Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE SOLE Lelo 7 Rogaška Slatina September 79 Vaja v okvirih akcije NNNP Tvorno sodelovanje vseh delavcev \ Preberite! Zrelost na Izpitu__3 Letošnja akcija »Nič nas ne sme presenetiti!«, ki smo jo označili tudi s kratico NNNP, služi za preverjanje že pridobljenega znanja in usposobljenosti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dobiva takšne družbene razsežnosti, v katerih sodelujoči in udeleženci vse bolj spoznavamo in razumemo, v čem je osnovni pomen akcije in kakšno vlogo imamo v njej... Gre za varovanje vseh pridobitev v naši družbi in za odnose, ki vladajo v njej. Poudarek je kajpak na ljudeh iz delovnih in življenjskih okolij, ki v sodelovanju s pripadniki JLA in s teritorialnimi odbori tvorijo neločjivo celoto. Zrelostni izpit prelošen! 4 Zakaj tako? S Prva naloga posodobitev pouka 6 Malomarnost se maščuje 1 V teh naših prizadevanjih se moramo kar najbolj zavedati, da nalog s tega področja ni mogoče prepisovati od zunaj oziroma, kakor smo bili vajeni reči -od zgoraj«. Tudi v prihodnje bomo imeli nekaj splošnih predpisanih nalog, večino pa si jih bomo morali dolo- čiti kar sami, saj ima vsako okolje svoje posebnosti. Nekje bo bolj treba usmeriti naša prizadevanja v boj proti požaru, drugje proti tatvinam. Nekje je večja nevarnost slabega odnosa do družbe v širšem in ožjem pomenu besede, drugje pa se je nekako raz- Naporno, prisrčno, lepo____________I Zakaj sem se odločil ta steklarski poklic? II Gasilci so uporabili vodni top, ki presenetljivo daleč nese 1243 delavcev 12 Tudi stale* bolnikov raste!___1$ V porastu...!_____________________13 Popolno zadovoljstvo 14 Bogate zbirke Prešernove družbe 14 Mednarodna zlatarska razstava IS Hrastničani najboljši IS Naši tokrat brez zmage! IS Näfratfnsf ftrfianka št. 64 16 X___________________________________J STEKLAR pasel brezbrižen odnos do podtalnega delo-vonja sovražnika naše samoupravne socialistične družbene ureditve. In prav te posebnosti narekujejo potrebi' po kovanju takšnih izvirnih oblik bojevanja proti vsem sovražnikom, ki bodo najbolj uspešne. Lahko hi rekli, da je napočil čas in pravi trenutek za razkritje tistih slabih točk, ki hromijo našo splošno pripravljenost, in da z njimi pometamo z najboljšo metlo. Da bodo ostala čista tla, na katerih ne bo tlelo kakršnokoli žarišče nevarnosti nobene vrste! AH so nevarnosti tudi pri nas? Nekaj splošnih ugotovitev, ki so naštete, bi lahko veljalo za vsako okolje. Zanima nas, in tako je tudi prav, kako so drugje pripravljeni za boj proti morebitnemu sovražniku, saj ji' pripravljenost nas vseh najboljše zagotovilo. da nas resnično nič ne more presenetiti. V sklopu vsega pa si moramo zastaviti Se vprašanje, ali so pri nas nevarnosti in koliko smo pripravljeni na boj proti njim!? Lahko bi reki i, da je nevarnosti celo več, kakor si navadno mislimo! 2e pogled na dvorišče, bolj na tisi: del. ki nam je vsem skupaj manj na očeh in manj izpostavljen našim pogledom, kaže, da sedanja neurejenost gotovo ni v prid varnosti našega premoženja Hkrati pomeni tako neurejeno dvorišče veliko oviro ob morebitnem izbruhu požara, saj bi gasilci le stežka prišli na zaželeno mesto. Sramujemo se naglas povedati, res pa je, da imamo opraviti tudi s latvinami. Kraji' olepšujemo z izrazom odtujitev, saj nam je nekako nerodno, da so med nami tudi takšni ljudje, ki si lastijo pravico do skupnega premoženja. Imenujmo takšno l*>jave tako ali drugače, skupna jim je hromitev naši' delovne organizacije. Zal vse prepogosto ugotavljamo brezskr-Im'U odnos do takšnih pojavov. Marsikdo med nami je pripravljen zagovarjati takšno početje z izgovorom, da so to nedolžne tatvi-nice, ki ne morejo resneje ogroziti našega premoženja, nekateri pa zgolj zamahnejo z roko, češ, saj to ni moje in čemu bi si- zarrx'-lil sodelavcu, če bi ga opozoril na nečedno početje. Toda slepili bi se, če bi mislili, da bodo tisti, ki so nagnjeni h kraji - naj bo iz koristoljubja ali iz prešernosti kar sami odnehali! Slepili bi se tudi s tem, če bi mislili. da bi z nastavitvijo več čuvajev v celoti izkoreninili to družbeno zlo! Uspešni na tem področju smo lahko le tedaj, če bomo spremenili naš in svoj odnos do tega sovražnika, saj lahko iz majhni' tatvinice nastanejo večje tatvine. Ne sramujmo si', marveč bodimo ponosni na to, če le moremo kogarkoli onemogočiti, ki bi hotel seči po našem premoženju, saj iz. dneva v dan vse bolj spoznavamo, da je to resnično naše in n<‘ nekoga drugega... Nas je velikokrat bolela glava zaradi velikega števila primerov pretiranega uživanja alkohola med delovnim časom? Najbrž ne dosti, kajti v nasprotnem primeru bi se temu že uprli z ustreznimi tabletami ali z drugačnimi zdravili. Poleg že znanih škodljivosti za posameznikovo zdravje in za družinske nesreče, kar vsi- povzroča alkohol, se to tudi odraža na človekovi zmanjšani prisebnosti, ki je še kako potrebna na vseh naših delovnih mestih, saj ima^io .ijtj njih vendarle opraviti s steklom, ki zna bjti vražje nevarno, in s stroji in z drugimi napravami, ki nam lahko povzročijo veliko gmotno škodo. Najbolj pogosto geslo v obrambo čezmernega uživanja alkohola je: Saj ni tako hudo -nadelan", da ne bi mogel opraviti svojih delovnih nalog! Celo bolj zbran je, če ga malo -potegne.' pred pričetkom dela ali pa vmes...! Niso nepotrebna modrovanja v zvezi s tem, kako je vse to za človeka in za nas vse skupaj nevarno! Ce bomo hoteli - vse kaže, da bi morali že zdavnaj stopiti na prste takšnemu obnašanju, bomo morali zatesniti -pipe.., ki tečejo skozi službeni vhod v steklarno, in tiste, ki potekajo vanjo pod ograjo ali skozi druge vhode...! Uspehi in slabosti prve vaje Desetega avgusta natančno ob 17. uri je zavijanje tovarniške sirene naznanilo -zračni napad na steklarno«. In ni še ponehal pisk sirene, že seje iz naših delovnih prostorov vsula množica naših sodelavcev in sodelavk, da so si poiskali zavetje v gozdu nad steklarno. Hitro, celo prehitro, kakor je po končni vaji ocenil direktor delovne organizacije Vojo Djinovski, so bili vsi prostori prazni... Mladi so zelo hitro izobesili plakate, ki so spodbujali na organiziran odpor proti -sovražniku-. Skupina za protidiverzantsko akcijo je že bila nared, da morebitnega vrinjenca pripelje pred zasluženo sodišče. Vmes so strokovnjaki postorili vse potrebno, da bi izklopili električni tok, saj je bila nevarnost za požar po -bombnem napadu«. In potom se je sirena vnovič oglasila, kar ji' pomenilo konec -napada« in pričetek delovanja vseh ekip in civilne zaščite. Že na prvi pogled je bilo možno ugotoviti, da je večji del steklarne ostal neprizadet. Vendar pa ju -zračni napad- pustil sledove, saj se je kadilo iz tako imenovanega upravnega po slopja, kar je pomenilo požar v njegovih prostorih. Prva naloga v takšnem primeru jo, da radio-biološko-kemična ali RBK skupina razišče, za kakšno vrsto uporabljenega orožja gre in kaj je traba najprej storiti. Žal pa je skupina naredila resen spodrsljaj, kakršen se ne bi smel več ponoviti. Gotovo ji bodo izkušnje iz te naše vaje pomagale, da txi tako?! Za vsak primer je pripeljal tudi rešilni avto Po končani vaji so se njeni udeleženci zaradi slabega vremena odpravili v zgornjo jedilnico in v kratkem poslušali oceno svojega ravnanja najodgovornejših sodelavcev. Namesto našega komentarja povzemamo nekaj njihovih misli! Vojo Djinovski: "... Želimo in tudi prizadevamo si, da vojne ne bi bilo nikdar več, toda uriti se moramo tako, da nas ne bi moglo prav nič presenetiti! Nimamo ustreznih izkušenj o takih vajah, saj je bila današnja prva v naši delovni organizaciji. Zato lahko rečem, da je bila uspešna, saj je bila udeležba v njej kljub letnim dopustom zelo dobra. Tudi disciplina je bila na visoki ravni. Evakuacija ali izpraznitev steklarne je bila izredna, posredovanje gasilcev je bilo hitro, tehnika čete je bila zelo dobra, tudi taborniki so se izkazali, zatajili pa so le iz ekipe RBH! V njej je nastal kratek stik.!? Vaja je med drugim pokazala tudi to,« je končal direktor steklarne Vojo Djinovski, -da bomo morali poskrbeti za še boljšo opremljenost vseh enot!« Predstavnik občinskega štaba za civilno zaščito je dejal: -Udeležbo lahko ocenimo kot dobro, čeprav je vtis, da bi morala biti Člani tehnične ekipe na delu STEKLAR večja za kakšnih 15 do 20 odstotkov. Vaja je pokazala, da je naša moč v dobro organizirani množičnosti in opremi civilne zaščite. V celotni akciji NNNP se morajo člani civilne zaščite še bolj seznaniti, kje jim je mesto, in potem ne bo težav pri morebitni potrebi po reševanju življenj in premoženja. Vaš štab je vložil v vajo veliko naporov in vaja je bila kljub nekaterim pomanjkljivostim uspešna!- Sekretar delovne organizacije Alojz Juhart se je dotaknil vprašanja izobraževanja in obveščanja enot v bodoče, saj je bilo po njegovih besedah tudi na teh področjih opaziti določene pomanjkljivosti. Za prvo nalogo si bomo sedaj naložili posebno skrb RBH enoti, vse skupaj pa bomo preverjali še po dopustu. Predsednik krajevne organizacije SZDL Rogaška Slatina Ivan Siter je dejal, da se je v tej akciji mladina uspešno zoperstavila psihološki vojni, da je vaja v celoti izpolnila pričakovanja, dojeti pa jo je treba kot generalno preverjanje, ki je tik pred nami. Druž- beno samozaščito, je dodal, moramo dvigniti na takšno raven, ki ji v naši družbi tudi pripada, saj vedno poudarjamo, da je sestavni del naše samouprave in v tesni zvezi z razvojem naše družbe. Roko nad njo držimo vsi skupaj in ne več samo specializirane institucije. Vse druge akcije in tudi naša namreč dokazujejo, da je družbena samozaščita najbolj učinkovita le tedaj, če v njej sodeluje širok krog ljudi in to tvorno in ne le z golo prisotnostjo! JOVO TISMA Ponovno! Zrelost na izpitu Že več kot en mesec trajajo žolčne razprave o tem, kako razdeliti ostanek čistega dohodka iz polletnega periodičnega obračuna. Vendar mislim, da ima to prerekanje o tem, kako deliti, razen pozitivne plati, da bi delili glede na vloženo delo, tudi senčno plat. Ta je v tem, da smo pozabili na vse spremljajoče podatke, ki kažejo, da vendarle nismo bili tako uspešni, kakor je tudi v dejstvu, da se razmišlja vse ožje - v tozdovskih okvirih. Verjetno našega kupca zanima le končna ponujena cena, ki naj bo zanj kar najbolj ugodna. Torej morajo biti prizadevanja vseh nas usmerjena predvsem v to, da bi izdelek izdelali kar najceneje in kakovostneje ne pa v to, kdo bo v skupnem izdelku udeležen s kar največjim napihnjenim deležem. Ce so kje, potem so tozdi v naši delovni organizaciji med seboj res močno odvisni in povezani ter morajo slabosti posameznega med njimi še kako zanimati ostale in obratno. Nujno rabimo realne kalkulacije Le če bomo vsi dobro gospodarili - kar je naša dolžnost in pravica, bodo razultati tudi Reševalci z »ranjencem« v prihodnje dobri. In le če bodo rezultati dalj časa dobri, bomo verjetno uspešneje izoblikovali dohodkovne odnose in dosegli pozitivne učinke, ki smo si jih zastavili z oblikovanjem tozdov. Da bi pa dosegli zastavljena cilja, ki sta med seboj močno povezana, zniževanje stroškov na enoto proizvoda in delitev po vloženem delu, rabimo realne kalkulacije. Samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka navaja, da se s kalkulacijo ugotovi udeležbo posamezne temeljne organizacije v skupnem prihodku v razmerju med seštevkom vrednosti vseh elementov kalkulacije za posamezno temeljno organizacijo in končno ceno. Kal- kulacije imajo trajno veljavo. Spremeniti jih je m.ožno le, kadar se spremenijo elementi kalkulacije, revalorizirajo se pa vsako leto v skladu s sprejetim gospodarskim planom. Elementi kalkulacije so naslednji: - stroški izdelavnega materiala, izračunani na podlagi normativov materiala, planske cene in normativov iz plana; - kalkulativni izdelavni osebni dohodki, ugotovljeni na podlagi normativov dela, ovrednoteni s plansko vrednostjo enote dela; - strošek odpadkov na podlagi normativov; - indirektni stroških - amortizacija po minimalnih stroških in vsi materialni stroški razen izdelavnega materiala; - del dohodka za osebne dohodke režijskih delavcev v temeljnih organizacijah; - del dohodka za kritje obveznosti; - del dohodka za delovno skupnost skupnih služb in - planirana akumulacija. Kalkulacija je izdelana na predlog komercialne službe pred dogovarjanjem o prodaji in pred začetkom proizvodnje izdelka, ki jo sprejema in potrjuje poseben skupen organ Komisija za kalkulacije deluje na delegatski osnovi, po en član iz vsakega tozda, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega izdelka ter eden izmed delavcev komercialnega sektorja. Potrebujemo pa tudi dobre Informacije... Kakor vidimo, tudi omenjeni samoupravni sporazum daje kalkulacijam ustrezno težo. Da pa bi te kalkulacije lahko izoblikovali realno, potrebujemo realne informacije o stroških in postavljenih normativih dela. To seve zahteva mnogo dela in zasledovanja ter analize stroškov, kakor tudi normativov dela, ki so najpomembnejša stroškovna postavka. Tako je na primer za podatek o normativih dela v brusilnici za določen izdelek in njegove posamezne faze potrebno zbrati podatke od treh brigad. Včasih delamo kakšen izdelek v posamezni delovni brigadi v daljših časovnih presledkih in lahko traja eno leto, preden zberemo podatke. Nato je potrebno določiti neke povprečne normativi'dela. ' Zajadrali smo v dohodkovne odnose, vendar na tem področju kalkulacij še nismo bili dovolj pripravljeni. Prej je kalkulacija služi- STEKLAR In Iv za določanje prodajnih cen in ugotavljanje donosnosti posameznih artiklov, sedaj |*i ima mnogo pomembnejšo vlogo. Posa-mi'znim tozdom doliK'a višino prihodka in temu primerno jo moramo obravnavali. Komisija za kalkulacije obstoja praktično le na papirju; nimamo še dovolj kvalitetno zbranih informacij o stroških, posrednih stroških itn, 7-ato moramo timu vprašanju posvetiti res vso pozornost. In kako vrednotiti dosežke Gledano iz tega zornega kota, so rezultati prvega polletja lahko do določene mere vprašljivi. Če je tako, pa smo krivi sami! Kalkulacija temelji na podatkih, ki jih zbiramo, zasledujemo in razčlenjujemo, pri čemer je človek najpomembnejši dejavnik. Zaradi tega so napake možne in bodo verjetno vedno prisotne. Težiti pa moramo za tem, da jih bo vse manj. Zato je na tem področju potrebno nenehno nadzorstvo podatkov, njihovo dopolnjevanje in sprotno razčlenjevanje. Vendar so smotrno delo, skrbno ravnanje s surovinami in energijo, ob ustreznem proizvodnem jprogramü, uspešni realizaciji in izkoriščenosti zmogljivosti tisto, kar omogoča uspešno poslovanje. Kalkulacije so le tisto pomembno sredstvo, ki omogoča najrealneje razdeliti skupen prihodek po tozdih, ki pomaga postaviti realne prodajne cene in, ki je najpomembnejše sredstvo za vzpostavitev dohodkovnih odnosov. Kajti le če bodo računi čisti, lahko pričakujemo dvig produktivnosti in s tem porast dohodka, kar bo upravičilo novo samoupravno organiziranost, ki povzroča-nemajhne dodatni* stroške. | ZLATKO NOVAK Dve leti faznega obračuna v tozdu »Dekor« v Kozjem Zrelostni izpit položen! Uradno je julija letos pretekla dveletna doba novega sistema nagrajevanja delavcev tozda »Dekor« v Kozjem po posamičnih normah. Če k temu prištejemo še poskusno dobo, bo vse skupaj naneslo že sköroda tri leta... Znane so začetne reakcije med našimi sodelavci in tudi med sodelavci v steklarni v Rogaški Slatini. Sedaj je vse to že naš vsakdanjik in nekaj povsem normalnega, brez posebnih pritiskov...! Polemike ni več...! Polemike ni več. Tu lahko rečemo, kajti - istem, ki se ga sicer $e vedno da iz|*>polnje-vnti, je svoj zrelostni izpit že položil. Vpeljati takšen sistem delitve osebnih dohodkov |*i vloženem delu in prilagoditi celotno organizacijo dela ni ravno majhna zadeva, čeravno gre za kolektiv, ki šteje sedaj le nekaj več kol sto delavcev. Treba je bilo namreč in še l*i treba veliko dobre volje vseh, saj vemo, da je sestavni del tega ugotavljanja izredno zahtevno normiranje po fazah brušenja oziroma pri drugih opravilih natančne opise del. ki morajo biti tudi časovno ter kakovostno ovrednotena. Delavci lozda -Dekor-smo sprejeli tak pravilnik o delovnih normah. ki je razumljivo napisan. Napisan je namreč tako, da je mogoče vsak spodrsljaj, ki še naknadno pokaže pri postavljeni nor mi, še znova preizkusiti in popraviti, da prizadetega delavca ne udari. Cu se po praktičnem preizkusu pokažejo postavljeni normativi za nedosegljive, jih razveljavimo in postavimo nove, bolj stvarne. Tvorno sodelovanje vseh zaposlenih je omogočilo, da smo sköroda do kraja izdelali vsa merila ter časovne standarde za tehnično postavljanje normativov. To pa pomeni, da smo pridobili v času. ko lahko ugotovimo, koliko časa potrebujemo za določeno fazo brušenja in, seveda, kolikočasaza izdelavo enega kosa, ki naj bi ga proizvajali po določeni skici ali vzorcu. Prav sedaj smo tudi začeli analizirati vse stroške ter porabo materialov za nek izdelek. 1 javi; druga je, da si brusilec oblikuje svojo lastno vrednost sam in da so mu pri tem v l*>moč postavljeni usmerjevalci. Tretjič jv oblikovanje lastne.ter kolektivne zavesti in tudi odgovornosti; četrtič pa so čisti medsebojni računi in odnosi! In, sistem terja stoodstotno organizacijo dela ter usmeritev proizvodnje. Sistem terja organizacijo dela in nadaljevanje za slehernega delavca za osemurno delo To smo organizirali tako, da delovodja načrtuje proizvodnjo na sto brusilcev po katalogu del ib s pomočjo knjige normativov izdelkov, ki so v delu. V proizvodnji smo tako organizirali glavnega lanserja z delovo- djo, ki ima še funkcijo glavnega nadzornika kakovosti, ocenjevalca tehnične kakovosti in usklajevalca vseh enot delovnega procesa, v neposredni proizvodnji. V vsaki izmeni imamo izmenskega vodjo, ki vodi 50 brusilcev, z nalogami, kot so pripravljanje dela, izdajanje vmesnih delovnih nalogov. V popoldanski izmeni je glavni in odgovoren za kakovost, za kar mu je priznan normativni* čas po brusilcu za ta opravila. Vsaka linija strojev ima usposobljenega pomočnika za obnavljanja brusov, kar je tudi normativno ovrednoteno. Vsa administrativna dela pa so zgoščena v opravilih evidentičarja, ki opravlja vse vknjižbe in dnevne obračune posameznih dosežkov. Vse opravljeno delo je seveda dalo svoj skupni učinek, saj ni nobena skrivnost, da smo od leta 1977, ko smo začeli uveljavljati novi sistem, do danes nanovo zaposlili kar 70 odstotkov delavcev, ki smo jih priučili dela. In s takšnim sestavom smo uspeli, da normative presegamo. Zato smo s sprejeto in uveljavljeno politiko tudi zadovoljni, saj kot mlad kolektiv za sodelavce v steklarni ne predstavljamo breme. Sposobni smo že Alojz in Vinko sta prva prinesla kotel z ribjo juho Kaj je prinesel fazni obračun? Ce se povrnemu k temi iz naslova, kt smo jo tako radi že večkrat ubravhlMalvrjiifU^KJe1’1* prav, da ocenimo, kaj je pičžCffcapraV prihČščT'11 fazni‘obračun 7 Prva ugotovitev je vsekakor, da je prinesel obilico dela pri njegovi izpe- STEKLAR ustvariti s svojim delom toliko, da prispevamo ustrezen delež tudi v -skupno skledo-. Tako zastavljeno delo pa bo dajalo še dosti večje učinke, ko se bomo kadrovsko še bolj okrepili! In kaj menijo nekateri delavci? Da ne bi izzvenelo to poročanje suhoparno, smo povabili na kratek pogovor naše sodelavce in jih vprašali, kaj mislijo o prehojeni poti novega sistema nagrajevanja. Nevenka Strnad, steklobrusilka IV. delokroga ali po naše delovnega področja in sekretarka osnovne organizacije zveze komunistov tozda -Dekor«: -Kar zadeva pravičnost nagrajevanja po vloženem delu, mislim, da ni primerjave s prejšnjim odstotnim sistemom. Prejšnji način je dopuščal, da so bili prikrajšani prizadevni in to na račun tistih, ki se niso trudili. Mojstrova dobrota je segala sicer v zaželeno pravičnost, ki pa je bila le premajhna. Norme so v redu. Ce pa se le pokaže, da katera ni ustrezna, lahko zahtevamo njen preizkus, in če je bila zahteva po preveritvi upravičena, jo popravimo. Zato na splošno ocenjujem naš novi sistem V uvodu je pisec sestavka sicer lepo napisal, da je bil Milan Levstik pred rehabilitacijo delavec steklarne, ki še ni bila organizirana ha tozde v sedanji obliki, vendar bi moral omeniti, da so obveze do tega delavca skupne in jih ne moremo prevaliti samo na ramena tozda Servisne dejavnosti. Menim, da je bilo napačno, če je zbor de- Taborniki so uspešno opravili svojo nalogo nagrajevanja, našo organizacijo dela za uspešno, seveda pa moramo oboju nenehno spremljati in po potrebi tudi dopolnjevati«. Albin Sinkovič, brusilec II. delovnega področja: -Po mojem se stari način dela sploh ne da primerjati z novim. Ocenjujem, da smo popravili kakovost in količino del. Glede na starost našega kolektiva in na skupno delovno dobo mislim, da so rezultati sploh v vzponu. Predlagam pa, naj bi v prihodnje posvetili vso skrb izbiranju novih kadrov, saj nam ni več potreben boj za številčnost ampak le za kakovost novega kadra!« Jože Fridl, brusilec IV. delovnega področja: -Menim, da se po starem načinu pri nas ne bi dalo več delati, saj tudi ni bilo prave samodiscipline, pa se je to tudi poznalo pri osebnih dohodkih. Sodim, da je sistem postavljanja posameznih norm v redu. Mislim, da se je tudi kakovost dela močno popravila, saj vsakdo želi napredovati. Kakovost je tista prvina, ki je pogoj za uspešno delo in opravljanje zahtevnejših delovnih opravil. Predlagam pa, naj bi vsi skupaj še poostrili kolektivno odgovornost, ki sestoji iz odgovornosti vsakega posameznika-. lovnih ljudi kot najvišji samoupravni organ v tozdu Servisne dejavnosti obravnaval to zadevo na pobudo vabljenih predstavnikov delovne skupnosti skupnih služb. Osnovni nemen zbora je bila razprava o periodičnih rezultatih poslovanja in zadeva Milana Levstika ni bila na dnevnem redu. Iz vidika zakona o združenem delu bi mo- Karel Kotelj, brusilec IV. delovnega področja: -Po mojem mnenju je sistem faznega obračuna neprimerno bolj pošten za posameznikovo nagrajevanje. Povzročil je, da se je delovni učinek zelo dvignil, to pa se je odrazilo tudi v tako imenovanih kuvertah. Pojavljajo se tu in tam napake pri obračunih dnevnih rezultatov, vendar to lahko sprotno spremljamo in ugovarjamo, če se nam zdi, da kaj ni v redu. Interes posameznikov je sedaj dosti večji, čeprav se pojavljajo tudi, rekli bi jim črne vrane, katerih zanimanje ni zadovoljivo. Mislim, da zanje ne bo mesta med nami, ker vsi skupaj kot tozd želimo doseči boljše uspehe od sedanjih. V organizaciji dela in v nagrajevanju po delu bodo še gotovo težave, dokler ne bomo vsi obvladali vseh prvin zahtevnejšega brušenja.« Iz mnenj naših anketirancev, ki so si na las podobna, vidimo, da so pohvalna in kritična hkrati! Vsekakor je sedaj od nas vseh odvisno, koliko bomo uspešni pri uveljavljanju novih izboljšav in kako bomo znali prisluhniti mnenju večine. Uspeh ni namreč stvar posameznika, ampak je rezultat posameznikov, združenih v veliki družini! JOŽE BOŽIČEK ral vodja zbora razpravo prekiniti in navedeni predlog posredovati delavskemu svetu tozda Servisne dejavnosti v obravnavo na naslednji seji delavskega sveta. Zaradi nezadostne seznanjenosti in pritiskov ostalih tozdov ter delovne skupnosti skupnih služb je zato prišlo do preuranjenega sklepa samoupravnega organa. Menim, da je jasen vrstni red pri sprejemanju odločitev v samoupravnem sistemu. V primeru negativnega sklepa komisije za delovna razmerja tozda Servisne dejavnosti za opravljanje pripravniške dobe Milana Levstika je bila edina pravilna pot pritožba na delavski svet tega tozda! Kadar je tudi sklep delavskega veta negativen, se delavec lahko pritoži na sodišče združenega dela. Kadar pa se sprejema življenjsko važne samoupravne odločitve, te sprejemajo zbori delavcev. Ker je bil vrstni red pri sprejemanju odločitev samoupravnih organov nepravilen, je bil sklep zbora v zadevi Levstika razveljavljen. Kot vodja tozda Servisne dejavnosti sem posredoval predlog za opravljanje pripravniške dobe Milana Levstika v tozdu Servisne dejavnosti v obravnavo delavskemu svetu tozda, kjer so ga delegati v delavskem svetu soglasno sprejeli. Menim, da je pisec že omenjenega članka Jovo Tišma pozabil opisati moja prizadevanja, da se delavcu Milanu Levstiku poišče ustreznejše delovno mesto, kot ga ima sedaj v našem tozdu, kjer je tozd kadrovsko in po sistemizaciji zaključena celota. Odgqyn^,tozda Osnovna izdelava je bil ne-lSmMrdu je v tem tozdu siste-mbyjgno vendar nezasedeno delovno mesto, tehnologa za steklarska orodja s predpisano "'obrazbo strojnega tehnika. Ravno na tem ..lestu bi lahko strokovnjak tega profila s Še enkrat »Nekemu dogodku na rob...« Zakaj tako? Menim, da smo v prejšnji številki Steklarja bili priče le površne ocene o zadevi Milana Levstika in da ni bila podana popolna Informacija. STEKLAR svojim delom veliko prispeval k dvigu produktivnosti, saj bi z uvajanjem mehanskih pripomočkov in drobnih izboljšav lahko dosegli višjo produktivnost. Iz sindikalnih stikov naših predstavnikov, ki so obiskali in si ogledali podobno delovno organizacijo v mestu Kijev v Sovjetski zvezi, smo zvedeli, da so tam veliko naredili na tem področju in pri tem še vedno ohranili v bistvu ročno proizvodnjo kristalnega stekla, na zunanjem tržišču vse bolj iskanega proizvoda! Podoben predlog sem dal tudi tozdu Dodelava, v katerem je pretežno zastopana avtomatska in polavtomatska proizvodnja. Znana so tudi prizadevanja, da ta tozd razši- Pogled nazaj in naprej... Sedanje razmere... V šolskem letu 1978-79 je bilo vpisanih v Steklarsko šolo 108 učencev. Za to je bilo treba usposobiti pet učilnic za pet oddelkov. Praktični pouk imajo učenci v šoli in v steklarni. Za preteklo obdobje lahko rečemo, da so bili zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno delo pri praktičnem pouku, kar seveda ne bi mogli reči za teoretični del pouka. Obrabljeni in dokaj neustrezni so oprema za teoretični pouk, učila in oprema prostorov. Vse to pa pomeni zaostajanje za potrebami sodobne tehnologije izobraževanja. Vedno bolj poudarjeno zahtevo po demokratizaciji izobraževanja mora spremljati posodabljanje pouka in učenja, kajti izboljšati bi morali predvsem kakovost in s tem družbeno produktivnost izobraževanja. Uvajati sodobno tehnologijo izobraževanja je nujno Se posebej zato, ker se z novimi tehničnimi sredstvi spreminjajo tudi druge prvine v celotnem sistemu izobraževanja, kot so vloga učitelja in vloga učencev, organizacija dela itn. Uporaba sodobnih učnih sredstev zahteva funkcionalno ali za izobraževanje uporabno ureditev stavbe in opremljenost učilnic. Šolsko delo mora biti organizirano tako, da so učencem dostopni različni viri znanja, saj le to učence spodbuja k prizadevnosti! Iz razčlembe delovnih razmer na šoli moramo ugotoviti, da je treba Steklarsko šolo prilagoditi in posodobiti. Za ta poseg je že pripravljena vsa potrebna dokumentacija, s katero smo se prijavili na natečaj za sofinanciranje gradnje šol, namenjenih usmerjenemu izobraževanju, pri izobraževalni skupnosti SR Slovenije. Prav tako smo se pri skupnosti prijavili na natečaj za program opremljanja vzgojno-izobraževalnih organi- rimo in da zgradimo nov obrat kartonaže. Pri tem bi vsekakor morali misliti naprej in predvideti ustreznega strokovnjaka, ki bo vodil delo tega obrata, kjer bodo obratovali tehnično zapleteni kartonažni stroji velike materialne vrednosti. Tozd Dodelava je negativno odgovoril na naš predlog! K navedeni zadevi je treba še omeniti, da je tozd Servisne dejavnosti doslej zaposlil in rehabilitiral veliko število delovnih invalidov, ki so postali invalidi v drugih tozdih. V njem je izmed 68 zaposlenih 13 delovnih invalidov. Njihova delovna zmožnost je omejena le na nekatera dela, za kar nimamo vselej pokrivanja delovnih ur, kaj šele da bi zacij srednjega usmerjenega izobraževanja za naravoslovne predmete in proizvodno-tehnični pouk. S prilagajanjem šole novim potrebam, s posodabljanjem opreme in z vključevanjem sodobne vzgojnoizobraževalne tehnologije v vzgojnoizobraževalni proces se bo delo v šoli kakovostno in količinsko izboljšalo. V šoli smo vložili že veliko naporov, da uresničimo začrtano pot. Bomo pa zmogli to le z uspešnim izidom natečaja v naš prid... Ob prehodu na usmerjeno izobraževanje lahko dosegli normative, kot jih lahko dosegajo zdravi in za delo sposobni delavci!? Solidarnost in njej ustrezna zavest ostalih tozdov pa v tem pogledu še ni prebujena. Tudi So možnosti tozda Servisnih dejavnosti omejene in ne more neprestano zaposlovati vedno novih invalidnih delavcev - brez solidarnega pokrivanja stroškov za njihovo rehabilitacijo, za uvajanje v določeno delo in zmanjšane delovne zmožnosti! PETER RASPOTNIK, vodja tozda Servisne dejavnosti se bo izobraževanje v šoli razširilo tudi na izobraževanje ozkih profilov in na izobraževanje steklarskih tehnikov. Programe za te profile smo že pripravili v sodelovanju z dr. Jeleno Komarjevo z zavoda SR Slovenije za šolstvo. Raznolika dejavnost učencev V preteklem šolskem letu je bil učni uspeh zadovoljiv. Ko pravimo zadovoljiv, imamo v mislih pomanjkljivo predznanje vpisanih učencev. Popravne izpite je imelo učencev, toda uspešno so jih opravili vsi, ki so se udeležili priprav na izpite in se prijavili nanje. S popravnimi izpiti se je učni uspeh povzpel na 99,03%. Se zlasti dobre učne uspehe pa so učenci dosegli pri praktičnem pouku, saj je bila povprečna ocena 3,97. Tehnična enota je zelo dobro opravila svojo dolžnost, morali pa jo bomo še bolje opremiti Prva naloga posodobitev pouka Čeprav smo že zajadrali v novo šolsko leto, bo najbrž kar prav, če se ozremo nazaj, da prikažemo, kako smo delali v Steklarski šoli v šolskem letu 1978-79 in da na tej osnovi pogledamo še naprej ter ugotovimo, kaj bi bilo treba še storiti, da bomo v bodoče še bolj učinkoviti! STEKLAR Na šoli je razvita tudi interesna dejavnost, v kateri se odlikujejo predvsem domski učenci, kajti tako imenovani učenci - vozači imajo zaradi neugodnih voznih redov javnih prevoznih sredstev kaj malo možnosti za takšno udejstvovanje. Po splošni oceni sodijo med najbolj delovne marksistični krožek, športne sekcije in folklorna skupina. Delo teh dejavnosti je urejeno z urnikom, ki je prilagojen prostemu času učencev. Zelo dobro so učenci pripravili in izvedli obrambni dan, uspešno so zastopali našo šolo in tudi občino na tekmovanjih ob obletnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor. Tekmovali so v orientacijskem pohodu, streljanju z zračno puško in z malokalibrsko puško, udeležili pa so se občinskega, področnega, regijskega in republiškega tekmovanja. Z zgodovino narodnoosvobodilne vojne se učenci poleg rednega učnega načrta seznanjajo v marksističnem krožku in med obiski raznih spomenikov NOV. Vsi učenci so delavni v razredni skupnosti, v šolski skupnosti in v osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije. Zaradi majhnega števila učencev niso ustanovili oddelčnih skupnosti. Delovanje ra- zrednih skupnosti se kaže v medsebojni pomoči učencev pri učenju, pri reševanju njihovih osebnih stisk in pri nagrajevanju učencev Iz sklada za nagrajevanje. Šolska skupnost je v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS zavezana skrbeti za razvijanje samoupravnih odnosov v šoli, za pripravo proslav in prostovoljnih delovnih akcij. Šolska skupnost ima delegata v svetu šole, ki je enakopraven z delavci šole v vseh zadevah, razen ko le-ti odločajo o dohodku, osebnih dohodkih in medsebojnih razmerjih. MARJANA BRADIC Nekateri pozabljajo na svoje obveznosti! Malomarnost se maščuje Na malomarnost in nepazljivost ljudi naletimo kar pogosto in to večkrat, kot bi si kaj takega smeli privoščiti...! Seveda pa tega pojava ne bi smeli posploševati, čeprav je res, da se nekateri sodelavci med nami pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti obnašajo vse preveč lagodno... In ker je tako, rekli bi, dozorel je čas, spregovorimo o takšnih pojavih kar brez ovinkov in recimo bodu bob! Zavedati se moramo, da nam je družba zaupala osnovna sredstva, s katerimi delamo in si ustvarjamo dohodek! Nujno je zato, da z njimi ravnamo kar najbolj gospodarno pazljivo in strokovno. A vselej ni tako! V tem sestavku boste spoznali prav primer, da sem upravičen tako trditi! Enajstega septembra letos je topilničar Drago Kolar povzročil za 140.521,32 dinarja škode. Povzročil jo je zaradi samovoljnega povišanja temperature pri taljenju steklene mase v tretji steklarski peči ter daljši čas samovoljno talil pri taki temperaturi. In kot je normalno, da se samovolja maščuje, je približno ob 23. uri počilo zaradi tega šest steklarskih loncev... Tako je ocenila strokovna komisija, ki je primer raziskala! Z nastalo škodo je prizadet ne samo tozd -Osnovna izdelava-; prizadeta je tudi vsa delovna organizacija, saj bi z nadaljnjo obdelavo steklenih izdelkov iz tistih loncev njihovo vrednost še povečali, oplemenitili. Zato bi bilo prav, da bi komisija pri presojanju kršiteljeve krivde vse dodobra pretehtala in ukrepala po 50. členu pravilnika o delu disciplinske komisije. Se zlasti, ker je škodo povzročil topilničar, ki je že bil kaznovan za podoben prekršek, saj je očitno, da so dose- danji izrečeni ukrepi naleteli na gluha ušesa. Morda je bila storjena tudi napaka pri kadrovanju, saj ni vseeno, koga se razporedi na odgovorno delovno mesto oziroma komu se naloži odgovorna dela in naloge! Zato bo morala biti komisija za delovna razmerja v bodoče bolj pazljiva pri izbiranju in razporejanju delovodij, mojstrov-brigadirjev, topil-ničarjev in drugih, odgovornih delavcev. Ne bi tudi smeli prezreti mnenj kadrovske in strokovne službe, kadar se izbira med kandidati za odgovorna dela in naloge! Primer, ki sem ga opisal, naj nam bo poduk, kako zelo pazljivi bi morali biti prav vsi člani delovne organizacije, pa tudi dosledni in odgovorni pri opravljanju zaupanih nam del in nalog! Ce s kakšno zadevo nismo dodobra seznanjeni, rajši poiščimo nasvet pri tistemu človeku, ki nam ga more dati, kakor prizadenemo škodo delavcem kakšnega tozda in vse delovne organizacije. 2e zelo star pregovor namreč pravi: Ni greh, če kdo česa ne zna; greh je, če ne zna in če zato ne vpraša! POLDA OGRIZEK Vodstvo nas je ocenilo, da je vaja kljub nekaterim spodrsljajem uspela Po “zračnem napaduse je prikazal iz upravne stavbe dim STEKLAR Nekaj vtisov z obiska kijevskim steklarjem... Naporno, prisrčno, lepo..! Že nekaj let se Izmenjujejo delegacije steklarne umetniškega stekla Iz Kijeva v Sovjetski zvezi In naše steklarne. Izmenjavanje delegacij se je pričelo na pobudo jugoslovanskih sindikatov kemične industrije in sovjetskih sindikatov gradbeništva ter drugih materialov, v katerega sestavu je tudi kijevska steklarna umetniškega stekla. Pred kratkim je naša delegacija vrnila obisk steklarjem iz Kijeva. Tokrat smo bili v njej sekretar naše delovne organizacije Alojz Juhart, ki je delegacijo vodil, in člani - predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Kristal, predsednik delavskega sveta tozda Osnovna izdelava in vodja tozda Dodelava Jovo Tišma - avtor tega zapisa.. .1 Prisrčen sprejem in pozornost ves čas našega bivanja v Sovjetski zvezi Za poglobljeno spoznavanje delovnih in življenjskih razmer naših domačinov je bilo, kajpak, premalo časa. To pa navsezadnje tudi ni bila naša prvotna naloga, saj smo šli v Kijev zaradi nadaljnjega poglabljanja stikov sorodnih steklarn in zaradi izmenjave mnenj, kako bi medsebojno sodelovanje pomagalo enim in drugim izpopolniti organizacijo dela in izboljšati proizvodne dosežke ter morebiti tudi odpraviti kakšno izmed sedanjih slabosti. Vsi člani naše delegacije smo bili prvič gostje kijevskih steklarjev. Zato je razumljivo, če nas je mučila radovednost, kaj vse bomo videli in doživeli na naši daljnji poti, na kakšen sprejem bomo naleteli i še in še! To lem bolj, saj vsi dobro vemo, da se politiki SFRJ in Sovjetske zveze le razlikujeta v nekaterih pogledih o nadaljnji poti v socializem. In našo radovi-dnost je stopnjevala tudi resnica, da nihče izmed članov delegacije ne razume in ra- govori rusko niti ne ukrajinsko Toda že prvi stik z našimi gostitelji na kijevskem letališču je pregnal vse dvome o tem. ali bomo resnično deležni prijateljskega sprejema in prisrčne pozornosti med našim bivanjem v Kijevu in med kijevskimi steklarji. Sprejeli so nas kot dobre stare znance, čeprav smo bili prvič med njimi. Jezikovne razlike in pregrade pa jez velikim uspehom premeščala prevajalka Ljulja Ti-mašova. In tudi za vse drugo je bilo poskrbljeno, saj je bil namestnik sekretarja tovarniškega komiteja sindikata, sicer steklopihal-ski mojster, Vadim Pilkjevič zares vsestranski in prijeten organizator. Ukrajina, Kijev in sreklarna umetniškega stekla... Ne vem, če sem storil prav, toda zdi se ml, da bo marsikoga utegnilo zanimati nekaj osnovnih podatkov tudi o sovjetski socialistični republiki Ukrajini, o njenem glavnem mestu Kijevu in o kijevski steklarni umetniškega slekla.'? Vsaj na kratko, saj je o tem napisanih veliko knjig! , Ukrajina zavzema jugovžKddnVdel eVrotP; skega območja Sovjetske zv«&e Ih v najčečjf meri zajema ravninski predel med Vzhodnimi Karpati na zahodu ter Krimsko goro na jugu. Severni in južni del Ukrajine sta nižinska, najvišji pa so Vzhodni Karpati, tudi Ukrajinski Karpati, z najvišjim vrhom Go- verlo (2058 m). Ukrajina zavzema kakšnih 601.000 kvadratnih kilometrov površine, ima več kot 50 milijonov prebivalcev, to je približno toliko kot Francija. Največ med njimi je Ukrajincev, kakšnih 80 odstotkov, poleg njih pa živijo v tej sovjetski republiki še pripadniki drugih narodnosti - teh je v SSSR več kot sto! - med njimi Rusi, Poljaki, Židi, Belorusi, Moldavci, Bolgari, Madžari, Grki in Romuni. Po trditvah nekaterih zgodovinarjev je Ukrajina pradomovina Slovanov. Po njihovih trditvah naj bi med 4. in 6. stoletjem našega štetja med rekama Dnje-prom in Dnjestrom nastala zveza vzhodnoslovanskih plemen Antov, ki so se v glavnem ukvarjali s poljedelstvom. V bogati in viharni zgodovini Ukrajine je bilo več vstaj, v carski Rusiji pa je bilo še V muzeju dosežkov kijevskih steklarjev smo si ogledali razstavljene izdelke in vzdihovali, zakaj podobnega nimamo tudi mi...! Prva •violina« v stikih z nami je bil Vadim Pilkjevič, ki nam je tudi pokazal svoje steklarske veščine ■ hBPMH «. STEKLAR kako krvavo uničevanje Židov, ki so dobili državljansko enakopravnost šele leta 1917. Drugega februarja 1979 je bila namreč Ukrajina razglašena za republiko, a že naslednje leto okupirana po -avstro-ogrski vojsk' in bila potem izpostavljena posredovanju sil Antante, ki so podpirale belogardejce in meščanske nacionaliste, tako da je bila Ukrajina dokončno osvobojena šele leta 1920. Aleja padlih vojakov z obeliskom v Kijevu Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 je bila Ukrajina predvidena za obljubljeno kolonijalno deželo tretjega raj-ha. Med hudimi boji po vdoru nemških vojaških sil in po bojih, ko je Rdeča armada preganjala umikajoče se Nemce, je dežela obubožala, prebivalstvo pa je bilo izpostavljeno strašnemu terorju in pokolu hitlerjevske drhali. Razumljivo je zato, če je v Ukrajini vzplamtelo močno partizansko gibanje, ki je s pomočjo drugih sovjetskih narodov osvobodilo en del Ukrajine že leta 1943, oktobra 1944 pa vso Ukrajino. S pripojitvijo Zakarpatske Ukrajine leta 1946 je bil končan proces združevanjau krajinskih dežel, Ukrajinska sovjetska socialistična republika pa je bila med ustanoviteljicami Organizacije združenih narodov leta 1945. Glavno mesto Ukrajine Kijev je dobilo zaradi svojega izrednega prispevka pri osvobajanju izpod fašističnega škornja naziv • mesto heroj-. Ima kakšnih dva milijona prebivalcev, njegova površina pa meri kar 70 kvadratnih kilometrov. Stari del mesta je zgrajen na desni obali reke Dnjepr, zadnja Mladoporočenca sta položila šopek cvetja ob večnem ognju Na pikniku ob Dnjepru desetletja pa se je mesto močno razvilo tudi na levem bregu. Je staro ukrajinsko mesto, ki sodi med najstarejša v Sovjetski zvezi, saj bo leta 1982 slavilo 1500. obletnico nastanka. Dobri poznavalci mest pravijo, da je. Kijev eno med najbolj zelenimi mesti, saj ima kar 60% skupne površine pokrite s parki, drevoredi, zelenicami itn. Največ je kostanjev, zato ni čudno, če je kostanj tudi simbol mesta in če je vgrajen v mestnem grbu. Med našim kratkim bivanjem v Kijevu, na katerega so Ukrajinci upravičeno ponosni, so se naši gostitelji na vso moč trudili, da bi nam pokazali tega, drugega po številu prebivalcev in tretjega po velikosti med mesti v Sovjetski zvezi. Skopo odmerjen čas pa nam ni dopuščal, da bi si ogledali vse. kar so nam domačini želeli pokazati in za kar smo tudi mi kazali zanimanje. Zaradi tega smo obiskali le nekaj zgodovinskih spomenikov in sicer cerkev S. Zofije, Alejo padlih vojakov, Kijevsko pečersko lavro, to je znameniti samostan iz 11. stoletja, muzej dragocenosti, Rdečo univerzo... Iz pripovedovanja naše voditeljice Ljulje si je bilo težko zapomniti obilico podatkov, nekaj pa jih le ostalo; kakšen med njimi tudi zato, ker sem si ga zapisal v notes! Cerkev svete Zofije je dal zgraditi veliki knez Jaroslav Mudri. Zvonik je visok 96.5 metra, njene kupole pa so prevlečene z zlato folijo, pri čemer je bilo za folijo, s katero so prekrili glavno kupolo, porabljenega kar 8 kilogramov zlata. Posebnost predstavlja v cerkvi figura bodorodice, ki je visoka 6 metrov, zaradi optične prevare pa daje vtis naravne velikosti. Pri izdelavi so porabili 1,200.000 ploščic mozaičnega stekla. Na cerkvenih tleh sta simbola mohamedanske in židovske vere, kar govori v prid trditvi, da so se tamkaj vere bojevale za prevlado, saj so tako verniki pravoslavne cerkve hodili po simbolih drugih ver. Samostan Kijevsko pečerska lavra, v čigar sestavu je tudi muzej dragocenosti, odprt leta 1961, zajema površino 80 hektarjev. Vseh 80 menihov, ki so živeli v njem, so po smrti pokopali kakšnih deset do dvajset metrov globoko v približno 200 metrov dolgem labirintu. Zaradi naravnega zračenja trupla niso razpadala. V podzemeljskem labirintu so tudi maševali. Vse menihe so po smrti razglasili za svetnike. V muzeju dragocenosti je razstavljenih kakšnih 24 tisoč razstavljenih predmetov iz zlata, srebra in platine, diamantov... Kot zanimivost velja omeniti, da so svoje dni za en diamant svetniške podobe dobili tisoč kilogramov kruha. V muzeju so razstavljena dela grških mojstrov, nekatera stara tudi več kot 2600 let. Svečana oblačila so izdelovali iz zvenečih predmetov, ker so verovali, da se z zvenom preganja zle duhove. Bakreno posodo, ki jo cenijo na starost kakšnih 2500 let, so našli v neposredni bližini Kijeva. Pozornost prav tako vzbuja 56 okraskov, ki jih je v 5. stoletju pred našim štetjem nosil skitskt vojščak. Leta 1962 so našli 4000 okraskov v izkopaninah cesarjevih grobov, za največje arheološko odkritje 20. stoletja pa štejejo najdbo okraskov iz 1,52 kilograma zlata. Ce je kdo obiskal Kijev ali kani to storiti, a ni videl oziroma, če ne bo videl Aleje padlih vojakov, je gotovo priprajšan ali bo prikrajšaj, ^.ppifaj,.fefpr si ne bi smel privoščiti' Na. Aleji pfldlj^). vojakov je velik obelisk, postavljen kpt večni spomin na padle vojake, ki so dali Svoja življenja v boju za Kijev. STEKLAR Tam je tudi grobnica 34 padlih herojev. Pod obeliskom gori večni ogenj in slišati je glasove žalostink. Kijevčani gojijo nad vse lepo tradicijo, da se mladoporočenci po poročnem obredu na matičnem uradu odpravijo najprej na Alejo padlih vojakov in položijo cvetje ob večnem ognju. Rdeča univerza je dobila naslov z ukazom carja Nikolaja, naj stavbo obarvajo rdeče. Jezen zaradi študentskih nemirov, ki so izkazovali svojo revolucionarnost, je dejal: -Naj se stavba sramuje zaradi njihovega obnašanja!« Kakor je bila bogata zgodovina Ukrajine, tako je bila bogata tudi zgodovina Kijeva. V devetem stoletju se je pod Olegom Ruriko-vičem začelo združevanje ruskih dežel. In takrat so nastali temelji kijevske države. V 11. stoletju je bil Kijev politično, religiozno, kulturno in gospodarsko središče Rusije. Po Velikih previranjih v njegovi zgodovini je po sporazumu med Poljsko in Moskvo leta 1686 prišel pod oblast Rusije. V 19. stoletju so prišli do izraza tako protipoljski kot tudi protiruski vplivi. V letih med 1917 in 1920 pa je bil Kijev poprišče hudih bojev protirevolucionarnih grupacij, ki so jih podpirali zunanji sovražniki. V drugi svetovni vojni je bilo okupirano mesto, osvobojeno pa je bilo 6. novembra 1943. Podobnosti in razlike... Kijevsko steklarno umetnega stekla so ustanovili po nekaterih virih leta 1880, drugi viri pa govorijo, da je celo deset let starejša. Zaposluje 2250 delavcev, med njimi 250 inženirjev, tehnikov in uslužbencev, čemur bi rekli po naših pojmovanjih neproizvodni ali režijski delavci... Žensk je kar 62% in delajo na najrazličnejših delovnih mestih - od portirjev do najodgovornejših vodilnih mest v proizvodnji, administraciji in v vodstvih partije, sidikata ali mladine. Nenavadno za naše razmere je to, da dela veliko žensk pri pečeh, čeprav je treba reči, da jih tudi tam varujejo pred težavnimi deli, saj so le-ta vendarle odrejena sodelavcem. Mladih delavcev, ki še niso stari 25 let, je kar 977 ali 43%. V sindikatu je 98% zaposlenih, njihova sindikalna članarina pa je en odstotek od pripadajočega osebnega dohodka. Lanski bruto proizvod kijevske staklarne je 15 milijonov rubljev. Lansko leto so ustvarili 3,5 milijona rubljev profita ali dobička Najnižji osebni dohodek na mesec je 70 rubljev in najvišji med 350 in 360 rubljev, kar pomeni, da je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1:5. Povprečni mesečni osebnih dohodek je 170 rubljev, povprečje mesečnih zaslužkov steklarjev pa je 250 rubljev. Delovni čas je za vse delavce od 9. do 17. ure, sobote pa so proste. Tehnologija, proizvodnja, kadri... Vsekakor nas je zanimalo, v čem se kijevska in naša steklarna razlikujeta in v čem sta si podobni... Kijevski steklarji delajo s sedmimi steklarskimi pečmi, med katerimi sta dve kadni, pet pa je lončenih peči. Eno peč uporabljajo izključno za proizvodnjo preša-nih izdelkov, česar pri nas ni. Eno peč so rekonstruirali ali prenovili, tako da poteka v njej proizvodnja sedaj z električnim taljenjem. Pravijo, da je to prva takšna peč v Sovjetski zvezi. Videli smo tudi, da se pri proizvodnih smereh vse bolj ogrevajo za prostoročne oblike. Ker se v naši steklarni ubadamo v oddelku za rezanje s težavami zaradi prevelikega loma, sem se zanimal za tehnologijo rezanja kijevskih steklarjev. Prodreti sem poskušal globlje v odgovor na vprašanje, kako jim uspeva izdelovati dokaj raven kelih. Uporabljajo ustrezne tehnične pripomočke. Ko sem prosil, naj pokažejo tisti -skrivnostni« predmet, so mi pomolili pred oči vsem dobro poznani vijak, s katerim tudi pri nas •grezljamo« vršičke, ki ostajajo po rezanju na našem vrtiljaku. Njihovi strokovnjaki zatrjujejo, da je takšen način rezanja veliko boljši, če se v kalup daje azbestno nit. V grobi brusilnici so kijevski steklarji pred nami, saj uporabljajo diamantne brusne plošče, ki so gotovo boljše vsaj v proizvodnji težjih izdelkov. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi brusili kelihe raznih oblik in dosti tanjše, kot brusijo sedaj?! Četudi uporabljajo v redni proizvodnji še klasične brusne kamne, pa velja poudariti, da imajo za delo diamantne brusne plošče različnih dimenzij. Tudi za takšna dela, ko so širši vrezi, krogle ipd.! Zdi se, da je obvladovanje vročinskih in hladnih vplivov za kijevske steklarje boljše in da imajo več prostora na svojih delovnih mestih- Prav tako je tudi dobro urejeno transportiranje stekla, saj pri pečeh ni odna-šalcev, po obratu pa ni videti, kot je to v navadi pri nas, nosilk. Brez dvoma je korak naprej za Kijevčane tudi to, da imajo v svojem obratu za izdelovanje Samotnih loncev... Morda sem malo preveč obarvan z barvo naše steklarne in po malem izpadam neobjektiven, toda prav zaradi objektivnosti moram zapisati, da je proizvodni Sortiment, različnost oblik in elegance izdelkov pri nas očitno pred tistim, kar sem videl v Kijevu. Roko na srce! Kar zadeva spoštovanje narejenega, pa jim nikakor nismo kos. Imajo muzej, v katerem hranijo svoje izdelke iz bogate preteklosti... Šolanje kadrov v kijevski steklarni ni bilo skladno z razvojem steklarne, saj niso imeli ustrezne šole, kakor jo imamo mi, v Rogaški Slatini. Doslej so svoje kadre priučevati ta- Tudi mi smo položili cvetje ob večnem ognju ko, kakor se mi nagibamo zadnje čase. Z rastjo proizvodnih zmogljivosti rastejo tudi potrebe po kakovostnih kadrih. Zlasti še zato, so poudarili naši gostitelji, ker so v Sovjetski zvezi zadovoljene potrebe po navadnem steklu in želijo širokemu sovjetskemu tržišču posvetiti vse večjo pozornost s kristalnim steklom. Zaradi teh velikih potreb tudi vsaj zaenkrat ne načrtujejo nobenega izvoza. Svoje kadre nameravajo v bodoče šolati v kombinatu, kakor oni imenujejo svojo novo steklarno, ki jo že gradijo. Iz pogovorov s kijevskimi steklarji smo zvedeli tudi to, da so v lanskem letu zabeležili kar 16 odstotno fluktuacijo. Odhajajo predvsem mlajši delavci, ker si iščejo zaposlitev kjer drugje, seveda boljšo. Eden izmed načinov, da bi tako veliko fluktuacijo zajezili, je prednost pri dodelitvi stanovanja. Pridobi si jo tisti, ki ima 15 let delovne dobe v steklarni. Urejanje oziroma priznavanje beneficirane delovne dobe imajo kijevski steklarji urejeno nekoliko drugače, kot je to pri nas. Polno pokojnino si nekdo pridobi, če ima dvajset let delovne dobe moški oziroma petnajst let ženska in če v tem času dela, kakor pravijo oni »na vročem«, deset let- Pogoj je še starost 45 let. Ker je to za zdrave delavce precej nizka starostna meja, se mnogi odpovedo upokojitvi in poslej prejemajo pokojnino ter osebni dohodek. Odločanje, Informiranje, nagrajevanje... V medsebojnem sproščenem pogovarjanju smo se člani delegacije naše steklarne zanimali tudi za način odločanja njihovih sodelavcev, za informiranje, za nagrajevanje in še za mnogo drugega, kar zadeva njihove delavce. Za razliko od naših raznolikih oblik in načinov odločanja je pri njih uveljavljen trikotnik odločujočih - direktor, ki ga ne volijo, marveč ga postavlja oblast, to je partija in sindikat. Ce se komu godi krivica, to razišče komisija, ki jo določi sindikat. Sklep komisije je dokončen. Očitno je tudi, da so razlike pri odločanju ne le v tem, o čem pri njih STEKLAR odločajo, in o čem odločamo pri nas. Razlike so tudi, ko gre za medsebojno obveščanje, saj imamo pri nas poleg zborov, delavcev Se vrsto drugih oblik, od sindikalnih skupin, oglasnih desk, biltena do našega glasila •■Steklar« in ustnih obvestil, medtem ko imajo Kijevčani le ustne oblike prek sindikalnih poverjenikov. Čeprav v Sovjetski zvezi zelo radi poudarjajo, da je med glavnimi spodbudami socialistično tekmovanje, je tudi res, da glede na že omenjene razlike v osebnih dohodkih ne manjka tudi v kijevski steklarni gmotnih spodbud. Tudi pri njih imajo uveljavljen brigadni sistem in kolektivne norme. Pričakujejo, da bodo na koncu devete petletke povečali proizvodnjo za 52%, kar bodo dosegli s spodbudnim nagrajevanjem in socialističnim tekmovanjam. In, kar je tudi zanimivo, ponovili so že med svojim obiskom pri nas, v Rogaški Slatini, izrečeno željo, naj bi v tem tudi njihova in naša steklarna medsebojno tekmovali. No, v Kijevu smo se o tem načelno dogovorili, treba pa bo izoblikovati stične točke oziro- ma enotna merila, kar pa očitno ne bo lahka naloga, saj pri nagrajevanju vendarle uporabljamo različna merila. V kijevski steklarni nimajo svojih stanovanj. Dobivajo jih za svoje delavce od družbe, ne da bi zanja kaj plačevali. Imajo svojo družbeno prehrano, svoj otroški vrtec, ki je brezplačen, in ob Dnjepru imajo tudi počitniške domove, ki pa so skromnejši od naših počitniških hiš na morju. Največ svojih dopustov delavci izrabijo prav za bivanje v teh letoviščih, res pa se jih en del odpravlja na letovanje tudi v druge kraje. Zanimivo je, da v Sovjetski zvezi štipendisti nimajo obveznosti do delovne organizacije - dajalke štipendije. To je namreč urejeno centralno. Studijski dopust traja štiri mesece ... Ne vem, ali sem uspel v prizadevanjih, da vam vsaj za silo pomagam ustvariti si podobo o kijevski steklarni umetniškega stekla?! Eno pa je gotovo! Naši gostitelji, predstavniki steklarne na čelu z njenim direktorjem, tehničnim direktorjem, sekretarjem partije, Mala anketa Zakaj sem se odločil za steklarski poklic? Postati steklopihač ni preprosta zadeva in odločitev za ta poklic ni lahka. Zaradi tega danes težko dobimo mladega človeka za steklarski poklic. Letos smo v Steklarsko šolo uspeli dobiti primerno število bodočih steklopihačev, saj je v prvi letnik vpisanih šestnajst mladeničev. Zakaj so se odločili za ta poklic, so nam povedali trije fantje, obiskovalci prvega letnika Steklarske šole. Ivica Antolič iz Huma na Sutli lahk0 rečem’da ie °tem odločila štipendija in ljubezen do tega poklica. V Steklarski šoli -Doma sem iz Huma na Sutli in ko me imam vse pogoje in ugodnosti za nemoteno vprašujete, zakaj sem se odločil za ta poklic, šolanje, sam pa se bom potrudil, da ga bom Člana naše delegacije Vinko in Jože si ogledujeta kristalno vazo sekretarjem sindikata in z drugimi predstavniki steklarne ter s predsednikom mestnega komiteja sindikata gradbincev so nas sprejeli nad vse gostoljubno, prisrčno! Na številnih srečanjih in med medsebojnimi zdravicami z njihovo priljubljeno pijačo vodko smo iskreno nazdravljali nadaljnjim uspehom naših dveh steklarn, delavskemu razredu obeh držav in razvoju ter poglabljanju naših nadaljnjih prijateljskih vezi. Očitno je, da si delavski razred vsega sveta želi mir, napredek in medsebojno sožitje... In potem se lahko počuti kot med svojimi, kakor smo se počutili mi pri kijevskih steklarjih. To pa hkrati pomeni, da razdalja v kilometrih, če gre za iskrene prijatelje, ne pomeni nič! Glede na krajši čas bivanja v Kijevu in glede na bogat program, ki so nam ga pripravili kijevski steklarji, je bilo naše potovanje naporno, toda Vse to je odtehtala prisrčnost domačinov. Doživeli smo precej lepega! JOVO TISMA uspešno končal. Čeprav je še prezgodaj dati kakšno oceno, se mi po mesecu dni, prebitih v šoli, zdi, da sem izbral pravi poklic. Zavedam se, da je delo težko in zahtevno, toda, ali niso tudi nekatera druga dela prav tako težka in zahtevna? Denarja za šolanje vedno primanjkuje, jaz pa sem vesel, da bom s pomočjo štipendije prišel do zaželenega po-k'ica. Tu imam tudi sošolce, ki so prišli ž enakimi željami, in upam, da bomo uspešni.« Branko Hlupič iz Pregrade S podobnimi željami, kakor Ivica, je prišel tudi Branko, ki je doma iz Pregrade. O odločitvi, da pride v Steklarsko šolo, je rekel: •Odločitev je padla že spomladi, ko so nas obiskali tovariši iz Steklarske šole na naši šoli. Povedali so nam vse o delovnih razmerah in štipendijah. Pred leti sem izgubil očeta, mati pa je rahlega zdravja. Razumljiveje, da smo doma brez denarja za kakšno daljše šolanje. Mama mi je povedala, da je to sicer težak poklic, toda da je možno tudi dobro zaslužiti pod pogojem, če si vztrajen v pridobivanju znanja za steklopihača. Te mamine besede me spodbujajo in se jih bom vsekakor tudi držal!« Franc Mihelak iz Slovenske Bistrice Franci je doma iz Slovenske Bistrice in je tudi štipendist steklarne iz Slovenske Bistrice. Njemu se ni bilo težko odločiti, kajti že prej si je rekel, da bo šel tja, kjer bodo nudili dobre pogoje za šolanje. In ker mu je steklarna iz Slovenske Bistrice ponudila ugodne pogoje, Jih je sprejel. Sam pa pravi: -Že za malih nog me je mama zapustila in posvojila me je neka družina iz Slovenske STEKLA Ft Bistrice, pri kateri sem od prvega leta starosti. Obojestransko smo se imeli radi. Pred nekaj leti pa je umrla moja druga mati, ki je pred smrtjo naročila mojemu očimu, naj me ima še naprej rad in naj me da nekam v šolo. To je tudi storil! Zelo vesel sem, da sem dobil štipendijo, brez katere bi moje sanje po šolanju splavale po vodi. Zavedajoč se vsega tega se bom obnašal tako, kakor se spodobi, se oddolžil šoli in mojim štipenditorjem! Gotovo! J. B. po odpovedi, Miroslav Podhraški sporazumno, steklobrusilka II Jožica Perkovič in prodajalka stekla Biserka Putaneč - obe po odpovedi; iz tozda Dekor steklobrusilca Ljudmila Arlič in Franc Černelč - oba po odpovedi; iz tozda Delavska restavracija knjigovodkinja Pavla Jordan - sporazumno in iz delovne skupnosti skupnih služb samostojni oblikovalec-pripravnik akademski slikar Karl Plemenitaš po odpovedi ter telefonistka Cilka Plemenitaš zaradi premestive v tozd Kristal. Rodili so se V avgustu so se našim sodelavcem rodili: Iztok Lojen - sin Janje, Barbara Natlačen -hči Marte in Anita Čebular - hči Ane. Staršem čestitamo, novorojenčkom pa želimo v življenju zdravja in osebne sreče! Poročili so se V avgustu sta se poročili Silva Ferlič -poročena Koželj in Marta Jordan - poročena Kramar. Obema sodelavkama želimo na novi življenjski poti obilo sreče! CECILIJA IRSIC Kadrovske zanimivosti v avgustu 1243 delavcev V avgustu nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« skupno 1243 delavcev in sicer v tozdu Osnovna izdelava 401, v tozdu Dodelava 148, v tozdu Kristal 325, v tozdu Dekor Kozje 99, v tozdu Servisne dejavnosti 71, v tozdu Naše steklo v Beogradu 11, v tozdu Delavska restavracija 18 in v delovni skupnosti skupnih služb 1701 V avgustu so prišli V avgustu so prišli tile novi delavci: v tozd Osnovna izdelava za krogličarje Slavko Bračun, Anton Bukšek, Slavko Jagarinec in Dragutin Jagušič; za odnašalce Franc Bek, Friderik Bele, Slavko Kidrič, Josip Korbar, Fridrih Kovačič, Zdravko Krklec, Jožef Paulovič, Nevenka Šimun in Slavica Vrbanc; v tozd Kristal za steklobrusilce Branka Artič, Marija Bele, Mirko Cvrtila, Zvezdana Dangubič, Zdenka Gobec, Franc Hrepevnik, Vlasta Jagodič, Stjepan Košan-ski, Boštjan Mikulan, Cilka Plemenitaš, Zdenka Polajžer, Zdravko Prgin, Milan Strašek in Zdenka Žnidarec; v tozd Dekor za steklobrusilce Štefanija Forjan, Dragica Horvat, Milica Hrženjak, Stefica Krušlin, Josipa Palatinuš, Ivan Sikušek in Milica Struklec ter za evidentičarja-pripravnika Marija Klakočer; v tozd Servisne dejavnosti za elektrikarja I-dežurnega Jože Verk in za vodjo mazuterjev-pripravnika Milan Lev- stik; v tozd Delavska restavracija za kuharico Stanka Markovinovič ter v delovno skupnost skupnih služb za pripravnico v tehničnem sektorju Irena Pildek in za skladiščnega delavca Ivan Podhraški. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! V avgustu odšli V avgustu so odšli tile sodelavci: iz tozd Osnovna izdelava krogličar Ivan Podhraški, ki je bil zaradi invalidnosti premeščen v delovno skupnost skupnih služb, odnašalci Darko Bedenikovič, Bafti Hasani, Radislav Gluhak, Ivica Ilievski, Ranko Manevski in Siniša Zafirovski - zaradi samovoljne zapustitve dela, in Milovan Petkovič po odpovedi; iz tozda Dodelava vodja vezalnice Amalija Majcenič, ki se je redno upokojila, in brusilec v grobi brusilnici Josip Petek, ki je bil invalidsko upokojen; iz tozda Kristal mojster brusilec-izmenovodja Martin Jagodič Nič razveseljivega! Tudi stalež bolnikov raste! Kakor beležimo pri nezgodah za letošnje prvo polletje rast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, tako moremo reči tudi za stalež bolnikov. Tudi ta se je v primerjavi z lanskim povečal. Tako namreč govorijo podatki do letošnjega 31. avgusta! jim kaj takšnega pač uspeva, četudi sami zase dobro vedo, da niso ne bolani in ne upravičeni izostajati z dela... Mi pa, tako pač je, plačujemo zanje ter s tem hromimo naš skupni prihodek! Lansko leto je bilo bolniških izostankov z dela do trideset dni in nad trideset dni skupno za 163.075 delovnih ur, letos pa je bito takšnih izostankov z dela že za 175.487 delovnih ur ali za 12.412 ur ali za 7,6% več! 1979 1978 Indeksi 79/78 Organizac. enota do 30 dni Nad 30 dni do 30 dni Nad 30 dni Do 30 Nad 30 Osnovna Podatki, ki so zajeti v pričujoči tabeli, ni- Izdelava 28.020 26.212 26.886 18.381 104,20 142,60 kakor niso spodbudni! Treba bo nekaj stori- Dodelava 9.813 11.085 11 902 13.360 88,52 89,09 ti, če hočemo, da se razmere občutneje Kristal 18 039 41.519 17.414 41.519 103,59 109,20 izboljšajo! Dekor 5.152 4.512 6.628 6.864 114,18 96,56 Na kakšne izostanke z dela zaradi bolezni Servisne mislimo? Na tiste vrste, ki so vsekakor neu- dejavnosti 3.853 3,853. .. 4 408 5 1417 97,30 74,10 pravičeni. Kakšni pa so ti, vsi dobro veste! Delovna Zanje se nekateri med nami odločajo, kar skupnost JS.998 .-„JM09„__ J31163.8 131,78 116,97 STEKLAR Kratek pogled na nezgode pri delu V porastu..! Nezgoda pri delu je vsak nepričakovan ali nepredviden dogodek v delovni organizaciji, v katerem se je človek poškodoval. Za nezgodo pri delu štejemo tudi tak dogodek v delovni organizaciji, v katerem sicer ni bilo nobene poškodbe, bi pa se lahiko zgodila, če bi prizadeta oseba bila v tistem trenutku bližje ogroženemu mestu. Nezgodo pri delu moralo ločiti od poškodbe. Poškodba je posledica nezgode pri delu. Nezgoda pri delu'lahko povzroči torej poškodbo ali pa tudi ne! Zaradi tega moramo pri raziskovanju nezgod pri delu temeljito preiskati tudi nezgode, v katerih ni bilo poškodb! Iz razpoložljive evidenče o nezgodah pri delu v steklarni -Boris Kidrič- je razvidno, da je bilo v letošnjem prvem polletju 85 |X>škodb pri delu oziroma med potjo na delo ali z dela in da jih je bilo v lanskem prvem polletju 68. To pomeni, da se je letos število poškodb povečalo za 25%. Tabela št. 1 kaže, koliko poškodb pri delu in koliko na poti na delo Oziroma z dela je bilo letos in lani v prvem polletju v posameznih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb! Tabela I: Število poškodb pri delu in na poti na delo oziroma z dela v letošnjem in lanskem I. polletju v steklarni •Boris Kidrič- I. polletje 1979 I. polletje 1978 Tozd pri delu na poti Skupaj pri delu na poti Skupaj Osnovna izdelava 193 6 25 15 3 18 Dodelava 7 1 8 7 4 11 Kristal 24 5 29 15 1 16 Dekor 12 1 13 11 - 11 Servisne dejavnosti 5 5 7 2 9 Delavska restavracija 1 - 1 Delovna sk. ■ V • -' • • sk «Mb „,1.. „ _ ? 1 4 1 2 3 SkufiaL 79_ 14 85 56 12 68 STEKLAR Mladi med počitnicami Popolno zadovoljstvo Kakor že nekaj let smo tudi letos v Steklarski šoli dali možnost učencem, ki so letos končali osmi razred osnovne šole in učencem raznih poklicnih šol, da si z opravljanjem lahkih del med počitni* cami zaslužijo od 2500 do 3000 dinarjev. Odvisno pač od dela, ki so ga opravljali. Svoje delo je večina praktikantov opravila resnično dobro. So pa bili tudi takšni, katerim lahko dodamo vzdevek vzornih delavcev. Pravo veselje jih je bilo opazovati, s kakšno delovno vnemo so opravljali zaupano jim delo. In ravno ta njihova pridnost me je spodbudila, da sem jih povprašal, kaj jih je gnalo na delo med počitnicami. Sestri Marta in Marjana iz Čače vasi bosta Šivilja oziroma medicinska sestra, na moje vprašanje pa sta mi odgovorili: "Doma si gradimo hišo, mama pa, ki nas preživlja sama, ne more kupiti vseh šolskih potrebščin. In zato sva si morali prislužiti kakšen dodaten dinar, ki nam bo prišel še kako prav. Posebej še, ker imava tudi sestrico, ki hodi v si-dm; mzred osnovne šole.« O tem. kako sta zadovoljni v Steklarski šoli, pa sta povedali: »Na med počitniškem delu v Steklarski šoli sva zelo zadovoljni. Zelo lepo je nama med vami. Poleg tega, da si bova prislužili nekaj prepotrebnih dinarjev, sva občutili vsaj delček tistega, kar so nam v šoli govorili o delavskem samoupravljanju in o delavcu sploh Gotovo sva bogatejši tudi v tem oziru. Iz. tega najinega zadovoljstva sledi želja, da bi se tudi v prihodnjem letu znašli med vami in obljubljava, da bova z velikim veseljem opravljali zaupano nam delo.« Tudi Danica Fendre iz Drevenika je opravljala svoje delo z velikim veseljem in uspešno. Pravi, da jo je na delo med počitnicami vodilo zanimanje za delavca-samou-pravljalca in pa potreba po denarju za nakup šolskih potrebščin. »Vpisala sem se v srednjo ekonomsko šolo,- pravi Danica »in vem, da bosta oče in mati zelo vesela, če si bom sama kupila nekaj Selških potrebščin. Zaradi zelo prijaznega odnosa sodelavcev do mene sem zelo zadovoljna. Zato tudi z velikim veseljem opravljam svoje delo.« Zadovoljstvo je popolnejše ob spoznanju, da so bili tudi naši sodelavci zadovoljni z njimi, saj zaradi njihove prisotnosti nobeden ni bil prikrajšan pri doseganju norm. Mnogi so govorili, da so bile to mlade delavke in mladinke, ki so lahko v ponos svojim staršem in družbi. TONE KLOKOČOVNIK Ne prezrite in postanite naročnik Bogate zbirke Prešernove družbe Nekaj več kot mesec dni nas loči od izida knjig Redne zbirke Prešernove družbe za leto 1979. In najbrž se bo kdo med vami vprašal, zakaj tako zgodaj pišemo o tej zadevi!? Vsekakor je prijetno presenečenje pripravila Prešernova družba svojim rednim naročnikom. saj bodo brezplačno prejeli knjigo. ki jo je pred kratkim napisal tovariš Franc Šetinc MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA- O svoji knjigi je Franc Šetinc napisal' -Namen knjige, ki sem jo napisal za Prešernovo družbo je, da kar sc da poljudno, seveda pa ne na škodo tehtnosti vsebine, približam Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Veselilo me bo, če bodo po knjigi segli mladi ljudje ob študiju in delu in če jo bodo z zanimanjem brali tudi starejši, pn-dvsem delavci in kmetje. Rad bi, da bi bila knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA primerno tolmačenje in napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del, katerih ne more nadomestiti nobeden, najsi bo še tako obširen, živ in aktualen povzetek.- Razveseljivo dejstvo je tudi, da bodo do čez 200 strani obsegajoče knjige MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA lahko prišli tudi tisti, ki niso naročniki Redne zbirke Prešernove družbe, saj bo tako posebej naročena v platno vezana knjiga veljala sami/ 70 dinarjev. Vsekakor bo kot osrednja knjiga zbirke PREŠERNOV KOLEDAR 1980 še posebno zanimiv in bomo gotovo radi večkrat pogledali vanj. Ne le zato, da bi preverili pomembne obletnice naših najdražjih, koliko se nam obeta prostih dni ob raznih praznikih ali podobno, ampak da bomo z Veseljem prebrali marsikaterega izmed zanimivih člankov z raznih področij. Radi ga bomo odprli tudi takrat, ko nas bodo zanimali podatki raznih vrst, kakšna črtica, drobna informacija. . Knjigo DEBELE ZGODBE PETRA FU-LE2A je napisal Jure Kislinger, opremljena pa je z rizbami slikarja Janeza Vidica. Je satirične vsebine, ki jo tako napisano težko najdemo na knjižnih policah. Se zlasti, ko vemo, da je v naših knjigah malo partizanskega humorja; tistega, pri katerem se more zasmejati vsakdo med nami z vso človeško vedrino in nikoli žaljivo. In prav v Kislinger-jevi knjigi najdemo zgodbe o našem preprostem človeku in partizanu Petru Fuležu, ki je bil v druščini tovarišev v boju za svoj narod, jezik, domovino in revolucijo. Niso bili niti ovce, niti volkovi v čredi, vedno in predvsem so bili človeški do vseh. ROKOVNJAČI je naslov povesti, ki sta jo napisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. Skoraj odveč bi bilo posebej predstavljati ta dva pisatelja privlačnih zgodb, saj ju vsak starejši pozna že iz šolskih klopi. Našo pozornost bo gotovo pritegnila pripoved o rokovnjaškem Grogi in njegovi ljubezni do Polonice. To je zgodba iz časov zasedbe naše dežele po Napoleonovih Francozih. Orisane so šege in navade, ki se razlikujejo od vsakdanjosti. Iz pripovedi bomo spoznali različne kraje naše domovine, kakršni so bili pred skoroda dvesto leti. Prijetno se bomo nasmejali ob šaljivih pogovorih med pivskimi bratci in rokovnjači, se muzali ob vraževernosti, kakršno so takrat gojili zlasti neuki in hudobni ljudje PRVI SNEG nam je napisal črnogorski pripovednik Mihailo Lalič. Dobri poznavalci človeškega ali ljudskega pripovedovanja o našem partizanskem času trdijo, če kdo zna dobro, da je to gotovo Mihailo Lalič. Njegove pripovedi so v knjigi napisane živo in polnokrvno, kar se kaže tako v človekovi veličini in tragiki kakor tudi v človekovi zmaličenosti, naj gre za klavca lastnega rodu ali za izdajanje tega svojega lastnega rodu. VRTNARJEVI SPOMINI je naslov knjige, ki jo je napisal Ciril Jeglič. Letošnja zbirka je, lahko tako rečemo, dopolnjena s precej nenavadno knjigo. Napisal jo je naš znani vrtnar, krajinar, ljubitelj in varuh narave. Iz knjige bomo dobili vpogled v dejavnost, ki je bila do pred kratkim v naši deželi hudo nerazvita, brez, pravega ugleda in cene. Velik prispevek k razvoju socialnokulturne znanosti je dalo Jegličevo pionirsko delo. Ob branju te knjige bomo srečali številne pisateljeve sodobnike, marsikoga pa bodo pritegnili njegovi vtisi iz časa bivanja v Dornavi, v Ljubljani, na Grmu in doživetja v različnih mestih in krajih. V uvodu k svojim spominom je pisatelj zapisal: »Res ima mar- ■ sikdo za seboj mnogo bolj nenavadno, bolj 1 razburljivo in v očeh javnosti imenitnejše J STEKLAR življenje. Vendar bo ta pripoved dosegla svoj namen že s tem, če bodo njene poglavitne misli tudi danes koga ohrabrile. Saj ni namenjena le strokovnjakom, niti zgolj strokovni rabi.« Ljubitelji romanov bodo gotovo prišli na svoj račun, ko bodo segli po romanu Romai- na Rollanda MIKLAVŽ BREUGNON. Zgodba je prešerne vsebine, vendar ni humoristična in ne zabavljivo smešna. Nasprotno, saj dogodki, ki jih opisuje in ki zadevajo življenje njegovih junakov, so pogosto hudo tragični: vojna, lakota, naravne katastrofe, osebne nesreče posameznikov, smrt ljubljenih tovarišev ali sorodnikov, trpljenje in žalost; skratka vse, kar človeku greni življenje. Veličastna posebnost njegovega romana je v duhu, s kakršnim njegovi junaki sprejemajo te življenjske neprilike; veličina je v zanosnem zaupanju v človeško dobroto, ki mora prej ali slej zmagati... Zlatarna Celje vabi Mednarodna zlatarska razstava Iz Zlatarne v Celju smo prejeli sporočilo, da bo od 5. do 14. oktobra v Celju trinajsta mednarodna steklarska razstava, na kateri bodo sodelovali vsi jugoslovanski izdelovalci nakita, samostojni oblikovalci iz tujine In domovine ter samostojni obrtniki - zlatarji. V Lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju se bodo predstavili oblikovalci in zlatarji s svojimi najnovejšimi stvaritvami v obliko- vanju plemenitih kovin in kamnov v nakit. Razstava, ki jo pripravlja in organizira Zlatarna Celje, je edina tovrstna prireditev v Jugoslaviji in pomeni prikaz celoletnih delavcev, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in izdelovanjem nakita. Mednarodna zlatarska razstava je edinstvena priložnost za ogled novosti na področju oblikovanja nakita, hkrati pa predstavlja eno izmed redkih priložnosti, da si človek na enem mestu ogleda vso jugoslovansko proizvodnjo iz plemenitih kovin. Letošnje vodilo oblikovalcem pri snovanju nakita za razstavo je geslo «Nakit - del vaše osebnosti!« Menimo, da bo ta prireditev zanimala tudi bralce našega časopisa, zato smo priporočilo Zlatarne Celje objavili tudi v našem glasilu! UREDNIŠTVO Srečanje mladih na športnem področju Hrastničani najboljši Ker smo bili mladi iz steklarne v Rogaški Slatini na vrsti za organizacijo že tradicionalnih steklarskih mladinskih športnih iger Slovenije, smo se dogovorili, da je bilo to letos v počastitev našega krajevnega praznika 16. septembra. V soboto, 15. septembra smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali pred našo steklarno v Rogaški Slatini mladi iz Hrastnika, Slovenske Bistrice, Steklarske šole, našega tozda Dekor s Kozja in iz drugih tozdov rogaške steklarne. Žal se našemu povabilu niso odzvali mladi iz steklarn v Straži in v Somo-boru! Samo tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, na sporedu pa je bilo osem športnih panog. Moški so tekmovali v malem nogometu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu, ženske pa so merile svoje moči v kegljanju, streljanju in v pikadu. Največ uspehov so poželi mladi iz hrast-niške steklarne, ki so v skupni uvrstitvi do-segli prvo mesto. Za njimi so se uvrstili mladi iz steklarne v Rogaški Slatini, tretji pa so bili njihovi vrstniki iz tozda Dekor v Kozjem. Lahko bi rekli, da je tekmovanje v resnici dobro uspelo, saj ni bilo prav nobene pritožbe oziroma kritike, kar vse je bilo spremljevalec skoroda vseh dosedanjih takih prireditev. Za to gre gotovo zahvala mladinkam in mladincem, ki so se kar se da potrudili, da je tekmovanje v celoti uspelo. Vse priznanje si zaslužijo tudi delavke iz tozda Delavska restavracija, ki so poskrbele za prehrano tekmovalk in tekmovalcev! Po končanem tekmovanju smo bili vsi resnično zadovoljni, ker je vse potekalo tako, kakor smo si želeli. Mladi iz rogaške steklarne še zato, ker je bil to naš prispevek k proslavi krajevnega praznika! Zelja vseh udeležencev letošnjega uspešnega srečanja mladih steklarjev - športnikov Slovenije je, da bi se prihodnje leto zbrali v drugi steklarni in se spet pomerili na športnih boriliščih ter hkrati navezali nove stike in prijateljske vezi med seboj. STJEPAN KRKLEC Športniki za krajevni praznik Naši tokrat brez zmage! V tednu med 8. in 15. septembrom so športniki Rogaške Slatine prispevali svoj delež k praznovanju krajevnega praznika 16. septembra. Res, da so bila tekmovanja samo v štirih panogah, toda množičnost je bila vseeno velika. Za kegljaško tekmovanje se je prijavilo deset moštev, za mali nogomet devet, za streljanje z zračno puško sedem in za šah štiri moštva. In kako so se moštva v posameznih panogah zvrstila? Najboljši trije v posameznih panogah so bili: v kegljanju so zmagali tekmovalci Korsa, drugi so bili zastopniki Zdravilišča in tretji Ingrada. V malem nogometu so zmagali nogometaši Zdravilišča, drugi so bili igralci Korsa in tretji Mizarstva. V streljanju je zmagala vrsta Petrola, drugi so bili strelci naše steklarne, tretji pa Steklarske šole. V šahu je zmagala vrsta Korsa, steklarna je bila druga, Jelša pa je bila tretja! Do sedaj smo bili vajeni večjih uspehov naših športnikov na podobnih prireditvah, tokrat pa smo ostali brez vsaj enega prvega mesta. To gotovo pomeni, da drugi hitreje napredujejo, kar je vsekakor dobro znamenje, da se bomo najbrž v bodoče na medsebojna športna srečanja bolje pripravili in tudi iz svojih vrst izbrali res najboljše. Poleg tekmovanja v počastitev krajevnega praznika so strelci tekmovali še v počastitev občinskega praznika. V Lesičnem je bila uvrstitev v streljanju s puško naslednja: L Virštajn, 2. Lesično, 3. Rogaška Slatina itn. V streljanju z malokalibrsko puško pa je bil vrstni red: 1. Lesinčno, 2. Virštajn, 3. Rogaška Slatina itn. R. K. STEKLAR Za razvedrilo! Nagradna križanka št. 64 Med reševalce nagradne križanke št. 64 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo reševalce, naj vsakdo pošilje le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno! Na pisemsko ovojnico prišišite »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT.64«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilnike rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico časopisa do vključno 20. oktobra letos! Nagrajenci nagradne križanke št. 63. prejmejo, kakor smo objavili v zadnji izdaji časopisa, dvojne zneske za nagrade. Sreča se je nasmehnila naslednjim: 1. nagrado 140 dinarjev prejme Rudi Jugovar, 2. nagrado 100 dinarjev prejme Emilij Dimeč, tretjo nagrado 60 dinarjev pa prejme Ivanka Mikša. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 63: vodoravno - kislina, kukmak, oktava, balansa, barva, srpan, P, area, Weilguny Rus, pažnja, JUS, IS, Koreja, sekt, D, do, ine, Tigar, raženj, Šipovo, Da Nang, vprašaj. A//S/ >4eo- SfMl« 74 &4U-s/im/cc (joit) rfie AtAHOVJ- #0 H4STO g . S4C4/ Del >/104 ae/»M7 4/747 Dtd/4 144X4 MP/74A- 44 ier >4740 e/S4 >OS 004 74 l/T7/7447e >07044/ /744/// P/m j 4 -M/7 P£ß/£ 44/ *047/770 m 4/p/ 64/44 Č4MA 74/774/ 4/&es#c 7410 7*474x4 af/er Soja// •szfivr U/ro/ez- #44 /*AjrA /P£- 7/0/06 O&Vč/tO- *A*JČ 070/- most XU&. 7e#oč/- #4 *4 #4**0-40 ne/ Mte-M/xe por/ HtAHAm De/ 71QŠ4£ 4// / 6A4 g/40- 4P//£X7C) mPAvel USOM 604SM/ W De/A/ec P4/^ MOse/jJu 44SS4 /fPA S UK 44 6044 AJAGO /Ue4/7> #0641 OS74- /S44 44 /M/CO >7/74X4 PüSO/>4 rožo a VAX/iOl. 37/4744 *OP£ß 2/O/SA Msr/f /Ji/Dsm/ ODAOß 7f44>aofi %T JOfk o/soir *£/#/ /z/>eieA »OC SMec /744/7/7, P#/*4- 44A/ teiAvec 47 PG77/TJ) Glasilo "Steklar - ureja uredniški odbor: Boris Firer. Ferdo Kampuš. Tone Klokočovnik. Milorad Kračun. Jovo Tišina. Drugo Ulčnik in Franc Vehovar. - Predsednik uredniškega pc^bora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik JovoTišma - Tajnica uredniškega odbora Cita Novak - Likovna zasnova.in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo: steklarna Boris Kidrič -. «3250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1 -Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna -Boris Kidrič- in delovne organizacije Steklarska šola. Rogaška Slatina Telefon iOU3) «10-020 - Rokopisov in fotografij ne vračamo! - Naklada 1800 izvodov - Tisk CG P Delo. Ljubljana.