka, ki govori, koliko kilo- \ metrov je vrli Joža doslej že prevozil, brez večjih težav in ; nezgod. Kot vestnemu in prizadevnemu šoferju želimo, da bi svoje vozilo krmaril še dolgo in varno!
Proizvodnja kranjske tovarne v novembru
(Nadaljevanje z. 2. str.)
PROIZVODNJA EE .
V ENAJSTIH MESECIH
(družbeni plan)
EE	Proizv. g %
Mont. rot. strojev .	89,6
Kontakt. — releji	108,3
Splošna montaža	109,3
Kinoakustika	90,9
Tel. centrale	80,9
Lipnica	61,0
Deli avtomatike	118,0
Deli za N. G.	505,0
Deli za Otoče	394,0
Delt za N. m. \	44,2
Deli za Trbovlje	124,7
Usluge	556,3
Skupaj	101,8
Iz gornjih podatkov je razvidnp,; da bo letni plan dosežen. Hud problem pa. bo doseči prekoračitev 'za 250 milij. dinarjev. Ker se je v zádnjem času stanje z materialom začelo izboljševati, .še vedno upamo, da bo v letošnjem letu proizvodnja v vrednosti 13,600 milij, din dosežena.	I
PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE
(od I. do 11.1963 in od
1.	do 11.1964)
Na jvečje ‘ povečanje prikazuje, obrat kontaktorjev. Tudi montaža elementov avto-'matike je letos povečala proizvodnjo za skoraj 50 %. Montaža rotacijskih strojev in montaža telefonskih central povečujeta v letošnjem, letu proizvodnjo za približno eno tretjino. Skupno povečanje proizvodnje v letošnjem letu v višini 20% sicer ni velika, vendar ga moramo smatrati kot uspeh, saj so v letošnjem letu znatno večje težave z materialom, kakor v preteklem letu. Posebno kritično postaja pomanjkanje domačih surovin, ker je večina jugoslovanskih podjetij usmerila vso proizvodnjo na izvozi V zadnjem času opažamo,, da stalno
raste število nalogov, ki bi morali biti v izdelavi, pa niso pokriti z materialom. V kolikor se to stanje ne bo v kratkem izboljšalo, lahko pričakujemo, da bomo v prvem četrtletju prihodnjega leta imeli zaradi tega hude zastoje v njontažah, saj nam ne bo primanjkovalo samo nekaterih delov, kot doslej, ampak bodo zastoji veliko širši.
Kritičnost pri nabavi materialov nas sili v to, da moramo biti še bolj elastični kot doslej in da moramo čimprej okrepiti našo nabavno službo.
šef proizvodnega
sektorja:
ing. Alojz Grčar
rodaja rezervnih delov
EE
Proizv,
%
Mont. rot. strojev	137,0
Kontakt. — releji	164,0
Splošna montaža	104,0
Kinoakustika	103,0
Tel. centrale	135,0
Lipnica	112,0
Deli avtomatike	148,0
Deli za N. G.	108,0
Deli za Otoče	121,0
Usluge	106,0
Skupaj	120,0
Slab odziv na cepljenje proti gripi
* V tovarni električnih aparatov v Ljubljani so te dni imeli prvo letošnje cepljenje zoper "gripo, ki pri nas prav rada leto za letom povzroča precejšnje izostanke od dela. Kljub temu, da je to cepljenje' koristno in je. marsikoga obvarovalo obolenja, je bilo letos premalo zanimanja zanj.
..Na dian, ko je prišla v'to-, varno na Savski cesti zdravstvena ekipa obratne ambulante ZZA, se je za cepljenje prijavilo od okrog 50® zaposlenih le. komaj nekaj nad 200. delavk in delavcev, pa še od teh je . bilo nekaj takih, ki jim je v zadnjem trenutku, splahnela »korajža.« Zares nerazumljiv odnos da' zdravstvenega ukrepa, ki naj bi’, 'slehernega ■ člana kolekti-' va obvaroval pred neprijetno, boleznijo dn izgubo delovnega časa! .
Na sliki: kamera je uspela ujeti »žrtev«, ki’ so jo Cepili
Po letošnjem gospodarskem, planu bi moral1 servisni sektor Prodajno servisne organizacije -realizirati;, prodajo rezervnih delov v višini 1 milijarde, prav : tako pa za 600 milijonov dinarjev izvršiti servisnih uslug. Ob koncu prvega polletja je. delavski svet ekonomske enote servisni sektor PSO pregledal realizacijo teh obveznosti in na osnovi “ugotovitev ter potreb, ki so jih nakazali uporabniki, naših izdelkov; sklenil plan prodaje rezervnih delov še povišati za 300 milijonov dinarjev im plan servisnih uslug, za 54 milijonov dinar-; jev -
Čeprav je celoletno poslovanje servisnega Sektorjia spremljala množica raznih težav in ovir, so pred dnevi člani tega delovnega kolektiva dosegli - lep poslovni uspeh. Izpolnili so oba prvotno postavljena plana in tudi povečani plan. prodaje-rezervnih delov.
Realizacija v višini prek
1,3	milijarde v prvih dneh decembra nas navdaja z. upanjem, da bo ta sektor svoje povečane planske obveznosti v celoti dosegel, ali. celo še 'presegel. Hkrati je izpolnjen tudi plan dobave predisjpozi-dij na skladišča naših servisnih delavnic, kar je edem izmed, osnovnih pogojev za izpolnitev letnih planov teh delavnic.
Prodaja rezervnih delov v višini 1 milijarde 335 milijonov sicer bistveno ne vpliva
na izpolnitev letnega plana podjetja, je pa dovolj, zgovoren dokaz, kako; velika postaja potrošnja rezervnih de-.- lov za naše ■ izd e tke ,č npra v v nekaterih panogah še zda-leka nismo uspeli zadovoljiti vseh potreb. Tolikšen promet z rezervnimi deli nam bo tudi pomagal m kratkem času sortirati naše: zaloge, za kar . doslej sploh ni bilo mogoče postaviti solidnih normativov. .. Dobra založenost , tržišča z rezervnimi deli pa bo nedvomno lahko še pospešila nadaljnjo prodajo finalnih izdelkov, hitra. popravila naših servisov in pogodbenih delavnic, prav gotovo pa tudi povečala zaupanje kupcev v naše: izdelke-.
Ce primerjamo lanske in dosežke servisnega sektorja PSO v letošnjem letu, lahko ugotovimo velik napredek, ki je vsekakor rezultat skupnih naporov tako tovarn, kot servisnega sektorja. Letos so si tudi tovarne bolj prizadevale skladno s planom dobavljati- rezervne dele servisnemu sektorju, čeprav“ včasih ni šlo lahko in so bile potrebne urgence ali upravičene kritike GTS v tovarnah. Toda vse to je bilo potrebno in umestno in sadovi prizadevanj so tu. Na podlagi le-teh pa smo tudi poglobili ugled celotnega podjetja pri porabnikih naših izdelkov, kar je še zlasti pomembno v vedno večjem konkurenčnem boju na tržišču.
-J-
Pedsednik KK . LMS ISKRA tov, Viktor Korošec podaja poročilo
Mladinska konferenca Iskre
V nedelja, 13. t. m. je bila v dvorani Doma sindikatov redna letna konferenca mladinske organizacije podjetja Iskra. Razen lepega števila mladincev iz vseh naših tovarn in enot skupnih služb, so se konference udeležile tudi mladinske delegacije iz El Niš, »Mikrona« iz Prilepa in si tovarne »Rudi Čajevec« v Banja Euki ter »Saturnusa. Na konferenci sta bila tudi generalni direktor, tov. Dušan Horjak, predsednik DS podjetja, tov. Ivo štember-gar in sekretar ZK podjetja ing. Rudi Vavpotič, medtem ko razen predstavnikov tovarne elementov za elektroniko in ZZA ni bilo nikogar, ki bi se udeležil mladinske konference v imenu tovarne ali enot skupnih služb. Podrobnosti iz referatov o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju,, kakor tudi bistvene izvlečke iz razprave, predvsem pa sprejete sklepe na letni konferenci EM bomo objavili prihodnjič!
Izvoz v novembru
(Nadaljevanje z 2. str.) motorjev v Železnikih je izvozila celota® količino motorjev za ZDA, vendar je bil njen izvozni delež v novembru! precej manjši od deleža v preteklem mesecu. »Avtomatika« je izvozila manjše količine gramofonov in radijski ll sprejemnikov . »Triglav« in »Opatija«, medtem ko tovarna polprevodnikov v Trbovljah Kolonske ploščice ih germanijeve diode, živahnejšo izvozno dejavnost pa sta pokazali tudi tovarna elementov za elektroniko z izvozom prek milijona uporov in tovarna kondenzatorjev v Semiču z izvozom manjših količin papirnih kondenzatorjev.
V novembrskem izvozu so bile najbolj udeležene naslednje države: ZDA, Turčija, Zah^ Nemčija, Avstrija, Švica; Poljska, .Costa Rica, z manjšimi deleži pa še-Indija, Sirija, Saudska Arabija, Kolumbija, Kongo, Velika Britanija, Tunis, Alzir, Kanada ih Cejrlon.
Spričo težav okrog deviznih sredstev za uvoz prepo-
trebnega reprodukcijskega materiala z letošnjimi izvoznimi rezultati prav gotovo ne moremo biti- posebno zadovoljni, vendar pa nam podatki hkrati kažejo, da pa dejanski izvozni posli le niso bili tako skromni. ISKRA ja letos: namreč izvozila doslej 8% svoje celotne fizične proizvodnje, kar je nedvomno najboljši izvozni rezultat med vsemi podjetji jugoslovanske elektroindustrije. Seveda pa bi bil njen izvozni uspeh lahko še občutno večji, če ne bi, bodisi zaradi subjektivnih ali objektivnih vzro-kov prišlo do tako bolečih izpadov pri izvozu AT central, telefonov, kinoprojektorjev, elektromotorjev, diham za kolesa in drugega, česar pač nismo uspeli realizirati.'
Vse to pa govori le za tov' da smo prisiljeni izvozu V prihodnje povsod in predvsem dajati izključno pred-i nest, če nočemo; da bomo ostali brez uvoznega reprodukcijskega materiala, od katerega je v tolikšni meri odvisna celotna proizvodnja našega podjetja. - -ko-
Poslovanje z rezervnimi deli za izvoz f
V »ISKRI« z dne 4. 12. kjer ga pregleda tudi prev-1964, smo pod naslovom »DS zemna kontrola. Primeri pa ELEKTROMEHANIKE« lah- jse, da celotno naročilo reali-ko čitali, med ostalo proble- zira prodaja tovarne in v matiko, tudi pritožbe na ne- tem primeru dostavi mate-ažumo poslovanje PSO — rial direktno v skladišče 59.
Servisnega sektorja z rezerv- Taka odprema ustreza le tornimi deli, ki so namenjeni za vami v Kranju in to pač izvoz. Pri tem so diskutan- glede iia njeno lokacijo, ti in odgovorne osebe za iz- Opozoriti moramo še na voz te tovarne prikazali kri- kriterij prevzemne kontrole tičen položaj izvoza, za kar za blago, ki je namehjeno za naj bi del odgovornosti no- izvoz in ha zahtevo o posebni sil Servisni sektor, ki ne pre- embalaži, skrbi pravočasno rezervnih Vprašamo se, kako naj delov v skladišče ŽTO. Pot servis dobavi na skladišče 59 materiala iz Kranja v Cen- blago kvalitete I. razreda, če tralno skladišče rezervnih pa proizvodnja takega mate-delov, Zaradi štetja in zopet riala ne izdeluje po kategori-nazaj v Kranj, tokrat v skla- jah, pakirano’za prekomorski dišče ŽTO — 59, je tudi do in grob prevoz, če servis vča-30 dni,	sih dobi od tovarn material
Ne želimo se opravičevati, korozijsko slabo zaščiten in v vendar zahtevamo, da se na transportnih zabojih, kjer organih, kakršen je politie- posamezni deli češto niso Žani aktiv tovarne, prikaže de- viti niti v časopisni papir, jansko stanje in ne, za ne- kljub temu, da vsi v podjetju uspeh izvoza tovarne kriviti	-
tiste, ki so za celoten polo- ji« rivvi	1P7 C? o v~»ji
žaj izvoza, tako kranjske to- | j*) | |,	I /■ (JCtJ, Ci J	V CL
vame, kot celotnega' podjet-	t _ J
ja, verjetno najmanj odgo- Tovariš urednik!	grešamo. Zagotovo pa imate
vomi oz. krivi. Lahko trdi-	med svojimi člani tudi ta-
mo — če je kje vzrok za ne- Sem bivši član »Eiektro- lente, ki bi kaj takega znali ažurno poslovanje, potem je mehanike« v Kranju. Glasilo narisati.
v tem, da se nihče v podjet- »Iskra« redno dobivam in se Želim, da kolektiv čimprej ju ne’ zamisli v predpise o za pozornost lepo zahvalju- prebrodi sedanjo perečo si-poslovanju z naročili, vendar jem. Zadnja številka pa me tuacijo in da uredništvo prek kadar postane zadeva kočiji- je zelo iznenaddla; priznati časopisa bralce čimbolj seva, vsak. išče »grešnega koz- moram, da me je zelo priza- znanja s problematiko podla«.	dela novica o težki situaciji jetja in naj se ne boji pogle-
Predpis v tem pogledu zaradi pomanjkanja deviznih dati resnici v oči! predvideva naslednje pošlo- sredstev. Skoraj . nisem mo-	Viktor	Fras
vanje: naročilo ZTO se do- gel verjeti, da je kaj takega	V. P.	7525-
stavi PSO — veleprodaji, mogoče.	Sarajevo
kjer gayrazčlenijo na gotove V glasilu ste za praznik
izdelke in rezervne dele. Ve- republike objavili tudi. kri- Odgovor: Vaše pismo^ je leprodaja izstavi dispozicijo žanko. Priznam, da je to bilo res zanimivo. Prepričani
—	potrdilo naročila prodaji prijetno poživilo za časopis smo, da je tudi druge voja-rezervnih delov. Koliko je zah- in menim, da bi bilo prav, ke, bivše člane kolektiva, tevani material v skladišču če bi take in podobne križan- prizadela novica o težavah 79, tako dispozicijo takoj ke, ki bi bile čimbolj vezane ISKRE. No, kakom smo po-realizirajo, material pa do- na dejavnost podjetja IS- ročali v naslednji številki stavijo v skladišče izvoza. V KRA, večkrat objavljali. Mor- (48), se je situacija delno iz-nasprotnem primeril, pa tak da bi kazalo objaviti razpis boljšala, vendar bodo v na-material naročijo v tovarni z za zadevne »naše« križanke, slednjem letu potrebni iz-
—	nabavnim nalogom. O do- Prepričan sem, da bi dokaj'redni napori in vestnost
bavmih rokih za tak material, članov kolektiva rado sode- vsakega posameznika, da bo takoj obvestijo ZTO. Iz te- lovalo in da uredništvo ne proizvodnja do neke mere ga. lahko povzamemo, da ce- bi ostalo praznih rok. Na ta normalno tekla. ^	...
lotdo pošiljko po naročilu način bi lahko zbirali tudi V zadevi križank, bodic, kom/pletiramo v Centralnem »bodice« oziroma humor v humorja- — talko pisanega skladišču rezervnih deiov, Iskrini obleki, ki ga res po- kot tudi risanega imate
prav! Vabimo vse, ki jim ta zvrst dela leži, da nam pošljejo svoje prispevke. (Naslov:	Uredništvo »Iskra«,
Krainj — Tavčarjeva 43). Najboljše bomo priobčili in tudi lepo honorirali. Razumljivo je, da je naš časopis v prvi vrsti namenjen informaciji in problematiki in kar. pogrešamo — kritičnemu odnosu do vseh nepravilnosti — vendar je prav, da se tudi v bodicah ih humorju (ki pa mora biti naš, Iskrin!) pogledamo v lastnem ogledalu; občasne križanke pa služijo spoznavanju tovarn in dejavnosti našega pod-jetja.
Uredništvo '
ZAHVALA i
Qjb izgubi mojega očeta FRANCA PAVLETIČA se iskreno zahvaljujem kolektivu »Iskre« iz Novega mesta za poklonjen venec in izrečeno sožalje.
__ Alojz Pavletič
Bled vas vabi!
Silvestrovanje tudi na Bledu
Članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Bledu odprt vsak dan judl v zimski sezoni. Razpolaga s 30 ležišči.
• Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev in sestankov, prav tako pa je na razpolago tudi izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu.
Za novoletno praznovanje je predvideno v našem domu na Bledu tudi veselo SILVESTROVANJE! Vse informacije daje Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — telefon 25-69.
vemo, kakšne kvalitete mora biti blago, predvsem za izvoz, kako naj bo pakirano. Dobimo veliko uvoznega materiala, na katerem bi se lahko naučili embalirati!
Poleg e omenjenega imamo tudi izvlečke celotnega poslovanja na področju rezervnih delov za izvoz, s tovarno v Kranju, za kar zahtevamo sestanke po panogah, na katerih naj prisostvujejo odgovorne osebe ŽTO, servisa in tovarn, "da od primera do primera pogledamo, kje je krivda, in kdo mi pravočasno izvršil obveznosti. Naročil ni malo in pri mnogih so dobavni roki neizvedljivi. Zato prihaja do številnih urgenc in včasih tudi nekorektnih odnosov.. Prepričam smo, da bo tudi ZTO moral v najkrajšem času pomislili na planiranje izvoza rezervnih delov.
Servisni sektor PSO
Razpis
za redna delovna mesta1
Zunanjetrgovinska organizacija Ljubljana
lit, 1. več izvoznih, referentov
■ti,. Pogoj: visokošolska izobrazba in znanje angle-
| škega jezika.
|	2. uvozni referent:
Pogoj: visokošolska izobrazba in Znanje nemškega jezika.
3.	referent izvozne operative Pogoj: srednja ekonomska šola.
4.	več inozemskih korespondentov
Pogoj: srednja ekonomska šola z znanjem angleškega jezika ali nemškega jezika.
5.	sekretar ZTO	j
Pogoj: Pravna fakulteta z nekaj let prakse.
Za vsa navedena delovna ■ mesta imajo prednost delavci z nekaj let prakse.
Ponudbe pošlj ite na naslov: ISKRA KRANJ — Zunanjetrgovinska organizacija Ljubljana, Miklošičeva 10/V.
Tovarna avtoelektričnib izdelkov Nova Gorica
1.	šef tehničnega sektorja	*r
Pogoj: diplomirani inženir strojne ali eiektro stroke ter večletna praksa na vodilnih delovnih mestih
2.	zdravnik za samostojno delo v obratni ambulanti . i .
Pogoj: zdravnik splošne prakse z opravljenim strokovnim izpitom.-
3.	več strojnih in eiektro inženirjev za delo v proizvodnji in pripravi dela
Pogoj: dokončana ustrezna fakulteta, lahko začetnik.
4.	diplomirani ekonomist za delo v analitski službi1
Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta z nekaj let prakse in zanimanje za -analitsko delo.
5.	več strojnih tehnikov
Pogoj: dokončana strojna tehniška šola.
Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna avtoelektričnih izdelkov NOVA GORICA.
Tovarna elektronskih naprav Ljubljana
1.	vodja računovodskega sektorja -
Pogoj: visoka, višja in srednja ekonomska ali finančna šola s 5 do 8-letno prakso.
2.	varnostni tehnik	v
Pogoj: ^išja tehnična — varnostna šola, ali tehniška' srednja šola s 3-letno prakso v HTZ pri delu.	f -
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene ponudbe naslovite na: ISKRA KRANJ — tovarna elektronskih naprav Ljubljana, Stegne b.š.
p.	p. 269/V (kadrovski odd,).
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
1.	vodja operativne priprave dela v DE Keramika Pogoj: strojni inženir ali tehnik.
2.	2 inženirja eiektro strdke šibki tok za delo v tehnološkem ^oddelku v proizvodnji magnetnih materialov.
Nastop delovnega razmerja po dogovoru. Pogoj: lahko začetnik, vojaščine prost.
Ponudbe sprejema kadrovski -oddelek ISKRE KRANJ — tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana, Linhartova 35.
Vodja tehnične kontrole v Otočah tov, Benčič odgovarja
Kako je s tehnično kontrolo j>o združitvi, je po Vašem mnenju napredovala ali nazadovala?
Bistvenih sprememb ni.
Ali menite," di ' bi • bilo umestno Formirati ‘ skupno vodstvo vodij kontrol in stalni kolegij?
Menim, da je to ne samo umestno, pač pa celp. nujno potrebno!
Ali je po Vašem mnenju prevzemna kontrola pri PSO uspešna in ima potreben vpliv na kakovost izdelkov ali morda ovira tehnične kontrole v tovarnah?
Menim, da prevzemna kontrola ne ovira tovarniške kontrole.
Kaj sodite o sedanjem stanju kontrole v tovarnah?
Stanje v kontroli je problematično, saj kontrola lahko izgubi svoj pomen, kadar jo prisilijo v barantanja ob slabše izdelanih kosih.
Kaj na splošno mislite o kvaliteti naših izdelkov? v
Naši izdelki niso več tako kvalitetni, kot v kranjski tovarni pred združitvijo. ,
Na kakšne težave naletite pri delu?
Težave? Predvsem zaradi forsiranja slabše izdelanih kosov. Težave nastopajo, ker mora kontrola pretežni 'del Izdelkov pregledati na koncu meseca. <	v
V cem “menite, da ste pri svojem delu dosegli, največji uspeh, oziroma neuspeh?
Poseženi uspeh je v tem, da se je vhodna kontrola zopet priključila tovarniški kontroli. Pred tem namreč je spadala pod nabavo. Drugi uspeh je v tem, da je sedaj spet merilnica meril (justimicai) v prostoru, kjer ni brusilnih strojev.
Kako je s kadrom v tehnični kontroli pri vas?
Stremimo za tem, da ne bi kontrolorji- odhajali na druga delovna mesta; le na ta način si bomo utrdili kader. Po sistematizaciji še nimamo zasedenih vseh delovnih mest. Kvaliteta kadra je zadovoljiva.
Ali je v sedanji obliki organizacije tehnične kontrole omogočeno samostojno odločanje kontrole brez zunanjega vpliva?
Menim, da ne!
Dopisujte v
»Iskro«
NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43
Sedem odgovorov iz propagandne službe
Racionalizaf or j i v „Aparatih“
Po splošnem prepričanju je prav v teh dneh za našo Propagandno službo »mrtva sezona.-.-« Ker pa nas le' zanimajo načrti in priprave za naslednje leto, smo postavili, ing;' Mitji Tavčarju nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete delo Propagandne službe v »mrtvi sezoni?« ..
, z vsemi . mojimi sodelavci vred hi bil presneto vesel, če bi sedaj zares bila takšna »mrtva« sezona. V. resnici je precej drugače.' Hkrati, ko z vsemi močmi zaklj u-čujemo; letošnje naloge, pripravljamo ..novoletne akcije,
. snemamo dva' filma in še marsikaj. ' Pripravljamo s precejšnjo zamudo tudi načrte za naslednje' leto. Predvsem slednje pa ni lahka naloga!
Predlog gospodarskega načrta predvideva za naslednje leto precej skromna sredstva za ekonomsko propagando in publiciteto. Ce je tako, podtem priprave za leto 1965 najbrž le niso tako težke?
Na prvi' pogled je morda zares -tako — žal pa samotna prvi .pogled! Čeprav bi rad zamolčal mnenje o najbrž silno površnem in kratkovidnem ocenjevanju potreb po sredstvih za naslednje. leto, ki ga bomo znali najbrž kritično presojati, po stari na-, vadi, šele takrat, ko~bo že prepozno, naj pa le povem, da je vsklajevanje vedno več-, jih | potreb s Pičlimi sredstvi. izjemno, "težavno.
Morda pa bi le skušali ugotoviti, kje so težave?
Vsekakor .v dejstvu, da bomo imeli v naslednjem letu za 17 ”/o'manj sredstev, kot smo jih' potrošili letos — čeprav se- hočemo Uveljaviti na inozemskih tržiščih, .kjer brez propagande ni prodaje in čeprav so tudi tržni pogoji V' državi vedno težji. Mimogrede naj -. omenim, da porabimo danes za propagando za okrog tretjino' manj ši odstotek celotnega dohodka, kot ga je pred mnogimi leti, .v obdobju distributivne prodaje, porabila kranjska Iskra sama!
Z druge plati se srečujemo s skoraj nepremosljivinli težavami zaradi naraščajočih potreb. Zahtevka, ki smo ju prejeli od PSO in ZTO za izdajanje komercialno-tehničnih publikacij, zahtevata skoraj 200 milijonov sredstev ali še enkrat toliko, kot letos. Povrh tega -cene stalno naraščajo. Tisikamiški otroški so samo letos narasli za dobto četrtino^, televizija je svoj cenik dejansko zvišala za 100 %, številni časopisi .napovedujejo podražitev oglasov, -prostor na sejmih in izdelava stojnic se Skokoma dra-'žita! Torej.,.!
če je tako, boste morali pri odmerjanju sredstev za posamezne kategorije dejavnosti neusmiljeno »rezati.« Ali morate to delo opraviti izključno z lastnimi močmi?
Na srečo ne! Na srečo zato, ker bomo med letom zanesljivo hvaležna tarča za vse nepoučene kritike, ki bodo ugotavljali, česa vse smo
premalo storili. V zadnjem času je zelo temeljito začel z delom strokovni team za ekonomsko propagando in S publicistiko kot strokovni organ 'generalnega'-direktorja. Team, ki ga vodi tov. Slavko Fatur, skuša /zelo skrbno zaorali: ledino v proučevanje ekonomike našega poslovanja, .ekonomike- '"vlaganj v , posamezne ' kategorije'; propagandnih akcij in predvsem v načelno usmeritev- naše propagandne in publicistične dejavnosti.; Le-ta mora biti bistven in 'skrbno vsklajen . del poslovne politike pod-; j etja. Prav zaradi tega nam team' izredno pomaga pri iskanju najboljših poti in rešitev, čeprav nam nepremostljive ovire mnogokrat narekujejo, da še. zadovoljimo z želo polovičarskim kompromisom.
Naštejte nam nekaj osnovnih vodil in ukrepov, s katerimi nameravate vskladiti potrebe z očitno zelo skromnimi možnostmi.
Predvsem bomo morali izvesti brezobzirno redukcijo pri tistih kategorijah propagandnih akcij, : kjer nam zmanjšanje obsega najbrž še najmanj škoduje. Tako bomo predlagali . zmanjSanje površine stojnic na treh ključnih sejmih — Beograd, jesenski velesejem v Zagrebu in sejem - elektronike — od sedanjih povprečno 300 do 500 m2 na največ 150 m?. .To bo kajpak pomenilo, da bo veliko večino zavzela komerciala, izdelki pa ' bodo v popolni manjšini. Za izravnavo bomo predlagali ureditev skrpm_ ne stalne razstave. Iskrinih, izdelkov v Ljubljani, kjer bi jb za najrazličnejše poslovno, in ostale obiske že zdavnaj presneto potrebovali.
Izjemno skromno- bomo odmerjali sredstva za oglase, čeprav imamo ob'tem precej slab občutek, shj bi nam skrbno pripravljeno in v -pamet-neih- obsegu izvedeno oglaševanje predvsem za izdelke široke potrošnje najbrž v naslednjem letu edinole koristilo. Isto velja seveda . tudi za televizijo!
Žal bodo pičla sredstva prizadela tudi področje komercialno - tehničnih publikacij. Tako PSO kot ZTO bomo .morali predlagati, naj precej skrčita svoje predloge za osnovne in skupinske prospekte, pa tudi ' oprema ne bo ' nič . bogatejša kot letos, kar se bo maščevalo predvsem na tujih tržiščih. Tehniška poročila Iskre, dragocena: vez, med našim podjetjem in strokovnjaki izven njega,, ki vsaj posredno vselej odloča pri. nakupu izdelkov investicijske smeri, Sodo se vnaprej ostala revni in neugledni zvezki, mnogo pretanki, da bi se mogli imenovati revija. Kar malce sram nas je, ko se^srečujemo na primer s podobno izdajo Rade Končarja in še marsikoga ... _
Ob varčevanju — najbrž neutemeljenem — vas torej čaka v Propagandni službi vse leto prav lagodno življenje?
i Tole trditev seim v zadnjih tednih že nekajkrat 'slišal. Moji sodelavci ob njej samo skomigujejo z rameni in so vprašujejo, kako je mogoče, da v podjetju odmerjamo tako 'tnalo razumevanja službi, ki ' izvaja .vsekakor pomemben del poslovne politike podjetja.
Resnica je žal docela drugačna. . Predvsem , moramo vedeti, da je, treba za izpolnitev: vsake naloge — samo .letos smo, delaîi v Propagandi ;. na preko tisoč delovnih nalogih — vložiti ustrezno množino dela,-ki ne upada vzporedno ..z zmanjševanjem sredstev, za eno akcijo. Predvsem imamo še vedno katastrofalno malo. strokovnjakov za ekonomi,:ko č propagando, -načrtovalcev, I fcreàtôrjev lin organizatorjev propagandnih akcij. V vsej Propagandni službj imata samo dva uslužbenca . visokošolsko izobrazbo, v vse; službi ni niti enega ekonomista, niti enega, psihologa in — kar je najbolj poučno -« niti enega elektro-iinženirja', ki bi delal -¿sv svoji stroka!.
Ker števila zaposlenih ne bomo mogli . povečevati, bomb - skušali izvršiti' nekaj kadrovskih premikov, da bi si zagotovili' ; ugodnejšo kvalifikacijsko strukturo. - Poleg. tega bomo izvedli, notranjo reorganizacijo, ki bo — tako upamo -S’prinesla boljšo Vsebinsko enotnost in hitrejše izvajanje nekaterih kategorij nalog. Predvsem : pa bomo v prvem četrtletju skušali izvesti dvomesečni popoldanski seminar za strokovno osebje službe. Seminar bo zajemal celotno področje- ekonomske 'propagande in delno tržnih raziskav ter bo skušal -vsaj v določeni meri omiliti posledice pomanjkanja notranjih strokovnjakov za to področje. ’ '
Nazadnje —■ ker sva že govorila o, varčevanju — pa nam povejte še to — kaj pripravljate za Novo leto?
Bolj malo — pa najbrž še preveč! Stenski koledarji, ki so po kakovosti tiska in izvedbe prav na meji še mogočega pri nas in čestitke' smo večinoma že dostavili posameznim službam irj tovarnam. Drugih daril ne bo — in prav je tako' saj nam neugledni kramarski »odpustki« zares nikjer ne povečujejo ugleda.
; Zanimivo pa je, da se okrog koledarja vsako leto vrti v podjetju vsaj petkrat toliko interesentov, kot okrog menda vse ostale propagandne dejavnosti, če po' tem presojamo naše znanje s področja ' ekonomske propagande in upoštevamo aksiomatično dejstvo, da je propaganda bistveni del poslovne politi- . ke. še prav posebej- pa zrcalo kulture poslovanja, - se misliti..
Hvala za sicer malce pikre, čeprav najbrž dokaj resnične odgovore — sicer pa mnogo uspeha, prj delu letos in v naslednjem letu.
-,Ian-
NINO BRECELJNIK — je izdelal novo napravo za centriranje bobnov FR 2 in dal vrsto predlogov, ki so jili realizirali. Nagrade ga vzpodbudijo k nadaljnjemu racionalizator-stvu.
JUSTI žUPANEK — je predlagala nov način racionalnega izkoriščanja vrstnih sponk, za kar so jo nagradili s 5000 din
DANIJEL MALI - Je dal doslej že več koristnih predlogov. Za dva med njimi je prejel 100.000 din nagrade
Wmi.
MARTIN ZVER — sl je S predlagano spremembo tehnološkega postopka za strani? co TVS (rezanju pločevine) pridobil nad 88.000 dinarjev nagrade
V Današnji in prihodnji-šte-vilki objavljamo zanimiv, čeprav malo zapoznel razgovor o Sredozemlju, s katerim Iskra trguje.
Na splošno veliko govorimo o pomoči nerazvitim deželam in državam v razvoju. Kjer niso po sredi posebni politični interesi, se vrši prodiranje na nova tržišča z Vzhoda in Zahoda ob ne prehudih cenah: kajti eni kot drugi vedo, da bodo posojeno kokoš dobili jutri vrnjeno
—	s piščanci vred.
Naš sodelavec iz ZTO, tov, Hočevar, nam je posredoval nekaj zanimivih vtisov s svojega poslovnega potovanja po treh severnoameriških deželah: Maroku, Tunisu in Libiji.
»Tisti, ki namerava napraviti uspešne trgovske posle v državah Magreba«, meni tov. Hočevar,« se mora otresti nekaterih zmotnih predstav o teh deželah, ki so posledica pomanjkljive šolske izobrazbe ali pa nezanimanja za tekoče politične dogodke na teh področjih. Med posameznimi državami sicer obstajajo dolečene zgodovinsko pogojene razlike, ki pa jih siloviti tempo sodobnega razvoja v teh deželah postopoma spravlja na skupni imenovalec: doseči razvite dežele.«'!?
Zelo se torej moti tisti, ki meni da bo v teh deželah srečal ljudi, ki tekajo v bur-' nusih, jahajo na kamelah in kadijo iz dolgih nargil -in ki jim lahko ponudiš rog. namesto sveče. Res, tradicija
—	zlasti verska — ima pri njih še veliko besedo. Toda sodobni tranzistorji vedno bolj preglasujejo svete besede korana, beli burnusi pa se čedalje bolj resignirano umikajo ameriškim farmerkam in ultramoderoim pariškim krojem. Te ugotovitve veljajo seveda za priobalne pokrajine, zlasti za obmorska pristanišča) Toda puščavski pesek na jugu teh pokrajin diši po nafti, ki ima neznansko prijetne vonjave za poslovne kroge v tujini in ki je solidna podlaga za vsakovrstne oblike trgovske ljubezni, ne glede na poreklo in politično prepričanje snubcev.
In kot kaže se arabske dežele tega dobro zavedajo. Z orientalsko prebrisanostjo, ki so jo nasledili morda še od svojih daljnih predhodnikov t-5- Feničanov ali od arabskih trgovskih karavan skušajo njihovi trgovci pridobiti čim več od raznih trgovskih aranžmajev ter s tem nekoliko nadomestiti relativno industrijsko zaostalost. Od svojih evropskih partnerjev so se hitro naučili sodobnih komercialnih prijemov in splošno veljavne poslovne morale. Zato, pot-'mik, ki prihajaš navezovat trgovske stike na vroče severnoafriške obale, pozor: imel bo opravka s trgovskimi firmami in organizacijami, ki bd se jih ne sramovalo nobeno povprečno evropsko piesto.
li Ge sena dobro razumel be-
sede tov. Hočevarja, so naši stiki z deželami Magreba še dokaj rahli in nesistematični. Nekaj našega blaga, v prvi vrsti TV in RA sprejemnikov, smo že ponudili in prodali prek jugoslovanske izvozne organizaoije Interexport, ki ima, svoje .sedeže oziroma filijale v glavnih' mestih teh dežel. Toda ta organizacija mora biti enako skrbna mati za vsa naša podjetja, ki želijo plasirati svoje blago ali usluge v teh deželah in zato ni pričakovati, da bo za ISKRO veljalo posebno stališče, razen če bi šlo morda za velike dobave v državnem merilu, n. pr. telefonijo. Teh pa za sedaj
še ni na pomolu. Zato se zdi najboljša pot, ki jo ubirajo tudi druga inozemska podjetja, potrpežljivo navezovanje osebnih trgovskih stikov ter ažurno dobavljanje kvalitetnega, krajevnim pogojem prilagojenega blaga. Kajti konkurenca je huda in razne svetovne firme kot n. pr. Philips, Grundig, Telefunken ter razna francoska podjetja se prav nič ne obotavljajo in ne branijo arabskega denarja. Vse te firme imajo v glavnih mestih svoje lokale in skladišča in so si ustvarile 1 solidna tla za dolgoletno poslovanje z domačimi trgovskimi podjetji.
(Dalje na 8. strani)
kranjske tovarne popolni zmagovalci
Ob KMetnici kranjskega športnega društva »Triglav« se je zvrstil bogat športni program, v katerega so posegli tudi kegljači. Kar 16 ekip se je v ta namen borilo za' čimboljšo uvrstitev in med njimi dve ekipi iz kranjske tovarne. Ti dve naši ekipi sta z doseženimi rezultati znova dokazali, da imata zelo močne kegljače.
Ekipa ISKRA, ki so jo sestavljali: I. Stražnik (419),
Kranjc (385), Antolič (417), Žiberna (430), Bregar (413), Kordež (429), je v tem med-krožkovnem tekmovanjuV zasedla 1. mesto z 2493 podrtimi keglji. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa ISKRA B s skupno 2400 podrtimi keglji. Najboljši v,- drugi naši ekipi je bil Brezar, kr ja podrl 426 kegljev. Sledile so ekipe: 3. Elektro Kranj; 4. Savi A, 5. Gorenjka, 6. Planika, itd.	-In-
Sindikalno prvenstvo »Elek-tromehanike« v plavanju
Letošnje prvenstvo kranjske tovarne je prineslo pravo osvežitev v program športnih tekmovanj. Prvič so se namreč lahko udeleženci te vsakoletne prireditve pomerili med seboj tudi v plavanju. Zimski bazen v Savskem logit je bdi v torek, 8. decembra priča temu pomembnemu dogodku in lahko rečemo, da je to prvo tekmovanje v celoti uspelo. Nastopajoči plavalci so se pomerili med seboj v štirih disciplinah in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med nastopajočimi je bil tudi Bevc Ivo, ki je sicer invalid, vendar je zasedel v disciplini 30 m prosto med 14 nastopajočimi častno 7. mesto z rezultatom 39.0. Je poznan športni član državne invalidske reprezentance.
Rezultati tekmovanja so naslednji:
50 m prosto: (nastopilo 14 tekmovalcev):
1. Albin Purgar, »-Tehnični sektor« 31,8; 2. Bojan Klemenčič, »Kino montaža« 32,4;
3.	Ivo Triler, Z ZA 34,8.
50 m prsno: (nastopilo 12 tekmovalcev)
1. Ivo Arizanovič, »Vzdrževanje« 41,4; 2. Bojan Klemenčič, »Kino montaža« 43,2; 3. Ivo Triler, ZZA 46,2.
50 m hrbtno: (nastopih 3 tekmovalci)
1. Bojan Klemenčič, »Kino montaža« 43,2; 2. Albin Purgar, Tehnični sektor« 45,6;
3.	Darjan Robida, CTK 47,4.
Štafeta 4 X25 ni prosto
1.	CTK	64,8
2.	»Orodjarna«	67,8
3.	»Teh; sektor«	70,8
4.	»Vzdrž. str.«	73,8
Po seštetju točk iz posameznih disciplin so se delovne enote razvrstile takole:
1.	»Tehnični sektor« 30 točk
2.	»Kino montaža« 29 točk
3.	CTK	19 točk
4.	»Vzdrževanje« 19 točk
Ekipa »Tehničnega sektorja« je tako1 svoji delovni enoti priborila še en prehodni pokal (prvega imajo strelci), ostale ekipe pa so prejele diplome. Prav tako so trije najboljši posamezniki v vsaki disciplini dobili za doseženi uspeh praktične nagrade.
B. M.
Pridobitev Kranja — zimska plavalni bazen je omogoči plavalno »ISKRIADO« za dan republike
Kako je z malico v ZZA na Tržaški cesti
Ze dva meseca je minilo, odkar je buffet v ZZA v Ljubljani na Tržaški cesti zaprt, brez kakršnega koli pojasnila kolektivu.
Obstajajo razna ugibanja, bi pa se v vseh primerih ujemajo — posredi je menda velik primanjkljaj.
Kljub temu, da sta Uprava ZZA in sindikat krila vso režijo, popust in procent za ka-liranje, s katerim je blago
Predsednik športne komisije sindikata kranjske tovarne Drago ARH podeljuje) nagrade najboljšim plavalcem	--v;34!-- “	..
dobavljeno, je ostalo še neplačanih računov skoraj za 3 milijone dinarjev.
Zaradi velikega števila zaposlenih v ZZA, za katere s* malica dobavlja ves ta čas( za .vsak oddelek posebej, je izguba časa zelo velika is stroški v zvezi s tem verjetna tudi. Zato je čimprejšnja rešitev tega problema neobhod-no potrebna.
V zvezi s tem prosimo merodajne službe in organe, da kolektiv ZZA natančno seznanijo s sedanjim stanjem in bodočimi ukrepi.
Prizadeti delavci smo mnenja, da smo- upravičeni do malice na delovnih mestih, zato zahtevamo od merodajnih služb, da nam to čimprej omogočijo. V nasprotnem primeru bo disciplina še slabša in izguba časa zaradi nabavljanja malice še občutnejša!
S.	M.
1 S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko io avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji:


Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
4. seje DS tovarne za elektroniko In avtomatiko <2. decembra 1964)
•	Delavski svet je na predlog UO sprejel sklep, da se cene v obratni ambulanti po priloženi pogodbi ne osvoje ga letošnje leto. Storitve Obratne ambulante se zaračunajo za sistematski pregled po 3000 din, za ostalo pa cene ostanejo iste, kot so predlagane v pogodbi.
Pogodbeni odnosi za storitve in najemnino se uveljavijo s 1. januarjem 1965.
•	Delavski svet je. na predlog itpravnegea odbora odobril izplačilo za novoletno obdaritev upokojencev 637.000 din btto (370.000 din netto) in 1,715.000 din btto (netto 1,000.000 din) za novoletno obdaritev 825 otrok.!
•	Delavski svet je na predlog upravnega odbpra potrdil povišanje- nagrade vajencev za 1500 din.
0 Delavski svet potrjuje sklep upravnega odbora v zvezi stroškov za cepljenje, Ki znašajo 250 din na osebo. Tovarna nosi polovico stroškov za cepljenje, 59 odstotkov pa Zavod za socialno zavarovanje.
•	Delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se odpiše, material za AG-5 v vrednosti 27.900 din.
0 Ker se nahaja v skladiščih že več let nekurantni material in ga po nabavnih cenah ni mogoče odprodati, je delavski svet na -predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se odpiše v isti vrednosti 6,395.869 din.
0 Delavski svet se s predlogom upravnega odbora za odpis viškov, v višini 3 milijone 926.899 din in manjkov ! v višini 6,124.791 din ne strinja ter je sprejel sklep, da je potrebno ves material pregledati po pozicijah. Material za odpis je potrebno predložili delavskemu svetu do prihodnje seje. Priloženi morajo biti vsi zapisniki hi zagovori prizadetih oseb.
Sklepi
32. seje UO tovarne Elektromehanlka (7. in 9. dec. 1964)
% Pri obravnavi pirobSe-matike obrata urnih mehanizmov je upravni odbor sprejel sklep, da se izdela nov sistem organizacije obrata, fca bo omogočal hitrejše in boljše poslovanje. S tem v zvezi zadolžuje upravni odbor organizacijski biro, da v sodelovanju s šefom proizvodnje in direktorjem obrata v Lipnici izdela novo organizacijsko shemo, v kateri naj bo-zajete vse službe, ki so
potrebne za nemoten potek; proizvodnje obrata v Lipnici.
Istočasno zadolžuje upravni odbor vse odgovorne službe, da se 5-mestni števec pogovorov čimprej farsi ra v proizvodnjo.
© Pri obravnavi, problematike orodjarne je upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
—	Kadrovski oddelek naj v najkrajšem času zagotovi 30 učencev v gospodarstvu za potrebe orodjarne. Pogoj 1 razredov osnovne šole.
—	Vodstvo šolskega centra naj poda poročilo, kako napreduje vzgoja 108 KV delavcev, za katere je dala orodjarna potrebe 16. 3.1964 po sestanku pri generalnem direktorju tovarišu Horjaku.
—	Kadrovska uprava naj z oglasom v dnevnem časopisju razglasi, da sprejema za potrebe orodjarne ročne orodjarje, strojne^ključavničarje ter strugarje, brusilce in rez-kalce.
—	Tov. Mihelič naj naredi predlog., o stimulaciji, s katero bi bilo možno obdržati kader v orodjarni.
0 Upravni odbor je sprejel predlog komisije za HTV za dodatke na pogoje dela v lakirnici — DE produkcija in v DE umetne mase. Predlog naj se vnese v pravilnik za OD.
• Dogaja se, da v zadnjem času prihaja vedno več prošenj za izredne dopuste od strani športnega društva, ki so zelo slabo utemeljene, večkrat tudi brez podpisa in podobno. Upravni odbor bo
upošteval le tiste prošnje, ki bodo izdane v centralna pisarni športnega društva in to le za državne reprezentante in kandidate za državno reprezentanco. ..
Sklepi
14.	redne seje UO tovarne elementov za elektroniko (8. decembra 1964)
0 Na osnovi poročila predsednika komisije ža uvedbo 42-urnega delovnega tedna je UO sklenil in predlaga DS tovarne v potrditev, da se glede na to, ker vsi pokazatelji in analize kažejo možnost za skrajšanje delovnega tedna preide postopno s 1. 1. 1965 na skrajšani delovni teden in sicer v prvem kvartalu na eno prosto soboto.
Hkrati naroča vsem DS DE, da takoj naredijo plan realizacije predvidenih ukrepov, da bodo doseženi zahtevani rezultati. Ta plan, pa naj DS DE dostavijo do 20. t. m. komisiji za uvedbo 42-urnega delovnega tedna.
0 UO tovarne | predlaga vsem DE, da dne 20. t. m. redno delajo s tem, da bi bilo dne 31. 12. 1964 prosto, kar bi omogočilo, da se gotovi izdelki pravočasno predajo v skladišče PSO v od-, premo, da se s tem zagotovi čimvečja realizacija v tem letu in zmanjšajo naše zaloge gotovih izdelkov ob koncu leta.
Strelci za dan republike
Na razpis sindikalne po- Lanskoletni zmagovalec v družnice »Elektromehauike« ekipni razvrstitvi »šolski se "j e za letošnje strelske center, je moral letos pre» tekmovanje z zračno puško v pustiti prehodni pokal mno-počastitev: dneva republike — go močnejši ekipi »Priprava prijavilo kar 63 strelcev iz dela«, medtem ko je bil kot kranjske tovarne in obrata posameznik tudi letos naj« »Kontaktom. Letošnji rezu!- boljši Franc Černe, član »SD tali, ki so jih .dosegli .neka- ISKRA« in večkratni zmago-teri posamezniki; posebno pa valeč sindikalnih strelskih prvoplasirana ekipa, doka- tekmovanj. »Priprava dela« zujejo viden napredek in se ni predstavila samo z naj-kvahteto nastopajočih strel-, boljšo vrsto, ampak je bila cev. Posebno je razveseljiva tudi najštevilnejša, saj so za udeležba ženske ekipe Šol- to enoto nastopile kar 4 sEfega centra, saj je bila	,n ~ posameznika, iz-
vu . ,, :	,	j." kazali pa sta se -se dve de-''
udeležba strelk na vseh do- ](Jvni ^ »Orodjarna« in
sedanjih sindikalnih, tekmo- »Vzdrževanje« z dvema eki-vanjih dokaj slaba. Skupno pama skupno s šolskim cen-je nastopilo 12 ekip in 15 trom, ki je, letos- predstavil posameznikov,	ekipi mladink in mladincev.
REZULTATI:
	Ekipa,	Št. krogov od Najboljši 600 možnih v ekipi		Število krogov
L	Priprava dela I.	503	B. Malovrh	129
2.	Vzdrževanje T.	451	K. Kmetič	126 !
3.	Priprava dela II	451	M. Hafner	119 j
4.	Kontaktor -	419	T. Naglič	125 i
5.	Produkcija	405	J. Stroj	. 318 :
6.	šolski center I.	381	A. Ciglič	120 :
7.	Orodjarna,	372	J. Lombar	317 5
8.	Priprava dela III.	352	S. Bernard	106 !
9.	Šolski center II		Tatjana Stružnik 103 :	
	ženske .	292		1
10. Orodjarna II.		273	M. Grilc	76
Rezultati v posameznem streljanju (159 možnih):
IT Franc Černe, ZTG — 132; 2. Božo Malovrh, »Priprava dela« — 129; 3. Henrik Peternelj, »Priprava dela« — 129; 4. Karlo Kmetič, »Vzdrževanje« — 326; 5. Franc Na-
Dve pismi naših vojakov
POZDRAV IZ PULE Tovariš uredniki -Že dalj časa še nahajam v Puli, kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem-se za redno prejemanje časopisa, saj mi je v precejšnjo korist, ker še vedno lahko zasledujem potek in razvoj dela v tovarni. Kolektivu želim mnogo delovnih uspehov, hkrati pa lop •pozdrav' tovarišem iz »kinoakustike« in vsem članom mladinske organizacije z željo, da bi se dobro odrezali v mladinskem
tekmovanju, želim, da bi o tekmovanju mladine Čimprej kaj več brali v našem glasilu!	§§ mBBSG
Bine Murko,
V. P. 5760/4 Pula
Hvala za pozdrave! Veseli nas, da vestno spremljale razvoj podjetja in - tovarne. Upamo, da“ bo. predsedstvo mladine v kratkem poslalo uredništvu zadovoljive rezultate tekmovanja, saj srno v navodilih brali,- da letos v
poročanju ne bo problemov, ker bodo rezultate tekmovanj obdelovali strojno. Tudi nas skrbi ta molk, zato bi bilo prav, da vodstvo .mladinske organizacije odgovori, kako je s podatki tekmovanja.
Lepo Vas pozdravljamo in želimo čim prijetnejše .silvestrovanje in SREČNO NOVO LETO! Vse'te želje pa naj veljajo za vse vrle- vojake, bivše člane našega velikega kolektiva in ZZA.
Uredništvo
tiStil
|gjj
jjžfefeg.- j'Mr ¿1
i ¿0 ¿it-
_ - M* ¡131	11
m
vv-;
■
Strelci med svojim bojem za čimbolišo uvrstitev
■K
||§g
ai
mi
glič, »Kontaktor« — 125; 6. Vinko 'Vilfan. »Priprava dela« — 124; Ivan Gros, 9pri-prava dela« — 123; 8. Vinko Peternel, »Kontaktor« —121; 9. Marjan Mravlje, »Vzdrže-' vanje« — 120; 10. Anton Ci-glič, »šolski center« — 120j B.M.
JOŽE NADRAH PIŠE
IZ.	MAKEDONIJE
Tovariš urednik!
Sem zvest bralec lista, ker pa se nahajam v Kumano« vem na odsinženju vojhške« ga roka — ■ prosim, da mi pošiljate list na novi naslov. Prejmite lepe pozdrave, iz Makedonije, hkrati pa por zdravi jam vse bivše . sode« lavcel
Jože Nadrah V. P. 6948-1 Kumanovo i Makedonija
Bodite brez skrbi; Vaše 'me smo z veseljem natisnili seznam vojakov,-naših biv-ih sodelavcev: št. 48 našega tlasila bo že 'našla pot v ■umanoBr na. novi naslov-: elimo Vam prijetno počutje >rt vojakih in Vaš toplo po« dravljamo. Ko nam boste risali-drugič, v kar ne dvo-•imo, pa nam pošljite po« irave na kakšni- lepi raz-Jednici, da bomo Kumano-• o bolje spoznali.
Uredništvo
Iskra na sredozemskih paralelah
(Nadalj. s 6. strani)
Trgovska politika teh dežel je pametno preračunana na to, da ne more nobena od inozemskih firm zavzeti izključne in dominantne pozicije. Dobrodošel je vsak ponudnik, ki nudi robo po solidnih cenah. Ta politika vsekakor ustreza splošnim interesom dežel v razvoju, ki hranijo vodilne položaje za porajajočo se domačo industrijo. Ražen tega pa — kjer so prepirata dva...
Sicer pa — skušajmo^ si ogledati posamezne dežele skozi oči tov. Hočevarja,- seveda skozi komercialna očala (upoštevajoč pri tem, da je bil omenjeni tovariš boD »izvidnik« kot trgovski pot-iiik — zaradi skopo .odmerjenega časa — in deviz!).
Maroko — trgovsko
nevtralen
V	Maroku je sicer čutiti močan francoski vpliv, toda nimajo nobenih posebnih pomislekov nasproti blagu, ki izvira iz drugod: predpogoj je solidna cena in svetovna kvaliteta. Iskrine izdelke nudi in zastopa naša organiza-r cija »Interexport« v Casablanci, že kakih 6 let. Na tržišču profesionalnih elektro-naprav so zanimivi RA in TV sprejemniki, števoi in telefonija. Naročeni so solidni plačniki, na bazi akreditivov. Konkurenca: Philips, Tele-funken Grundig — opremljeni s solidnimi lokali in skladišči! Pospeševanje med» sebojnih trgovskih odnosov •— na bazi osebnih stikov in sistematične obdelave tržišča. Dosedanji naši uspehi šo sorazmerni našim naporom na tem področju: kakih 500 RA sprejemnikov prek firme FRIGIMA, Casablanca.
Tunis — naroča v
Franciji
Izredne carinske ugodnosti, ki jih uživajo Francozi na tuniškem tržišču, omogočajo tuniškim trgovcem, da »naročajo« blago enostavno brez carinskih nevšečnosti — neposredno iz Francije. Prednosti ki jo razume vsak količkaj trgovsko razgledan človek, kajti med uvažanjem in naročanjem v inozemstvu je otipljiva razlika!
V	pogledu trgovske politike je situacija podobna kot v Maroku, le s to razliko, da hoče biti poslovni človek — Tuni Žan. in ne Arabec in ne Francoz. Tudi takim rečem •je treba prisluhniti.
Naši dosedanji uspeh (prek Bureau Comercial — oddelek »Interekporta«) predstavlja manjša količina ne ravno posrečenega asortimenta RA sprejemnikov (ne tropska izvedba!). ‘Perspektive pa so Ugodne: zlasti na področju .telefonije, kjer sicer suvereno gospodari švedski Ericson. . ■ Zdi se nepotrebno poudarjati, da so osebni stiki tudi tu odločilnega pomena.
Libija — plod
lastne preteklosti
Zgodovina Libije, ki je bila dólgb pod italijansko okupacijo, je dala svoj pečat: j dežela se precej razlikuje od ostalih dveh članic Magreba. Močan italijanski in anglo-amefiški vpliv je logična posledica svojevrstne preteklosti, arabska solidarnost pa je močnejša kot v deželah, ki so imele samo enega gospodarja nepreočitno asimilacijsko tendenco.
O domači trgovini v evropskem. smislu skoraj ne moremo govoriti: prevladuje Sistem komisijskih zastopnikov (kupec — špediter — prodaja). V poznejšem vzdrževanju prodanih tehničnih artiklov ne velja posebna skrb, orientalski bazar y ima še močne korenine.
Vendar, dežela je zelo interesantna za poslovne kroge — duh po nafti je tu najmočnejši. črno tekoče zlato se bodo vložena' sredstva je dovolj močan porok, da obrestovala. Zato v Libiji mrgoli poslovnih ljudi jz Vzhoda in Zahoda, tudi Jugoslovani nismo med zadnjimi.
Dežela se počasi industrializara, zaenkrat je na vrsti tekstilna stroka, standard je .razmeroma nizek — toda na cesti (za razliko od ostalih -dveh. članic Magreba) ni beračev in famozni bakšiš izgublja svojo čarodejno moč.
V elektrogospodarstvu veljajo angleške norme, poleg Pfailipsa in nekaterih italijanskih firm nastajajo tudi domača podjetja — kruha je zaenkrat dovolj za vse. Vzhodne države konkurirajo z Japonci, ki ne uživajo posebnega ugleda: znak, da dajejo tudi Libijci prednost kvaliteti pred nizko ceno — zlasti ker šo servisne službe še v povojih.
Sedemletni gospodarski plan je prepuščen - privatni iniciativi, država pa si je pridržala vpliv na najnujnej-
Nogometna ekipa tovarne električnih aparatov
Tekmovanja športnikov tovarne električnih aparatov
O namenu in pomenu športnih tekmovanj v počastitev dneva republike. v: naši tovarni smo že pisali, rezultati tekmovanj pa so bili naslednji:
Kegljači so bili zelo uspešni, saj jim je uspelo privabiti na tekmovanje tudi ekipi iz ZZA in PŠO. V ekipnem tekmovanju za pokal so zmagali kegljači prve ekipe »Aparati« s 657 podrtimi kegljr, pred ekipo ZZA, drugo ekipo »Aparati« - in ekipo PSO. Po zaključku tekmovanja je bdo,-. ^ čutiti •željo, da bi bila taka 'sreča-
še sektorje v razvoju dežele: šolstvo, zdravstvo, komunikacije.
In ISKRA? Na sejmu v Tripolisu smo prodali vse, kar smo razstavili, potem pa "je ostalo pri starem — pomanjkanje osebnih stik-ov in nesistematičnem proučevanju ■ tega izredno zanimivega tržišča.
nja pogostejša; saj taka tekmovanja zbližujejo delovne ljudi iz raznih naših delovnih enot.
Zelo aktivna sekcija nogometašev je organizirala »tekmovanje med starimi nogometaši »TELE« in mlajšo ekipo »Aparati«. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj kljub letom ni izgubila borbenosti večina tekmujočih. Starim je na kraju vseeno zmanjkalo sape' in so morali prepustiti zmago 3:1 mlajšim nogometašem z boljšo kondicijo.
'Po daljšem premoru so se zbrali tudi šahisti. Udeležba je bila skromna. V dvokrožnem brzo turnir ju je nad-močno zmagal Daniel ČERNE, za kar je. prejel, kot nagrado šahovsko knjigo. Po končanem turnirju so se dogovorili, da bodo igrali šah od 8. decembra vsak
drugi torek od 16. ure dalje.
Pred leti. je bilo v tovarn! zelo veliko zanimanje za strelstvo, zato je odbor organiziral tudi tekmovanje v tej. panogi. Tekmovali so z zračno puško. Zmagal je najboljši strelec tovarne Jane? Miklavčič s 152 krogi; Tudi strelci so se zmenili, da bodo I vadili vsak četrtek od
17.	ure dalje v dvorani občine Center.	-
Foto sekciji je uspelo pri praviti eksponate za razstavo, toda do danes jih š« niso razstavili, ker nimajo stekla za zasteklitev slik: Na razstavi bo sodelovalo h malo članov kolektiva, kljuil temu, da je v našem kolektivu zelo veliko dobrih fotoamaterjev. Za najboljšo sli ko je dobil« prvo ■ nagrad« Karel LAZAR. .
B.B.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delov* nih razmerij DE Tehnične kontrole tovarne »ELEK-TROMEHANIKA« Kranj, objavlja prosto delovno mesto:
VODJA TEHNOLOGOV
Pogoji: 'Vš s 3-letno prakso ali TSŠ oz. mojstrska šola z 10-letno prakso.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne ELEKTROMEHANIKA Kranj.
■ Tenco te, Africa!
»Držim te, -Afrika!« je baje vzkliknil prebrisani rimski vojskovodja Scipioti Afrikan-ski, ki je po izkrcanju z bojne ladje grdo telebnil na afriška tla. Zmagal pa je le, navzlic slabim prerokbam, ki jih je povzročil njegov pa'dec. Ali bi ne kazalo uporabiti besede velikega Rimljana tudi v pogojih današ-njice, ko, gre za »osvajanje« druge vrste — v korist obeh dežel, posredno pa tudi našega podjčtja.; ..
Jugoslavija liživa v deželah Magreba velik ugled — dejstvo, ki ga. ne kaže prezreti. Toda ljubezen je ljubezen, trgovina pa trgovina — oboje pa zahteva določeno strategijo in taktiko v korist obeh prizadetih partnerjev.
Ljubo
Ekipa kegljačev tovarne električnih aparatov, ki je neusmiljeno »podrla« ekipe ZZA, PSO in »Aparati« 3
/