PRIMORSKI DNEVNIK
Poit
S£“o£5?V£Er - Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 294 (5068)
TRST, torek 12. decembra 1961
Sovjetska zveza je prekinila diplomatske odnose z Albanijo
in
v
Številne obtožbe v moskovskem »Komunistu66 proti Šehuju i Hodži - Albanci ne bodo navzoči na zasedanju odbora za medsebojno gospodarsko pomoč v Varšavi in prav tako ne Kitajci
MOSKVA, ll. — Agencija Tass je objavila sporočilo gotskega zunanjega ministrstva, s katerim potrjuje *leP o odpoklicu sovjetskega poslanika in vsega oseb-Posteništva ter sovjetskega trgovinskega odposlan-
iz Tirane. Izjava potrjuje tudi, da je sovjetska
3<Ja zahtevala, naj albanski poslanik in vse osebje Jenskega poslaništva ter albanskega trgovinskega od-Jplanstva, ki so akreditirani v Moskvi, zapustijo so-Jetsko ozemlje.
sklep je že včeraj spo-.. albanska časopisna a-5 nciJa, ki je objavila tudi esediio note, ki jo je sorsko ministrstvo za zu-“nJe zadeve izročilo od-p avniku poslov albanskega ‘^Poslaništva v Moskvi, in “Je ki jo je albansko zu-'aPje ministrstvo izročilo uetskemu veleposlaništvu Tirani.
^fa4no poročilo sovjetskega ]ju-anJega ministrstva uteme-jJ6 Prekinitev diplomatskih ajo S°V z Albanijo s «kampa-v Protisovjetskega ob rek o-fti k.! so j° začeli alban-#ad	i». <cRazen tega,
*iet i?“*e Poro^H°> nl imel so-to i. Poslanik v Tirani mož.
izvrševati svojih funk-
ft’ K«
{(j bon° izolirano, in sovjet-
hjkt??1' le bilo poslaništvo
vM ^Plomati niso mogli niti 1 P0rr^?vati uradnih stikov.« i, °^1° pravi dalje, da je altov vlada zahtevala, naj 5 IHsko poslaništvo skrči °sebjn° tretiino svoje sedanje
s^i0 zahtevo za odpoklic j; albanskega poslaništva k., oskve pa utemeljuje šoti jslta vlada z «dejstvom, da v zadnjem času »posla-\° neutrudno prizadevalo, protisovjetske doku-
Dalje pravi poročilo w,se, je albansko poslaništvo >i„ .zevalo za svoje protiso-■lc‘Ske
itjpropagandne namene li St'nih albanskih študentov, “Udirajo v Moskvi. l),.°vjetska revija «Komunisty. javlja dolg članek ravnatelj Konstantinova o odnosih v5 Sovjetsko zvezo in Tira-!' v članku je rečeno, da
iejKonstantinova o odnosih
SoVj6,c'r'' Ttrnin Iv« Tir-o.
y čia;
»Kf: SZ in druge komunike partije že zdavnaj opojne albansko stranko dela (Aiene voditelje, da «so kre-jJ »a nevarno in škodljivo S ki ni v skladu z načeli j,etnacionalizma». «Vendar hadaljuje Ki
iža, Sehu in drugi vo-
£ hadaljuje Konstantinov, <2?. Hodža, Sehu in drugi vokali albanske stranke dela
Wli li te kritike in so sto-“ y. odkrito borbo proti le-
"hični liniji 20. kongresa Woti izjavam iz leta 1957
Hm!9.60, ki so jih soglasno r'le vs,e stranke.«
(jj^kar omenja, da sta Ho-ilbj ‘h Sehu na 4. kongresu tyo delavske stranke o-itajnapadla Sovjetsko zvezo «btož?ne voditelje, ter «izrekla e Proti temeljnim nače-tajv^Kaiama-leninizma, da ■ enotnost komunistične g“)anja»- Clankar pravi vaj0’ ,ua ((imperialisti izjav-!(ti y a so pripravljeni spre-Hujasv°ie naročje Hodžo in . Ja. in buržoazni voditelji "in
mnogo upajo v razbijaško dejavnost' Albancev«. Clankar očita Albancem, da niso obja-bili v svojem tisku celotnega besedila programa in statuta KR SZ in da so iz besedila, ki so ga objavili v Albaniji, »črtali vse kritike jugoslovanskega revizionizma in revizionizma na splošno«. Clankar pravi, da «se je to zgodilo, ker bi drugače bile zanikane trditve Albancev glede stališča KP SZ do revizionistov«. Zatem obtožuje člankar Albance ((dvoličnosti ker pravijo, da hočejo okrepiti enotnost, dočim vodijo razbijaško politiko«.
Clankar ponavlja obtožbo, da voditelji albanske stranke dela ((preganjajo in odrejajo aretacije prijateljev Sovjetske zveze«. Dalje pravi Konstantinov, da delajo albanski voditelji ((podobne zločine, kakor sta jih delala Ježov in Beria«.
«Dokaz o teroristični dejavnosti Hodže in Sehuja«, je rečeno v članku, «je v dejstvu, da skoraj nobeden od ustanoviteljev albanske delavske stranke ni ostal več pri življenju«. Clankar obtožuje zatem Albance, da hočejo poživiti kult Stalinove osebnosti, in dodaja, da je Hodža v svojem govoru 7. novembra ((govoril kot dogmatik, ki se je kakor papiga naučil neka-
ENVER HODZA
terih marksističnih in leninističnih tez, toda ni sposoben, da bi jih uveljavljal v današnjih časih«.
Clankar obtožuje albanske voditelje ((nacionalizma« ter omenja, da je bila sovjetska pomoč Albaniji «dana tudi v kreditih v vrednosti stotin milijonov rubljev«. «Več kakor enkrat, piše Konstantinov, je Sovjetska zveza črtala velike dolgove Albanije, in sovjetsko ljudstvo je podarilo Albancem številna podjetja, ki so bila zgrajena s sovjetskim denarjem. Clankar trdi, da sta »nacionalistična ozkost in egoizem Hodže in Sehuja prišla do izraza tudi pri užaljenosti zaradi pomoči Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel nerazvitim deželam Azije in Afrike«. Clankar pravi tudi, da ((albanski voditelji ne razumejo vloge nevtralnih dežel v borbi za mir«.
((Dogmatika Hodža in Sehu, nadaljuje .Komunist’, nočeta razumeti, da imperialistični tiger, čeprav ostane tiger, ne more več nekaznovano pleniti kakor v preteklosti, ker se zelo boji socialističnega velikana.« Hodža pripisuje KP SZ ((nesmiselno idejo, da sklepi kongresa prepuščajo vse upanje za mir dobrim namenom imperialističnih voditeljev«. Konstantinov omenja nekatere odstavke sklepov 22. kongresa, da bi dokazal nasprotno. Kot dokaz navaja tudi obnovitev jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi «za okrepitev obrambe socialističnega tabora«. Konstantinov pobija tudi trditve «Hodže in njegovih pristašev«, da izvajanje načela miroljubnega sožitja ni «splošna linija zunanje politike, temveč samo fraza, vrsta besed, ki ne vežejo nikogar, spreten taktičen manever«.
Konstantinov obtožuje Hodžo, da je «lažno trdil, da je KIP SZ naklonjena samo mirni obliki socialistične revolucije«. Na koncu pravi člankar, da Albanci ((gledajo na socialistične revolucije ne kot na notranji razvoj kapitalističnih dežel, temveč kot na nekaj
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiimiiiimiimiiifi
Menšikov o Berlinu
WASHINGTON, 11. — Sovjetski poslanik v ZDA Menšikov se je udeležil danes kosila v združenju za tisk, kjer je tudi govoril. Izjavil je, da se SZ želi pogajati za rešitev berlinskega spora. Obrazložil je takole glavne sovjetske zahteve v zvez; s tem: štiristran-sko jamstvo za osvobodo in neodvisnost zahodnega Berlina: zahodnoberlinsko svobodno mesto pod zaščito OZN; nadomestitev čet štirih velesil s četami OZN, če bi sklenili, da je potrebno, da začasno ostane simbolična skupina čet v zahodnem Berlinu. Zahodne zahteve je Menšikov označil za nesprejemljive.
vsiljenega od zunaj, medtem ko je Kp SZ proti izvažanju revolucije«. Clankar zaključuje z izjavo, da je za albansko delavsko stranko ((dogmatizem njenih voditeljev sedaj postal glavna nevarnost«.
Jutri se bo v Varšavi začelo zasedanje sveta za medsebojno gospodarsko pomoč vzhodnih držav. Na zasedanju ne bo navzoča albanska delegacija. Med zastavami držav članic tega organizma ni albanske zastave. V Varšavo so že prišli predstavniki vseh vzhodnih držav. Danes je predstavnik kitajskega predstavništva v Varšavi izjavil, da na tem zasedanju ne bo navzoč noben kitajski opazovalec. Kitajska, Severna Koreja in Severni Vietnam so bili namreč sprejeti v ta organizem kot opazovalci.
Podelitev	Nobelovi
Za izvajanje posebnega statuta
«Nič novega» na zasedanju mešanega odbora v Beogradu
Nepričakovana vest iz Trsta, da je sodišče kršilo čl. 5 posebnega statuta - Beograjski razgovori zastopnikov rimskega inštituta «A. Gramsci>
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Mešani jugoslovansko-italijanski od bor za izvajanje posebnega statuta je danes po včerajšnjem odmoru nadaljeval delo. Spričo intenzivnega dela odbora, ki zaseda redno vsak dan vse predpoldne, je pričakovati, da se bo zasedanje končalo do sobote. Sodeč po razpoloženju članov odbora, ki se vsakemu neposrednemu vprašanju v zvezi z delom odbora izognejo z ljubeznivim, a lakoničnim odgovorom, «da ni nič novega«, oziroma, «da ni nič za novinarje«, je potekalo dosedanje delo popolnoma v drugačnem o-zračju kot pa VII. zasedanje odbora v Rimu.
Danes je delegacijo presenetila vest, da je sodišče v Trstu odbilo zahtevo od-
Svedski kralj Gustav AdoII VI. izroča Nobelovo nagrado za literaturo Ivu Andricu.
(Glej članek na 3. strani)
Samo evropski plačanci v Elisabethvillu vodijo vse vojaške operacije proti OZN
Letala OZN so uničila številne vojaške objekte nasprotnika - Štab francoskih častnikov pripravlja »obrambni načrt44 za Čombeja * Anglija in Belgija se trudita, da bi onemogočili uspeh akcije OZN
l|,,,>iiiiiii||lllllllllllllllllllllllllllllllllllinl,|lllll,|llllllll)l„m,l||,||||||||niii|l|||||||||iiii,iiiiU|||l|l,|„,|lll„||l„„|,llimilllllllllllllulllll
1 Parizu so se zahodnih
začela posvetovanja zunanjih ministrov
°vorili so o Kongu, Laosu, Južnem Vietnamu in Berlinu Jutri sestanek D. Ruska z de Gaullom
12.
11. — Danes so se
'	*x'	  JL/auca	ov	BC
??iih - z?čcli razgovori zu-',‘t|*tiiirninislrc,v 2DA, Velike J .Francije in Zahod-,‘l( .J'jle. Na jutranji seji ji stali samo Dean Rusk, in de Murville, na
jhski seji pa je j,,! nav. ^■nister Schroeder
zahodnonemški zu-
,ejj'““5ier schroeder. Na Žahn.s? govorili predvsem 4 S«i» Nemčiji in Berli-■?.Wi le trajala do 18. ure. i,,« se bodo ponovno se-
tJfreSfe. 2jutrai-
'll, 1 predstavnik je iz-E%lUa S(> na jutranji seji .lov,! o Kongu, Laosu, in *ij . °dnem Vietnamu. Iz-ji,*klj ’ da so glede Konga i, list a°glasno željo, naj bi ,<iva» ?v'la enotna mirna i. Ž(jt' Izrekli so željo, naj .Kičo ■' narodi omogočili ,Cn,e tega
i ^ Sn	.
omogočili smotra.
80 ministri govorili
vlade, predvsem na
\ i Soiiu
irtr°sk Za Pospešitev sesta-^ y^ade, predvsem nti j V v Pobude obeh predsed-
X Mski
■C ie
državni tajnik
'Vivke konference
jc
1 o P
*Vi
poročal o nedavnem z iužnnvi
,k-o 0'"u * južnovietnamsko Pa(!aljnji ameriški vo-^oči.
ut So6./ z Berlinom, o če-V' ha VorUi vsi Štir)e mi-■1 iški PoP°ldanski seji, je i.ta s Predstavnik pouda-0 . ,2ahodne države stri-lstvu zadeve. «Ze od
I6 dodal, obstaja Plšti^lim 'sporazum
K*1,
" o važnosti pravi-
'K,Uorin	vaznos
dohoda in nav-■I' da Berlinu in o po-ltoUiBtSe ubranijo pogoji 1 le a JV roestu. »Kakor Q°dal predstavnik, se
nedavni razgovori niso tikali , jujejo, da Angleži in Ameri-
teh smotrov, temveč potrebe, da se razišče možnost začetka pogajanj z Moskvo. Predsednik Kennedy in državni tajnik Dean Rusk sta jasno izjavila, da se bomo pogajali samo na podlagi, ki se nam bo zdela razumna.«
O Berlinu bodo nedvomno govorili tudi na prihodnji seji sveta ministrov NATO, ki se bo začela v sredo zjutraj. Berlinu bosta posvečeni dve ožji seji. Razen tega bodo govorili o oborožitvi NATO, medtem ko bodo o atomski oborožitvi NATO baje govorili na seji ministrov za o-brambo spomladi. Zelo verjetno je, da bo Portugalska sprožila vprašanje Angole. V petek se bodo zunanji ministri zahodnoevropske skupnosti sestali v francoskem zunanjem ministrstvu in bodo razpravljali o načrtu za politično sodelovanje v tej skupnosti.
Danes pa se je začel drugi del sedmega zasedanja skupščine zahodnoevropske zveze. Skupščina bo zasedala do 15. decembra, t.j. do zaključka treh zahodnih sestankov v Parizu. Danes je na seji skupščine govoril tajnik NATO Stikker, ki je poudaril potrebo še večjega oboroževanja držav članic NATO in je pripomnil, da napori v tej smeri niso bili zadostni.
Kar se tiče Adenauerjevih razgovorov v Parizu, prevladuje mnenje, da kancler ni uspel prepričati de Gaulla, naj bi privolil v začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo, glede Ber-. lina. V poučenih krogih zatr-
čam upajo, da bodo uspeli prepričati de Gaulla, naj bi se pridružil poizvedovalnim razgovorom z Moskvo, ki naj bi se začeli v začetku prihodnjega leta. Baje bodo Angleži in Američani zahtevali od de Gaulla, naj ne nasprotuje takim poizvedovalnim razgovorom, Na podlagi tega bi se zahodne države ob posvetovanju z ostalimi zavezniki odločile, ali naj začnejo prava pogajanja z Moskvo. Danes se je zvedelo, da bo ameriški državni tajnik Dean Rusk imel v sredo s tem v zvezi razgovor z de Gaullom.
Adenauer se je sinoči vrnil iz Pariza v Bonn, Danes je poročal glavnemu odboru kr-ščanskodemokratske zveze o svojih razgovorih in o navodilih, ki jih je vlada dala zunanjemu ministru Schroeder-ju za konferenco štirih zahodnih zunanjih ministrov.
Zatrjuje se, da je Adenauer uspel prepričati de Gaulla, da ne bo postavil strogega veta proti obnovitvi poizvedovalnih razgovorov z Moskvo, če bi se o tem sporazumeli na sedanjem sestanku v Parizu in na sestanku, ki ga bosta imela Mac Millan in Kennedy 21. in 22. decembra na Bermudih. Tem razgovorom bosta prisostvovala tudi ameriški državni tajnik D. Rusk in angleški zunanji minister lord Home. Predstavnik Bele hiše Salinger je izjavil, da bodo razgovori na Bermudih »neuradni*. Po razgovoru z ' Mac Millanom bo Kennedy odšel na božične počitnice na Florido.
ELISABETHVILLE, 11. — Predstavnik OZN je skupno s predstavnikom mednarodnega Rdečega križa posvaril čombejeve vojake in plačance, ki se poslužujejo znakov Rdečega križa, da za njimi skrivajo sebe in orožje.
Letala OZN so raztrosila v Elisabethvillu in drugih mestih Katange letake, v katerih se poudarja, da so čete OZN prišle v Kongo na zahtevo zakonite kongo-ške vlade, da poskrbijo za red in odstranijo nevarnost državljanske vojne. Letaki poudarjajo, da se OZN ne želi vmešavati v kongoško politiko, temveč hoče samo odpraviti škodljive tuje vplive in nima druge izbire
ti četam OZN. Se vedno se borijo samo evropski plačanci, ki delujejo na račun ultra-sovskih političnih skupin in za finančne interese. Dalje je general izjavil, da se Combc-jevi vojaki in žandarji nočejo več boriti in se borijo samo tedaj, ko jih plačanci, ki krožijo od enega položaja do drugega, spodbujajo.
Dalje je general izjavil: »Combe ne bi mogel ustaviti bojev, tudi če bi to hotel. Se-daj je popolnoma razumel, da nego odgovoriti, Če jo tuji i je njegov položaj obupen. On
elementi napadejo, zlasti pa plačani vojaki.
Danes je prispelo iz Elisa-bethvilla v Ndolo v Južni Rodeziji 350 belgijskih beguncev, ki so povečini ženske in otroci. Prišli so s posebnim vlakom, ki so ga bili poslali iz Ndole.
Sinoči je neko Combejevo letalo bombardiralo letališče v Elisabethvillu, toda bombe niso povzročile žrtev in tudi ne škode. Reakcijska letala OZN pa so bombardirala veliko zalogo goriva v mestu Kolvezi. To je potrdil tudi Combe na tiskovni konferenci, ki je izjavil, da so letala OZN izvršila danes nove napade v tem mestu ter so uničila tri velike rezervoarje nafte, dva rezervoarja vode, železniške naprave, električne lokomotive in več vagonov. Prav tako so letala uničila tovarno za elektrolizo bakra v Luilu. Uničeni so bili vsi transformatorji in prav tako metalurške naprave »Metalka*. Družba »Union Miniere* sporoča, da je bombardiranje povzročilo v Kolverzi.iu veliko škodo in da bo morala tovarna v milu prekiniti za nekaj časa obratovanje.
Tudi danes so se v Elisabethvillu nadaljevali hudi boji zlasti v bližini železniškega predora, ki so ga sinoči zasedle čete OZN in so jih danes napadli Čombejevi vojaki. Indijske čete imajo mnogo o-pravka s prostimi strelci, ki streljajo iz nekaterih poslopij v bližini glavnega štaba O ZN. Indijske čete se morajo boriti od hiše do hiše
Reakcijska letala OZN sedaj v celoti obvladujejo položaj nad vso Katango, Danes so uničila drugih devet Com-bejevih vojaških vozil, en tank in druge vojaške objekte.
Predstavnik OZN je izjavil, da se sile OZN trudijo, da se izognejo pouličnim bojem v Elisabethvillu in da odstranijo civiliste z najnevarnejših področij. Sporočil je tudi, da sta včeraj prišla v Elisabeth-ville dva kamiona novih plačancev za Čombeja. Vojaki pravijo, da skušajo plačanci pospešiti svojo dejavnost z obupnimi napadi na položaje OZN ter skušajo prenesti bitko v središče mesta, preden bi OZN uspela utrditi svoje položaje. Vendar pa se OZN vedno bolj utrjuje in predvideva se, da bo prihodnje dni izvedla obširen napad proti Čombe.ievim vojakom
«New York Times* pa piše danes, da je posebni glavni štab francoskih plačancev pripravil »obrambni načrt* za Čombeja. List pravi, da so ti plačanci bivši francoski častniki, ki so se udeležili vojne v Indokini in Alžiriji.
Poveljnik čet OZN v Kongu irski general McKeovvn je izjavil, da Combe nima več nadzorstva nad odporom pro-
in njegovi ministri so zgubili nadzorstvo nad položajem in boje vodijo sedaj evropski plačanci*.
McKeown je mnenja, da bi Združeni narodi v nekaj dneh lahko izgnali evropske plačance, brez katerih bi odpor takoj prenehal. Dalje je general izjavil, da je Čombejeva vojska dobila veliko količino orožja in streliva od zunaj, toda s prekinitvijo železniške proge s Severno Rodezijo se bo dobavljanje orožja zmanjšalo.
Ameriška vlada je danes ponovila, da podpira politiko O ZN v Katangi, da pride do mirne združitve ozemlja z c-stalim Kongom. Izjavo v tem smislu je objavil namestnik državnega tajnika George Bali, ki je pripomnil, da vojaška dejavnost v Elisabethvillu ne pomeni, da je OZN razširila svoje vojaške smotre v Kongu.
Pomočnik angleškega zunanjega ministra Heath pa je v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada »zelo vznemirjena* zaradi načina, kako so se razvili boji v Katangi. Dodal je: »Angleška vlada je tudi zelo zaskrbljena zaradi nekaterih izjav, ki so jih v zadnjih urah podali funkcionarji, ter vojaški in civilni funkcionarji OZN v Kongu, kar se tiče njihovih smotrov v Katangi. Razen tega prou-čujento važno izjavo, ki jo je podal sinoči glavni tajnik, zlasti drugi del, ki opisuje smotre sedanjih vojaških operacij. Vlada je mnenja, da bo treba nekatere strani te politike pojasniti, preden bo 'dovolila izročitev bomb*.
V poučenih krogih pravijo, da je vlada dala svojemu konzulu v Elisabethvillu »proste roke*, naj bi skušal doseči ustavitev sovražnosti.
Tudi belgijska vlada si na vse načine prizadeva, da bi preprečila uspeh sedanje akcije OZN v Katangi. Zunanji minister Spaak je danes odložil odhod v Pariz za 24 ur in bo jutri govoril v poslanski zbornici o Katangi. Davi se je razgovarjal z zunanjim ministrom osrednje kongoške vlade Bombokom, ki je sedaj v Bruslju. Preteklo noč je skupina demonstrantov demonstrirala pred ameriškim poslaništvom v Bruslju in pred sedežem ameriške informacijske službe. Razbili so nekaj oken.
Spaak je danes brzojtvil Deanu Rusku, lordu Homeju in de Murvillu in jih opozoril »na resnost dogodkov v Katangi*. Pozval jih je, naj »nastopijo pri glavnenem tajniku OZN, da bi se takoj sporazumel s katanškimi oblastmi o ustavitvi sovražnosti in da napravi konec vojaških o-peracij, »ki .»vzročajo Belgiji razumljivo splošno razburjenje*. Dalje je pozval ministre, naj dajo pobudo za sporazum med Leopoldvillom
in Elisabethvillom na podlagi federalne države.
Kongoški zunanji minister Bomboko se je ob povratku v Leopoldville ustavil danes na rimskem letališču. Časnikarjem je izjavil, da se je davi razgovarjal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom in da je Spaak obljubil, da bo podal jutri ali pojutrišhjim izjavo v zvezi s Kongom^
Glede sedanjega položaja v Katangi je Bomboko izjavil:
»Sedanji položaj je zelo resen. Vzrok tega je zgrešena politika, ki jo vodi Combe s svojim obotavljanjem, in na žalost je to politika,- ki povzroča nove žrtve med kon-goškim prebivalstvom in tujci. Skušamo pripraviti ustavo za ves Kongo, toda on hoče sestaviti svojo ustavo*.
Kar se tiče sil Združenih narodov in njih akcije v Elisabethvillu, je Bomboko izja-inašal na okoliščino, da se Bel-
vil: »Združeni narodi izvrstno nastopajo. Izvajati morajo resolucije Varnostnega sveta in doseči spoštovanje sklepov. Potrebno je kaznovati vse tiste, ki jih nočejo spoštovati*.
Belgijski veleposlanik zapustil proslavo HamniarskjoeJda
OSLO, 11. — Belgijski veleposlanik na Norveškem Jean Fontain je sinoči zapustil dvorano, kjer so izročili posmrtno Nobelovo nagrado za mir za leto 1960 Dagu Hammar-skjoeldu, v znak protesta proti nekemu odstavku v govoru predsednika norveškega odbora za Nobelovo nagrado, ki ga je predhodno prebral v prepisu. Odstavek se je na-
. govornega urednika »Primorskega dnevnika« po tolmaču in slovenskem prevodu obtožnice. Popolnoma gotovo je, da odbor ne bo mogel mimo tega najnovejšega dokaza o neenakopravnosti Slovencev v Trstu in nespoštovanja jasnih določil londonskega sporazuma. Primer toliko bolj ni prij^ ten za italijansko delegacijo, ker se je pripetil prav med zasedanjem odbora, ko skušata obe delegaciji najti rešitev, ki bi zagotovila popolno spoštovanje jasnih določil sporazuma o soglasju in med drugim tudi preprečila ponavljanje podobnih primerov.
V petek zvečer je — kot smo že poročali — vodja jugoslovanske delegacije, opolnomočeni minister Mitja Vošnjak, priredil v hotelu «Majesti«» večerjo v čast italijanski delegaciji. Z jugoslovanske strani sta se večerje u-del-ežila tudi dva ugledna jugosl. funkcionarja, opolnomo.eni minister državnega tajni tva za zunanje zadeve načelnik oddelka Salko Fejič in svetnik tajništva Milunovič.
V Beogradu je že nekaj dni delegac.ja initituta ((Antonio Gramsci« za družbeno-politič-ne vede iz Rima. Člani delegacije. generalni tajnik inštituta Franco Ferri in sodelavci inštituta dr. Luc ano Asco-li, prof. Umberto Cerroni, dr. Vicenzo Vitale in Francesco Pestalozzi bodo do 15. t.m. gostje inštituta za zgodovino delavskega gibanja narodov Jugoslavije. Do sedaj so obiskali razne inštitute in se razgovarjali s sodelavci omenjenega inštituta, s sodelavci inštituta za družbene vede, voja ko-zgodovinskega inštituta in s profesorji na visoki
gija ni odzvala pozivu varnostnega sveta za umik njenih čet iz Konga, kljub temu,
da je v noti kongoški vladi , .	-.....	,
napovedala, da bo končen-| so’jza Politične vede. trirala svoje čete v dveh o-1	so obiskali *om_sro
poriščih	v	Katangi, brž	ko	i	za mednarodne zveze SZDL.T,
bodo čete OZN vzpostavile i	J	. ?.e
re(j	[	nik konus je Dobrivoje	Vid:č.
  (())____ i	Včeraj so italijanski	gostje
„r,.T^TT.	,	.	'.obiskali Novi Sad. kjer	so se
ZENE\ A, li. — Na danas- . razgovarjali s političnimi in nji konferenci za Laos so de- z družbenimi. - delavci in se
legacije štirinajstih držav sprejele predloge obeh predsednikov glede petih vprašanj, ki niso bila še rešena.
Suvana Fuma je poslal danes Bun Umu pismo, s katerim predlaga, naj bi se trije laoški princi sestali v Vien-tianu. Kot pogoj postavlja, da bo njega in Sufanuvonga spremljalo okoli trideset oseb in sto dvajset vojakov. Zatrjuje se, da bodo ameriški svetovalci pozvali Bun Uma, naj sprejme ta sestanek.
iiiiiiiiimiiimilunmiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimtiiifiiiiiinimiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiifiiiiititMiiiiiiiiiHmiiiiiiiinuiiiiiMiiMiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiii
Intervju Saragata za ilustrirani tednik «Europeo»
Voditelj PSDI postavil dilemo ali levi center ali opozicija
Poudaril je, da socialdemokrati ne bodo podprli več nobene enobarvne demokristjanske vlade ■ «Avanti!» o prekinitvi odnosov med ZSSR in Albanijo
seznanili s položajem naco-nalnih manrin v Vojvodini in v Jugoslaviji soloh. Danes donoldne so se člani razgovarjali tudi z dire-toriem inštituta za zgodovino d-lavskega gibanja Lazarjem Mojsovom in ostalimi funkcionarji in sodelavci inštituta. Med drug:m so govorili o načrtu za bodoče sodelovanje med obema institucijama. DoDoldne je dr. Franco Ferri pred člani inštituta govoril o nekaterih najvažnejših vprašanjih razvoja KP Italije.
Italijanski gostje so nocoj odpotovali v Zagreb in nato v Ljubljano, k'er bodo obiskali razne ustanove in se seznanili s položajem šolanja de-jlavcev.
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — V zvezi z napadi okorelih cen tristo v, kot na pr. notranjega ministra Scelbe (ki je tudi v svojem včerajšnjem govoru v Rimu ponovno polemiziral z zagovorniki politike sodelovanja s socialisti), in desničarskih krogov znotraj KD na politično linijo sedanjega vodstva KD, je voditelj PSDI izjavil v intervjuju, ki ga bo objavila prihodnja številka ilustriranega tednika «Europeo», da bo PSDI odrekel 27. januarja podporo Fanfanijevi vladi in da je ta datum dokončen in nepreklicen, tudi če se demokristjanski kongres ne bi odločil za politiko levega centra; v tem primeru bo PSDI prešel v opozicijo, ker ne namerava več podpirati nobene enobarvne demokristjanske vlade; prehod PSDI v opozicijo bi bil v tem primeru avtomatičen.
Na vprašanje, kaj meni o možnosti, da kongres odloži uveljavljenje politike levega centra na čag po volitvah, Sa-ragat smatra, da ta tendenca ne bo prevladala na bližnjem kongresu KD: ((Odložitev uresničenja levega centra bi vključevala sestavo nove enobarvne vlade ob podpori desnice. Znano je namreč, da naša stranka ni vfeč pripravljena podpreti nove enobarvne vlade. Zato ne vidim, kakšno k°-rist naj bi imela KD predstaviti se volivcem pod hipoteko podpore liberalne stranke, v primeru da jo dobi, in monarhistične ter fašistične stranke« Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela njegova stranka v primeru, da bi kongres KD podredil odprtje v levo po. gojem, ki bi jih PSI smatra! za nesprejemljive, je Saragat poudaril: «Dejal sem že, da bomo vsekakor odklonili podporo novi enobarvni vladi. To pe pomen, izvajati nedopustnega pritiska na KD niti u-stvarjati alibi morebitnemu oltrancizmu socialistične levice. Zaupamo v čut odgovornosti vseh, toda hkrati izjavljamo. da je izkušnja z enobarvnimi vladami dokončno zaklju.
čena«. Glede teh pogojev pa Saragat pravi: «Ne pozabimo, da bj bili socialisti tisti, ki bi podpirali vlado. Vprašanje bi se seveda postavilo drugače, če bi šlo za organsko sodelo-- vanje socialistov v vladi. V primeru, ki nas zanima, t. j. zunanja podpora socialistov vladi, ki bi jo sestavljali KD, PSDI in PRI, ni moč dostojno zahtevati drugega, kot razsodno vzajemno razumevanje za ustrezna stališča glede zunanje politike: lojalno atlantsko stališče vlade, nevtralistično stališče PSI. brez SZ naklonjenih prijemov. Ne gre za to, da bi PSI spreobrnili k atlan-tizmu niti da bi se mi odpovedali svojemu trdnemu »atlantskemu« prepričanju, če PSI, ko poudarja socialna vprašanja, ne bo postavljal, kakor se zdi, pogojev, ki bi zmanjšali učinkovitost atlantske politike (dosledno usmerjene k utrditvi miru, nacionaL ne varnosti, svobode vseh narodov), bo moč doseči sporazum izredno lahko: kakor se vedno dogaja kadar smo med poštenjaki, ki — četudi z različnimi metodami — hočejo iste stvari«.
Glede možnosti, da bi odločno nevtralistično stališče PSI postopno spremenilo tradicionalno zunanjepolitično linijo »demokratičnih strank«, Saragat pripominja:	((Verjetneje
je. da se zgodi obratno. Nekaj podobnega se je v ostalem že pripetilo kar zadeva frontizem. Ni bil frontizem PSI, ki je spreobrnil nas _ k zavezništvu s komunistično
stranko, ampak je bilo naše stališče avtonomije, ki je privedlo PSI do tega, da je premagal svoj pretekli frontizem«.
Na vprašanje, kaj meni o možnosti ali koristnosti prehodne politične formule KD-PSDI-PRI z morebitno podporo nekaterih neodvisnih poslancev, Saragat pravi: «Ne le, da ne verjamem v tako domne. vo, toda kar zadeva našo stranko, jo izključujem že vnaprej. Formula levega centra predpostavlja večino, ki more biti kos morebitnim reakcijam prostih strelcev, ki so se že pojavili v preteklosti. Brez podpore PSI bi taka večina bila nemogoča«.
V zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med SZ in Albanijo prinaša jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» krajšo noto. v kateri pravi med drugim: ((Nismo stalinisti in smo vedno ocenil; za pozitiven vsak prelom s stalinizmom; toda jedro krize, ki je sedaj izbruhnila, so pojasnili na 22. kongresu in prej kot ideološko nesoglasje. Hruščev je obsodil jugoslovan-sko politično linijo kot revizionistični odklon, albansko linijo pa kot dogmatični odklon, toda izrazil je svoje prepričanje v raznovrstnost poti in izkušenj v izgradnji socializma. Ponovno uveljavljenje pravovernosti je sedaj povzročilo prekinitev odnosov med državo in državo. Gre za očitno protislovje, ki v praksi ponovno utrjuje načelo vodilne vloge ZSSR in sovjetske stranke glede celotnega mednarodnega gibanja. Ali obstajajo drugačni razlogi v opravičilo takega dejanja? Obstajajo nevarnosti za mednarodni mir v albanski ali kitajski politiki? Če bi bilo tako, bi bilo treba imenovati stvari z njihovim imenom, ne pa jih maskirati za ideolo. ški spor, kajti tako bo nastala največja zmešnjava, za novimi besedami pa se bodo obnovile stare metode«.
A. P.
I. Lic o
STOCKHOLM. 11. — Posebni svetnik norveške vlade za gospodarska vprašanja, bivši generalni tajnik OZN Trygv» Lie, je izjavil jugoslovanskim novinarjem, da je nanj napravilo velik vtis, kar je vi-del v Jugoslaviji: «V dese-tih letih, odkar sem zadnjič obiskal Jugoslavijo, je Jugoslavija zgradila mnoge nove tovarne, ceste, mnogo stanovanjskih hiš in drugih objektov. Prav neverjetno je, da je tak napredek mogoče doseči v desetih letih.«
Trygve Lie, ki se je v Jugoslaviji razgovarjal o sodelovanju med jugoslovansko in norveško industrijo aluminija, je izjavil, da so bili ti razgovori zelo pozitivni in koristni.
 «»-------
Zaostritev položaja na San Domingu
SAN DOMINGO, 11. — Pred-sednik Balaguer izjavlja, da so oborožene sile in njegova vlada odklonile predlog o njegovi ostavki pred potekom njegovega mandata (v avgustu) in da so se pogajanja z opozicijo znašla glede tega na dokončni mrtvi točki. Ob zaključku sestanka, ki so se ga udeležili šefi generalštaba, general Echavarria, pomočnik državnega tajnika ZDA Car-rion, ameriški konzul Hill in čilski veleposlanik pri Organizaciji ameriških držav (OA D) Oyarzun, je Balaguer izjavil, da je »trdno odločen« ostati na oblasti do prihodnjih volitev, general Echevar-ria pa je dodal, da so zahteve opozicije «islovetne z državnim udarom*.
Na tiskovni konferenci pa je Balaguer izjavil, da ima namen razpisati volitve 16. maja.
Voditelj najmočnejše opozicijske stranke dr. Fiallo je izjavil po radiu, da je Balaguer »izdai dominikansko ljudstvo«, kateremu grozi nova vojaška diktatura. Na tiskovni konferenci pa je Fiallo obsodil novo samodrštvo in izjavil, da je za neuspeh pogajanj med vlado in opozicijo kriv general Echavarria, Balaguerja pa je označil za lutko v rokah tega generala.
Za danes je bila previdena obnovitev'splošne stavke.
Končno izjavljajo tudi na uradnih mestih:
n ^	v	«|
demokracije
jc treba ukrepati strogo in z vso odločnostjo
Kljub težkemu življenju, ki ga imajo koroški Slovenci, je vendar mogoče od časa do časa ugotoviti, da hočejo oblasti z nekaterimi u-krepi pokazati prizadevanje za ustvaritev boljšega ozračja med večinskim narodom in manjšino. Celovški •Slovenski vestnik» objavlja pod gornjim naslovom sledeči uvodnik:
O obstoju ali reobstoju neonacistične nevarnosti v Avstriji danes ni ved treba razpravljati, ker taka nevarnost dejansko obstoji in postaja čedalje večja. Morda se da še razpravljati o vprašanju, ali bi do te nevarnosti prišlo tudi v primeru, če bi pristojni žinitelji odločne besede proti neonacizmu že od vsega začetka zamenjali za odločne ukrepe ter s tem nepoboljšljivim sovražnikom demokracije in neodvisnosti Avstrije nedvoumno dokazali, di je avstrijsko ljudstvo po krvavih izkušnjah komaj minule dobe zrelo dovolj, da z vsemi silami brani svojo domovino. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da so to nevarnost zdaj v polnem obsegu spoznali tudi na u-radnih mestih, kjer je bilo v zadnjih dneh ponovno poudarjeno, da je treba proti sovražnikom demokracije u-krepati strogo in z vso odločnostjo.
Ko je parlament v proračunski razpravi oj'avnaval področje »notranje tadeve«, je bilo obširno govoia tudi o zadnjih neonacističen izzi-varjih, tako o streljanju na parlament in oskrumbi židovskega pokopališča v Innsbrucku. Zlasti centralni sekretar SPO poslanec Probst je izčrpno govoril o i ivraž-nikih demokracije in dejal, da prihaja delovame teh e-lementov do izraza tako v pisanju dela avstrijskega tiska, še posebno v atentatih, ki se v zadnjem času nevarno množijo. Na podlagi najdenih dokumentov je opozoril na značilno povezavo med neonacističnimi krogi in FPO ter poudaril, da nacistični duh še ni minil, marveč je spet tukaj. Zato je treba podvzeti odločne u-krepe za kaznovanje teh e-lementov, kajti «nepopolna demokracija je še vedno boljša kot popolna diktatura«.
Ce bomo pri širjenju demokratične miselnosti tesno sodelovali — je dejal poslanec Probst — potem nam mora uspeti, da bomo zlega duha neonacizma v Avstriji zatrli v kali. Cim prej, .etn bolje; prepozno nikdar ni!
Odločne besede proti neonacizmu je spregovoril tudi vicekancler dr. Pittermann v svojem zadnjem govoru po radiu, ko je «danainje pristaše novega nasilja« resno svaril .pred napadi na demokracijo, kajti avstrijsko ljudstvo je enotno pripravljeno, da samostojnost, nev-tralnpst in demokracijo v Avstriji uspešno brani pred vsemi napadi. Enako odločnost pa so izrazile tudi š‘evilne druge vodilne osebnosti, organizacije in ustanove, ki vsi zahtevajo najostrejše ukrepe proti neonacističnim elementom, razpust vseh društev, katerih delovanje je naperjeno proti demokraciji, ter strogo kaznovanje povzročiteljev fašističnih akcij in vseh tistih, ki sodelujejo pri teh akcijah. Oblasti morajo napraviti vse — je na primer rečeno v tozadevni zahtevi Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma — da bo narejen konec zločinskim atentatom na mir m svobodo Avstrije!
Tako s strani notranjega ministra Afritscha kakor pra. vosodnega ministra Brode je bila napovedana novelizaci-ja ustreznih zakonov, ki bo omogočila ostrejše ukrepe proti sovražnikom demokracije in notranjega miru v Avstriji. Minister Afritsch je povedal, da po spremembi društvenega zakona ne bo več mogoče obnavljati prepovedana društva pod drugim imenom, vendar z istimi cilji, nameni in osebami (kot se je to doslej pogosto dogajalo pri neonacističnih organizacijah — op. ured.), medtem ko je minister Broda navedel, kakšni pravni ukrepi, so predvideni za zagotovitev notranjega miru. Stroge sodnijske kazni bodo predpisane za napade na neodvisnost in varnost Avstrije, za žaljenje republike in njenih ustanov ter simbolov, za vojaško vohunjenje v službi tujih držav in za ščuvanje k sovražnim dejanjem in mržnji proti verskim, rasnim in narodnostnim skupinam. Proti vsem oblikam hujskanja ie poudaril minister Broda — nosebno pa še proti rasnemu huiskanju in proti van-dalizmu nepoboljšljivih so
notrebne kazni, o katerih resnosti nihče ne sme dvomiti.
Koroški Slovenci smo že ponovno opozarjali tako na nevarnosti neonacizma kakor še posebej na škodljive posledice ščuvanja na narodnostno mržnjo in se v tej zvezi sklicevali na § 5 člena 7 državne pogodbe, kjer je jasno povedano, da «se mora prepovedati dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine«. Zato pozdravljamo zdaj s strani pravosodnega ministra napovedano no-velizacijo tozadevnih zakonskih predpisov in pričakujemo, da bodo pristojne oblasti v bodoče res odločno in dosledno ukrepale proti šovinističnim hujskačem in tako zagotovile mirno sožitje med narodi, ki edino more jamčiti uspešen razvoj naše skupne domovine.
PARTIZANSKI
SPOMENIK
BO OBNOVLJEN
Naj v tej zvezi navedemo še najnovejše obvestilo, ki ga je Zveza koroških partizanov prejela od notranjega ministrstva v zadevi partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu. V pismu z dne 24.11.1961, št. 125.669-9/61 notranje ministrstvo sporoča, da je ministrski svet na svoji seji dne 9.11.1961 privolil v to, da «na figuralno v poenostavljeni obliki obnovljenem partizanskem spomeniku v Velikovcu ostane dosedanji slovenski napis, „Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu 1942-1945”» nespremenjen in da je vsaka sprememba spomenika, posebej pa sprememba napisa vezana na privoljenje avstrijske zvezne vlade. Hkrati nalaga ministrstvo uradu koroške deželne vlade dolžnost, da uvede potrebne ukrepe za obnovo tega spomenika.
S to odločitvijo je bilo končno ugodeno dolgoletni zahtevi po obnovi razstreljenega partizanskega spomenika tako Zveze koroških partizanov kakor tudi koroških Slovencev sploh in obeh osrednjih slovenskih organizacij, ki sta v svoji skupni vlogi z dne 8. marca 1960 v okviru predlogov za - rešitev manjšinskega vprašanja med drugim tudi ugotovili, da koroški Slovenci pričakujemo obnovo razstreljenega spomenika «kot dokaz poštenega prizadevanja za ustvaritev boljšega ozračja med večinskim narodom, državo in narodnostno skupino*.
SODIŠČE	V	JERUZALEMU	SE	JE	IZREKL EICH	MANNA
Sodeloval je pri naj hujših zločinih hitlerjevske dobe
M»■SC*.»«.-<aijT«1»mn;* — ».—■am—i11- mmsr »irni«!..	(n«n«ni»»rvai'ii».wi »iaimi iiibm ■■■'■■ mbhm
V dolgem seznamu zločinov proti židovskemu ljudstvu, proti človeštvu in vojnih zločinov, je posebej navedena Eichmannova «zasluga» za deportacijo 14.000 slovenskih civilnih oseb
JERUZALEM, 11. — Jeruzalemsko sodišče, je sporočil predsednik sodišča sodnik Moshe Landau v začetku zasedanja, s katerim se je davi nadaljeval proces, je spoznalo Adolfa Eichmanna, bivšega polkovnika nacističnih SS, za krivega vseh navedb obtožnice, in sicer zločinov proti židovskemu ljudstvu, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in pripadnosti k organizacijam, ki jih je mednarodno
vojno sodišče v Nuernber gu proglasilo za kriminalne. Obtoženec je poslušal stoje v svoji stekleni kabini.
Oblečen v modro obleko je Eichmann vstopil nekaj minut pred otvoritvijo za-
dar je dostavil: »Postavila so se vprašanja velike važnosti, ki zahtevajo pojasnitve. Kako je mogoče, da so se dogodila vsa ta dejanja pri belem dnevu? Zakaj so bili prav Nemci, ki so vse to povzročili? Ali bi se bilo mogoče temu
sedanja V svojo kabino. I izogniti, če bi zavezniki po-Vanj so bili obrnjeni po- kazali svojo voljo, da poma-gledi 750 oseb, navzočih v1 dvorani.
Ko je otvoril zasedanje, je
predsednik sodišča Moshe Landau, ki sta mu prisednika «a latere» Halevi in Raveh, pozval obtoženca, naj vstane, ter je v grobni tišini izjavil: »Sodišče vas ima za krivega obtožb, da ste izvršili zločine proti židovskemu ljudstvu, zločine proti človeštvu, vojne zločine ter zločin pripadnosti k sovražnim organizacijam*.
Eichmann je negibno poslušal to izjavo, ki je pravzaprav obsodba na smrt. Ko je zopet sedel, so se, mu komaj vidno stresla ramena.
Predsednik Landau je potem z razburjenim glasom pričel čitati motivacijo sklepa sodišča. Dolg dokument berejo izmenjaje se vsi trije sodniki. Za Landauom je povzel besedo Halevi in sledil mu je Raveh. Otoženčev zagovornik Servatius sedi sam za mizo obrambe, ker je prišel brez pomočnika in brez tajnika.
Predsednik Landau je svoj govor pričel z besedami: »Ni nič bolj groznega od zločinov, katerih ste obtoženi. Sodelovali ste pri najhujših zločinih hitlerjevske dobe...* Landau je podčrtal, da se mora sodišče omejiti na proučevanje obtožb proti Eichmannu, ven-
Odvetnik Servatius
imuni minili,iimiiiiHiiiiiiiimiiiiiiilllltiiimmilllilHmiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimililiiiiii
Nedolžen presedel 10 let v zaporu?
BOČEN, 11. — Kaže, da se bo raznim primerom, ko so posamezni obsojenci presedeli v zaporih leta in leta zaradi zločinov, ki jih niso izvršili, sedaj pridružil še primer dr. Weissteinerja. Tega so 1951 zaprli in 1953 obsodili zaradi umora nekega nacističnega oficirja, Weissteiner, doma iz Južne Tirolske, je 1938 opti-ral za Nemčijo in pozneje postal častnik ter pilot nemške Luftwaffe. Ob zlomu nacizma se je nahajal v Bocnu, pa se je nato umaknil v hribe, da ga ne bi zavezniki odvedli v kako taborišče. Tu se je spoznal z nemškim računskim oficirjem Grossom, ki se je z veliko količino denarja vračal v Nemčijo v družbi lepe, mlade Elene Balli iz Ferrare. Domenil se je z Weissteinerjem, da ga bo ta spravil čez mejo kot dober poznavalec obmejnega področja. Gross je odšel iz Sarentina z nekim ruskim ujetnikom, ki ga je imel za slugo, prej pa je še izročil veliko vsoto	denarja mladi
prijateljici ter ji naročil, naj se vrne domov.
Grossa pa od tedaj nihče ni več videl, pač pa so 31. julija 1945	pastirji	našli neko že
razpadajoče truplo. Karabinjerji so menili, da gre za kakega italijanskega častnika, toda v neki majhni vasi so začeli	govoriti	o Weissteinerju
kot	morilcu.	Weissteiner, ki
je medtem končal študije na univerzi v Innsbrucku, je bil aretiran in ker ni znal navesti prepričljivega alibija, je bil obsojen.
Pred dobrim letom pa se je vsa stvar spet sprevrgla. Nemška sekcija mednarodnega društva za pokop padlih je italijanskim vojaškim oblastem vrnila ostanke, ki naj bi bili Grossovi. Nemci so sporočili, da so po natančnem pregledu ugotovili, da ti ostanki nimajo ničesar skupnega z Grossom. Iz Berlina je prišla tudi Balli, ki se je poročila z nekim nemškim državljanom, in izjavila, da zobovje absolutno ni Grossovo.
Sedaj se vsa zadeva nahaja
pred kasacijskim sodiščem v Rimu, ki je imelo danes peturno sejo. Sklenilo je, da je treba opraviti še neke formalnosti, preden bi se pričela revizija procesa. Mati Weis-steinerja, ki ima 72 let (sin jih ima 41) sedaj upa, da se ji bo sin po desetih letih zapora vrnil domov.
 #»---------
Atomskih podmornic imajo žc 28 v ZDA
PORTSMOUTH, 11.	— V
Portsmouthu so splavili atomsko podmornico «Tinosa», ki je ena najbolj naglih na svetu. Gre za podmornico 4.300 ton, ki bo oborožena s torpedi in raketami.
V ladjedelnici v Velleju pa so splavili največjo ameriško atomsko podmornico »Plun-ger*. Podmornica je dolga 85 metrov. Tudi »Plunger* bo o-borožena samo s torpedi.
S podmornicama »Tinosa* in »Plunger* se je število a-meriških atomskih podmornic dvignilo na 28.
V ladjedelnicah v Bathu so splavili fregato «Harry E. Yar-nell* 7.000 ton. Ladja bo o-premljena v daljnovodenimi raketami.
Pariška rožarica proti plošči
PARIZ, 11. — Sodna prijava neke rožarice je prisilila pevca Felixa Martena, da je umaknil iz prodaje ploščo s pesmijo «A Passy», V pesmi Felix Marten večkrat izraža svojo željo, da bi živel v Pas-syju in to svojo željo zaključuje s pozivom poslušalcem, naj telefonirajo na njegovo telefonsko številko Villette 00001, da bi mu po telefonu povedali naslov kakega praznega stanovanja v tem kraju.
Rožarica Goin, ki ima v tem kraju telefonsko številko prav Villette 00001, se je obrnila za pomoč k sodniku, ker da ji mnogi nagajajo
gajo preganjanim Zidom? Kateri so bili vzroki tega antisemitizma? Kaj se lahko napravi, da se prepreči, da bi se te strahote ponovile?*
Sodnik »a latere* Halevi je potem pojasnil razloge, po katerih je sodišče prišlo do zaključka, da je pristojno, da sodi Eichmanna. Halevi je podčrtal, da izraelska zakonodaja ni v nasprotju z zakoni naravnega prava in s pravnimi načeli. Sodnik je zatrdil, da zakonski instrumenti, ki so uveljavili načelo retroaktivnosti, niso ustvarili novih zločinov, ker so se omejili na to, da določijo kazen za tiste, ki so odgovorni za točno določene zločine. Nacisti sami so zelo dobro vedeli, da je njihovo delovanje kriminalno, je izjavil Halevi. To je dokazano s tem, da so nacisti naredili vse mogoče, da bi izginili sledovi njihovih dejanj. Sežigali so trupla svojih židovskih žrtev in njih pepel so raztresli, da ga je razpihal veter. Uničili so vse dokumente gesta-pa. Sodnik je nadalje zatrdil, da izraelski zakoni tudi niso v nasprotju z mednarodno zakonodajo.
Proti Eichmannu navaja obtožnica 15 točk, od katerih jih je 12, za katere je predvidena smrtna kazen, za tri pa najvišja kazen 7 let zapora. Prve štiri točke obtožnice navajajo zločine proti židovskemu ljudstvu. Obtoženec je obtožen, da je od leta 1939 do 1945 postavil milijone oseb v take življenjske razmere, ki so imele za smoter njih fizično uničenje; nadalje je obtožen, da je povzročil fizično in moralno škodo milijonom Zidov; leta 1942 je skupaj z drugimi osebami sestavil u-krepe za sterilizacijo Zidov z namenom, da se uniči židovsko pleme. Peta, šesta in sedma točka obtožnice navajajo zločine proti človeštvu. Skupaj z drugimi osebami je obtoženec povzročil smrt, uničenje, sužnost in deportacijo civilnih židovskih oseb; preganjal je Zide iz narodnostnih, plemenskih, verskih in političnih razlogov; povzročil je uničenje lastnine Zidov, bivajočih v Nemčiji in zasedenih deželah. Osma točka navaja kot vojni zločin, da je obtoženec skupaj z drugimi osebami povzročil grdo ravnanje, deportacijo ter umor židovskih prebivalcev dežel, ki jih je zasedla Nemčija ali pa druge države osi. Naslednje tri točke obtožnice navajajo zopet zločine proti človeštvu; tako je obtoženec z drugimi osebami med 1940 in 1942 povzročil deportacijo čez 500.000 civilnih poljskih oseb; nadalje je obtoženec z drugimi osebami povzročil tudi deportacijo 14.000 slovenskih civilnih o-seb; skupaj z drugimi osebami je tildi povzročil deportacijo desettisočev ciganov v koncentracijska taborišča z namenom, da bi jih uničil; in končno je z drugimi osebami povzročil deportacijo kakih 100 otrok češke vasi Lidice na Poljsko ter tamkaj njih umor. Zadnje tri točke navajajo pripadnost Eichmanna k sovražnim organizacijam, in sicer je bil »Obersturmbannfiihrer* organizacije »Schutzstaffeln der NSDAP* (SS), član »Sicher-heitdienst des Reichfuhrers SS* (SD), in član »Gestapo* s funkcijo ravnatelja oddelka za židovske zadeve.
Dokument, ki ga bere Halevi, se ne omejuje samo na navedbe iz primerov modernega pravosodja temveč posega tja do Huga Grotiusa, ki je leta 1625 v svojem slavnem traktatu «De iure belli ac pacis« postavil temeljno vprašanje o pravici kaznovanja. Halevi zavrača ugovore glede pravice izraelskega sodišča, da sodi Eiohmanna. Kar zadeva aretacijo Eichmanna po izraelskih agentih v Argentini, poudarja Halevi, da so okoliščine aretacije brez pomena za sam proces.
V začetku čitanja tega dokumenta je Halevi pohvalil tako državnega tožilca Haus-nerja kot odvetnika Servatiu sa.
Popoldanska razprava se je pričela ob 14.30 in tedaj je pričel čitati pravdorek tretji sodnik Itzhak Raveh. V tem delu je prikazan Eichmann od svoje mladosti do vrhunca svoje «kariere». Našteti so Eichmannovi zločini, med ka-
terimi je navedena tudi ustrelitev 8000 jugoslovanskih Zidov.
Proti večeru je bilo zasedanje za nekaj časa prekinjeno, a se bo potem nadaljevalo tudi zvečer.
Eichmannova žena Vera, ki se je septembra vrnila iz Argentine v Avstrijo, je izjavila, da ne veruje, da bi njen mož napravil zločine, katerih je obtožen. Dostavila je, da čaka z upanjem na izid procesa. To je prvi javni komentar Eich-mannove žene o procesu, odkar se je vrnila v Evropo.
Odvetnik Servatius pa je v intervjuju za UPI povedaj, da je Eichmann napisal knjigo kakih 5Q0 strani, katere rokopis je v rokah izraelskega sodišča, ki se bo izreklo o objavi. Servatius je tudi povedal, da Eichmann nima imetja, zato ni potrebno, da bi delel testament.
iiliiniMiliiilliiMiiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiitiinnifiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiilii
Zločinec Adolf Eichmann pred sodniki
Pred sodno razpravo proti nekaterim italijanskim državljanom v Egiptu
Finančnik Dino Lora Totino ni izpolnil pogodbenih obveznosti o prinosu valut■
Vittorio Pietrangelo, ravnatelj igralnic v mokatamskem kazino ju, je baje nameraval pobegniti z večjo vsoto egiptovskega denarja
KAIRO, 11. — V tukajšnjih evropskih krogih je vzbudila velik hrup vest, da so egiptovske oblasti prijavile sodišču za zaščito države skupino
Mokatam v Kairu. Ta dela pa niso bila še niti začeta. Da bi grof Lora Totino dobil v najem ta dva turistična objekta, se je obvezal, da bo
sedmih italijanskih finančni- prinesel v Egipt en milijon kov, češ da so goljufali drža-' 600.000 dolarjev. Državni toži-vo. Gre za grofa Dina Loro I lec Hafez Sabek je izjavil, da Totina, Silvia Tonella iz Pa- j je grof Lora Totino vložil v dove, Giovannija Di Bello, egiptovske banke le neznatno inženirja Giuseppa Geracijai vsoto dolarjev. Oddelek za iz Caltagironeja, odv. Franca | »valutne prekrške* pri kair-Labriolo iz Rima, odv. Um-1 skem sodišču naj bi bil ugo-
berta Paceja in Ulaha Brue-ra. Od teh so trije: grof Dino Loro Totina, Di Bella in inž. Geraci v Kairu, ostali štirje pa so že dolgo v Italiji. Generalni državni tožilec Hafez Sabek je ukazal odvzeti trem italijanskim državljanom potne liste, da bi ne mogli oditi iz Egipta. Po nepotrjenih vesteh, bi se razprava proti sedmim italijanskim državljanom morala začeti že v sredo ali v četrtek. Štirje obtoženci bodo sojeni v odsotnosti.
Hafez Sabek, ki je sam o-sebno vodil preiskavo in sestavil obtožnico, pravi, da so omenjeni finančniki ogoljufali egiptovsko državo za 250.000 egiptovskih šterlingov, kar je približno pol milijarde v lirah. Ko je Hafez Sabek govoril o obtožnici, je že najavil morebitne kazni, ki bodo znašale 15 let zapora in globalno globo 750.000 egiptovskih šterlingov, t.j. eno milijardo in 300 milijonov italijanskih lir.
Grof Dino Lora Totino, inž. Geraci in Di Bella so trenutno pod policijskim nadzorstvom.
Po preiskavi, ki jo je uvedla egiptovska sodna oblast, gre za kazniva dejanja v zvezi z upravo egiptovske družbe za izkoriščanje bivše kraljeve rezidence v Montazahu v turistične namene in za podobno kaznivo dejanje v vodenju re-zidencialnega področja Moka-tama, kjer je med drugim tudi neka igralnica.
Bivša kraljeva rezidenca kot tudi naselje Mokatam sta bili dani v najem neki italijanski družbi, ki jo je vodil grof Dino Lora Totino, ki bi bil moral izvesti tu tudi nekaj del, da bi mogel privabiti turiste. Med drugim gre za pogodbo, s katero se je grof Lora Totino obvezal za gradnjo žičnice, ki bi povezovala »Most levov* z »Goro*
tovil tudi »davčne utaje* grofa Lora Totino in drugih voditeljev družbe.
Na gsnovi teh ugotovitev in, zaradi tega, ker se Lora Tetino ni držal obljub, da bo »uvozil* določeno vsoto tujih kapitalov, je bil skupno s svojimi sodelavci prijavljen sodišču.
Po zadnjih vesteh je kairska policija včeraj ponoči iz-
gralnic v Mokatamskem kazi-1 noju. Agenti so odkrili dve vrečici z 2.400 egiptovskimi šterlingi in večjo vsoto tuje valute. Policija je Pierangela obtožila, da se je pripravljal pobegniti s to vsoto iz Egipta.
PADOVA, 11. — Silvio To-nello, upravni direktor družbe Eugenio Grassetto iz Padove, je v zvezi z »valutnimi prekrški* v Egiptu izjavil takole: »Stvar me je močno začudila tudi zato, ker vem edino le to, kar so danes objavili časopisi. Podjetje Grassetto, katerega direktor sem, je napravilo načrte in Vodilo gradbena in cestna dela za egiptovsko družbo »Sam-mo», katere predsednik je grof Dino Lora Totino. In to je delala od leta 1956 do sueške vojne. Od oktobra 1956
vedla preiskavo v stanovanju pa se je prenehalo vsako so-italijanskega državljana Vit- delovanje, Pri podjetju »Sam-toria Pierangela, direktorja i- mo», ki je egiptovsko, nisem
Nagradno žrebanje PRIMORSKEGA DNEVNIKA
BREZPLAČNO V DALMACIJO
In deset drugih lepih nagrad
»Primorski dnevnik« prireja nagradno žrebanje za stare in nove naročnike. Med naši-mj starimi, zvestimi naročniki, ki bodo poravnali , celoletno naročnino za leto 1962 do 15. januarja prihodnjega leta, bomo izžrebali enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik in v Boko Kotorsko.
Enaka nagrada je namenjena enemu izmed novih naročnikov, to je enemu izmed onih, ki se bo do 15. januarja prihodnjega leta na novo naročil na «Primorski dnevnik« in plačal celoletno naročnino.
Izžrebana naročnika
bosta imela plačano kabino turističnega razreda, hrano, prevoz itd. Le stroške za potni list in vizum bosta morala prevzeti sama.
Poleg tega bomo za stare in nove naročnike s poravnano celoletno naročnino izžrebali še 10 lepih nagrad.
Ne glede na izžrebane nagrade pa bo vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino po nižji ceni, dobil v dar lepo slovensko knjigo-» * *
Izlet v Dalmacijo bomo priredili prihodnje leto spet z motorno ladjo «Jadran» v Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, na Hvar, Korčulo in na Reko.
Policijski agenti imajo precej posla z demonstranti, ki se pred veleposlaništvom ZDA v Bruslju razburjajo, češ da ZDA podpirajo sile OZN v Katangi
soudeležen in nimam pri njem nobenega položaja. Zato me vsa zadeva ne le čudi, pač pa ne hajdem nobene utemeljenosti, tako da morem misliti le, da gre za zgrešene vesti. Kar se pa tiče pobegov kapitalov, lahko zagotovim, da je od podjetja, katerega direktor sem, že več let bila predložena egiptovskemu uradu za izmenjavo denarja zahteva za normalen izvoz ustrezne valute v okviru egiptovskih zakonov in sicer v zvezi z deli in načrti, ki jih je podjetje pripravilo oziroma izvršilo. Toda naša zahteva je šele v teku in odveč bi bilo dodajati, da se ni mogla odnesti iz Egipta niti ena lira. Nadalje mi ni znano, da bi podjetje »Sammo* ali grof Lora Totino prenesel v imenu družbe kapitale v Italijo, kajti v tem primeru bi bilo našim zahtevkom že zadoščeno.
Zato — je zaključil Silvio Tonello — se mi zdi, da gre le za napihnjeno zadevo, katere namen je odnesti grofu Lora Totino precejšnje kapitale, ki jih je vložil pri uresničenju urbanističnih načrtov v Mokatamu in v kopališču Montažah. Povsod, tudi v Kairu,	se najde	kak	slab	Ita-
lijan.
Nekoliko višji prirodni prirastek prebivalstva
RIM, 11. — Začasni podatki, ki jih je izdal državni statistični inštitut v zvezi s prirastkom prebivalstva v Italiji, pravijo, da se je v dobi od letošnjega januarja do konca septembra	rodilo v	Ita-
liji 702.640 otrok, kar je za 7.406	več kot	v	istem	raz-
dobju lanskega leta. Zaradi tega znaša kvocient rojstev, in sicer število rojstev na tisoč prebivalcev, 18,3, kar je enako kot leta 1960. V istem času je umrlo 344.350 oseb, kar je za 15.141 manj kot prejšnje	leto, tako	da	se je	kvo-
cient smrtnosti zmanjšal od lanskih 9,4 na letošnjih 9. Iz tega izhaja, da znaša letošnji prirodni prirastek, to je višek rojstev nad smrtnimi primeri 358.290 oseb, kar je :a 22.547 več kot v istem razdobju lani.
 «»-------
Že «vse oddano» v francoskih planinskih hotelih
PARIZ, 11. — Čeprav so se cene zimskih letovišč povišale, kaže da ta povišek cen Francoz.v ni prestrašil. Statistični podatki, ki so bili pravkar objavljeni, pravijo, da se je letos v hotelih sinu-čarsKih krajev prijavilo za 20 odst, več ljudi kot lansko leto. Kar se pa tiče cen, so se v liot»'ih druge kategorije povišale ra 5 odst., v hotelih p:ve k it~gor:je pa za 10 odst. Tudi število članov francoskih smučarskih klubov se je povečalo in sicer od lanskih 188.000 na sedanjih 200 tisoč. V mnogih planinskih predelih visi že na mnogih hotelih napis «vse oddano«. To se pravi, da se Francozi zgodaj pripravljajo na božične in novoletne praznike in v ta namen so francoske železnice že najavile, da bodo od
rj*
i„ vrit0
promet celo
15. decembra do 15. janu®
vključile v posebnih vlakov.
-	-	d«---
občevalnih sredstev
pir
PARIZ, 11. — V nekem ^ ročilu UNESCO, ki le -objavljeno ob obletnici ralne izjave o človeških • y vicah, je rečeno, da se 1 ji dijska in televizijska	p
v svetu izredno podrobnih poročilih U- |,j se je število radijskih P
v svetu od 1948 do konC i t, '14 h11, 19-48
ta 1960 povečalo za
m sicer od 5.450 leta 11.760. Število radijskih fi ratov pa se je PovelJ-[ te’’ 128 odst. od tedanjih >- j« lijonov na 366 mibj°h pol ob koncu leta 196--	^
Kar se televizije
da ta
vso
zeih'
ell
-ck»
jCI»
\ i poročilo, praktično že .... oblo, medtem ko 1948 na svetu le nekaj . s televizijskimi postaj3 ^ v Tiskovne agencije so f<1j. zadnjih 12 letih posebn j0 Afriki, kjer J»b_ p'
vile »	-	h
21 v različnih država • v tiče tiska, berete
v
pa
tem poročilu, da se 1 e_.vj a*1 ropi in v Severni A»*	„	s*
v
_ »riki _
koliko skrčil, povečal P .ji je v ZSSR, v Južni A in v Afriki. Na sVfLga imeli ob koncu lans ^ je ta 7.660 dnevnikov, ^ prej pa smo jih ime t1 Naklada pa se je zve-t„gf* 31 odst .Kar se *ine®jnep)»' fov tiče, se je število ,0 o tegrafskih dvoran P°ve eč ■' 95.000 na 167.000. Na:1 jcincI,',g
mov izdela japonska tografija, ki jih je lan to ? na trg 423, drugo zavzemajo ZDA z 22  «»-----------------
Srečno v vesolj0 ^ a nesrečno v ba^e fl
COLOMBO, 11.
soki sovjetski *un^C„'°je ^Lt Colombu izjavil, d»
sovjetski kozmonav ,,
Juri Gagarin doživelehus0, cident v kopalnem	3
gresom ^
Funkcionar, katereg j ^ ne javljajo, je P0'', jo fy pini domačinov,	rj n11
vprašali, od kod	d9 jo
na nad levim oieS°d'efil>'<e't' na ni posledica i°	pri
katerega naj bi pms polet’an>1' banju za vesoljski k r ,v pa da se je Gag jff ko je skočil v	i'1
vo zadel ob rob. z> jC? incidenta je Gagah’ s> tudi nekaj dni koh SZ.
 «» --------
ie” $
Uspel poskus
POINT MUGU	j.e
11. - Ameriška vol9 .fjl^
z raketo «Nike'^
(Kal’* * ’*
  - te>v
strelila raketo
streljevanju ra*'e.t'-0 v9' p ma tri stadije, ki j ut no delovali, tak,0„c so >* pr9’
izkus uspel. PoizlC^sili zato, da bi pre«k«»
vo za vodenje	je	jji*	i
Raketa »Nike-Zeus	^	,
njena prestrezanj« l60 jr skih raket do vi	^„	f'	t*	|
Prihodnje leto J	^
kusili proti raK »Atlas*.
SLAVNOSTNA PODELITEV NOBELOVIH NAGRAD ZA LETO 1961 V NEDELJO V STOCKHOLMU
NOVA KNJIGA-PRIMERNO DARILO
Pripovednik in delo ne služita ničemur ee ne služita človeku in človečanstvu!
To globoko misel je po sprejemu diplome izrekel nagrajenec za književnost, jugoslovanski pisatelj dr. Ivo Andric
STOCKHOLM, 11. — V impozantni dvorani koncertnega doma v Stockholmu je bila včeraj popoldne ob 16.30 slovesna podelitev letošnjih Nobelovih nagrad iz lizike, kemije, medicine in literature v navzočnosti članov švedske kraljevske hiše z Gustavom Adolfom VI. na čelu. Slovesnost se je začela s slavnostno «polonezoj>, ki jo je zaigral orkester, nakar so stopili mirno in dostojanstveno v dvorano tisti, ki so izpolnili stremljenja Alfreda Nobela, ki jih je izrazil v svojem slavnem testamentu.
Po pozdravu švedskega kra-
ljevskega para in članov kraljevske hiše, so novi lavrea-ti zasedli prostore levo od govorniškega odra. Njim nasproti so sedli švedski akademiki, ki so bili letos zadolženi za obrazložitev skle-Pa svojiih ustanov. Slovesnosti se je udeležilo tudi več dobitnikov Nobelovih nagrad iz prejšnjih let, člani Nobelovega sklada, člani Akademije znanosti in zastopniki norveškega parlamenta, ki so istočasno včeraj v Oslu podelili Nobelovo nagrado za mir Albertu L,uthuli, profesorji švedskih univerz, šefi diplomatskih misij akreditiranih v Stockholmu in drugi.
Letošnjo slovesnost je za-Cel predsednik Nobelovega sklada prof. Arne Tiselius z govorom, ki je brez pretiravanja zelo globoko odjeknil med prisotnimi. Svoj govor, •v katerem je razčlenil posledice neslutenega razvoja znanosti v zadnjih letih in poudaril, da ima znanstveno raziskovanje dvoje lic; eno temno in drugo svetlo, je zaključil z besedami:
»Želel bi poudariti nekaj, kar kljub vsemu malenkost ožar a to sicer temno podobo. Nikoli niso bili vzajemni stiki in mednarodno sodelovanje na področju znanstvenega raziskovanja tako živi kot sedaj. Izmenjava njihovih idej često presega svoje okvire. Povsem naravno je. če vidim v Nobelovi instituciji manifestacijo v tej smeri in takega pomena. Ko smo tukaj zbrani na Nobelovi slovesnosti 1961, da počastimo in pozdravimo predstavnike različnih narodov, vemo, da stoji za nami mednarodno javno mnenje, ki se skupaj z parni zahvaljuje letošnjim nagrajencem za njihovo delo v prid vsemu 'čip-, veštvu«.
Njegov govor se je zaključil s »Pesmijo pomladi«, nakar so za to določeni švedski akademiki podali obrazložitev Pomena znanstvenih oziroma umetniškega dela vseh petih letošnjih nagrajencev. Akademik Ivar Waller je najprej spregovoril o delu profesorjev Roberta Hofstadterja m Roberta Moessbauerja, ki sta ga opravila na področju fizike, Potem pa sta iz rok kralja Gustava Adolfa VI. prejela zlato Nobelovo plaketo in nje-gove čestitke. Za njima sta Prejela nagrado po vrsti dr. Melvin Calvin za kemijo in dr. George von Bekesy za medicino.
Jugoslovanskega Nobelovega Pagrajenca Iva Andriča je Predstavil tajnik švedske akademije dr. Anters Oesterling, m je precej na široko seznami navzoče z Andričevim književnim delom ter z gibalno »lo, ki stoji za romani »Most na Drini«, »Travniška kronica«, »Gospodična« in drugimi Pjegovimi stvaritvami.
"Na vaši nagradni diplomi p je na koncu dejal dr. Oes-‘erling — piše, da ste dobili Nobelovo nagrado za epsko s>lo, s katero ste opisovali motive in usode iz zgodovine Sv°je dežele. Švedska akademija vas z veseljem nagrajuje kot zaslužnega predstavnika jezikovnega področja, ki do sedaj še ni bilo zastopano v vrsti nosilcev teh nagrad«.
Svečanost se je zaključila ? švedsko himno, zvečer pa Je v Mestni hiši v Stockholmu Nobelov sklad priredil banket, kateremu so prisostvovali kraljevska družina, a-kademiki in druge ugledne o-Sebnosti. V zdravici Ivu An-driču je književnik Lilie-strand dejal: »Kot kronist in P°velist ste nam, dr, Andrič, Pripovedovali o Vaših sodržavljanih, njihovem življenju !n trpljenju, njihovih nesrečah *P naporih v miru in v voj-Vi ste se osebno borili 2a njihovo svobodo in pravi-da žive na svoj lastni na-'P. In prav tako kot most Preko Drine veže Vzhod in Zahod, tako tudi vaša dela P°vezujejo kulturo vaše de-žel® s kulturami drugih napadov«.
V svojem odgovoru na zdravico je Nobelov nagrajenec dr. Ivo Andrič dejal:
*Rri izvrševanju svojih vi-*°kih nalog je Nobelov komite Švedske akademije *klenil tokrat odlikovati pts-c® kot se pravi, male države, 2 Nobelovo nagrado, ki v mednarodnem merilu pomeni visoko priznanje. Naj mi bo dovoljeno, da ob sprejema-Pju tega priznanja izrečem Pekaj besed o tej državi in dodam nekaj splošnih razbijanj v zvezi s pripoved-
nim delom, ki ste ga izvolili nagraditi.
Moja domovina je. zares «mala dežela med svetovi» kot je dejal neki naš pisec, in to je dežela, ki si v hitrih etapah za ceno velikih žrtev in izjemnih naporov prizadeva na vseh področjih in tudi na kulturnem, nadoknaditi ono, za kar jo je nenavadno burna in težka preteklost prikrajšala. S svojim prizna-njem ste vrgli žarek svetlobe na književnost te dežele in tako pritegnili pozornost sveta na njene kulturne napore prav v času, ko je naša književnost z vrsto novih imen in originalnih del začela prodirati v svet v upravi-čeni težnji, da tudi ona da svetovni književnosti svoj od" govarjajoči prispevek.
Vaše priznanje književniku te dežele pomeni brez dvoma ohrabritev pri tem prodiranju. Zaradi tega nas obvezuje na hvaležnost in srečen sem, da vam lahko v tem trenutku in s tega mesta ne samo v svojem, temveč tudi v imenu knji" ževnosti kateri pripadam, to hvaležnost enostavno toda iskreno izrazim.
Nekoliko težji in zahtevnejši je drugi del moje dolžnosti: da povem nekaj besed v zvezi s pripovednim delom pisatelja, kateremu ste izkazali čast s svojo nagrado.
Toda ko gre za pisatelja in njegovo delo ne izgleda mar nekoliko kot krivica, da se od onega, ki je ustvaril neko umetniško delo, poleg tega da nam je dal svojo kreacijo, torej del samega sebe, pričakuje, da pove še nekaj o sebi in o tem delu? So med nami, ki smo bolj nagnjeni k temu, da na tvorce umetniških 4e{. JiledgmQ bodisi ,kqt na neme, odsotne sodobnike, bodisi kot na slaurve pokojni-* ke. in ki smo mišljenja, da je govorica umetniškega dela čistejša in jasnejša, če se ne meša z živim glasom njegovega ustvaritelja. Tako pojmovanje ni niti osamljeno in niti novo. Ze Montes-quieu je trdil, da «pisatelji niso dobri sodniki svojih deh. Z občudovanjem in razumevanjem sem nekoč pre-čital Goethejevo pravilo: «U-metnik naj ustvarja in ne govori)), prav tako kot sem mnogo let kasneje z vzhičenjem naletel na isto misel nikoli preveč obžalovanega Alberta Camusa.
Zaradi tega bi želel postaviti težišče tega kratkega razmišljanja, kot je po mojem mišljenju prav in umestno, na razmišljenje o pripovedi in pripovedovanju nasploh. V tisočih raznih jezikih, v
najrazličnejših pogojih življenja se iz veka v vek od starih patriarhalnih pripovedovanj v kolibah, izpred ognjene dobe pa vse do del modernih pripovednikov, ki izhajajo v tem trenutku iz velikih založb v velikih svetovnih središčih, prepleta zgodba o človekovi usodi, ki jo brez konca in presledkov pripovedujejo ljudje ljudem. Način in oblike tega pripovedovanja se spreminjajo s časom in prilikami, toda potreba po pripovedi in pripovedovanju ostaja in zgodba teče dalje in ni ji kraja. Tako se nam včasih zdi, da človeštvo od prvega bliska zavesti skozi stoletja pripoveduje samo sebi v milijonih variantah vzporedno z dahom svojih pljuč in ritmom svojega bitja stalno isto zgodbo. In ta zgodba kot da bi hotela, nalik zgodbe legendarne Šeherezade, premamiti krvnika, da odloži neizbežnost tragične usode, ki nam grozi in podaljša iluzijo življenja in trajanja. Ali mora morda pripovednik s svojim delom pomagati človeku, da se najde in znajde? Je morda njegovo poslanstvo, da govori v imenu vseh onih, ki niso znali ali ki jih je predčasno zrušilo življenje — krvnik in zato niso utegnili, da bi se izrazili? Ali pripovednik morda pripoveduje sam sebi svojo zgodbo, kot otrok, ki prepeva v mraku, da bi prevaral strah? Ali je namen tega pripovedovanja da nam osvetli, vsaj malo temno pot, na katere nas često vrže življenje in da nam o tem življenju, ki ga živimo, ki pa ga ne vidimo in ne razumemo vedno, pove nekaj več, kar mi v svoji slabosti lahko zaznamo in razumemo, tako da često Šele iz besed dobrega pripovedovalca zvemo, kaj smo naredili in kaj prezrli, kar bi morali narediti in kar nismo. Morda je v vseh teh pripovedovanjih, ustnih in pisanih, tudi vsebovana prava zgodovina človeštva in morda bi se iz njih moglo vsaj naslutiti, če že ne spoznati, smisel te zgodovine, in to ne glede na to, če obdelujejo preteklost ali sedanjost.
Ko je govora o pripovedovanju, ki obdeluje preteklost, je treba opozoriti, da obstajajo mišljenja, po katerih bi pisati o preteklosti moralo pomeniti ne meniti se za sedanjost in do neke mere obrniti hrbet življenju. Mislim, da se pisatelji zgodovinskih pripovedi in romanov ne bi strinjali s tem in da bi prej bib pripravljeni priznati, da sami dejansko niti ne vedo, kako in kdaj se preuržejo iz onega, kar se imenuje sedanjost v ono, kar imamo za preteklost, da se z lahkoto, kot v snu, prestopa pragove stoletij. In končno se mar v preteklosti kot v sedanjosti ne srečavamo s sličnimi pojavi in istimi problemi: — Biti človek, rojen brez svoje vednosti in brez svoje vo-
lje, vržen v ocean obstaja-n j a. Morati plavati. Obstajati. Nositi identiteto. Vzdržati atmosferski pritisk vsega okrog sebe, vse spopade, ne-predvidljive in nepredvidene lastne in tuje postopke,, ki najpogosteje niso po meri naših moči. In povrh vsega je treba vzdržati še svojo misel o vsem tem. Skratka: biti človek.
Tako tudi z onstran črte, ki samovoljno deli preteklost od sedanjosti, srečuje pisec to isto človekovo usodo, ki jo mora spoznati in čimbo-Ije razumeti, se poistovetiti z njo, jo ogrevati s svojo krvjo in svojim dahom dokler ne postane živo tkivo zgodbe, ki jo želi sporočiti čitateljem, čim lepše, čim enostavnejše in čim oolj prepričljivo.
Kako se to doseže, na kak način in po katerih poteh? Eni to dosežejo s svobodnim
ic neomejenim razmahom fantazije, drugi z dolgim in pozornim proučevanjem zgodovinskih podatkov in družbenih pojav. Eni s pronicanjem v vsebino in smisel minulih lepot, drugi pa s kapriciozno in veselo lahkotnostjo, kot tisti plodni francoski romanopisec ki je govoril:	uKaj je zgodovina?
Klin na katerega obesam sioje romane)). ^kratka sto načinov in poti lahko obstaja po katerih pride pisec do svojega dela, toda edino kar je važno in odločilno je delo samo!
Pisec zgodovinskih romanov bi lahko na svoje delo postavil kot naslov in kot edino objasnitev vsega vsem in enkrat za vselej stare le-sede: «Razmišljal sem o starih dneh in se spominjal let večnosti)).
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nobelov nagrajenec za mir Albert Lutuli je prejel nagrado na svečanosti v Oslu. Po svečani predaji je južnoafriškemu borcu za neodvisnost in enakopravnost čestital norveški kralj Olal
Ervin
Fink:
GO-
Mladinska knjiga je v svoji zbirki uigra in delo# izdala knjižico, !.’ kateri Ervin Fink uvaja čitatelja v igro
ego«.
Kaj je to eGo-igra«? Go predstavlja del duhovnega zanimanja in življenja daljnega Vzhoda. Je to najstarejša kombinatorska igra na igralni deski, ki ima najbrž vsaj toliko ljubiteljev kot evropski šah.
Zanimiva je okolnost, da na svetovnih šahovskih turnirjih, kjer dandanes skoraj vsi narodi tekmujejo, da bi pokazali svoje duhovne sposobnosti in dosežke v tej igri, ni ne Kitajcev ne Japoncev. Dejali bi, da to nekoliko preseneča, saj je dobro znano, da imata prav ta dva naroda staro in visoko duhovno kulturo, in vendar kažeta tako malo zanimanja za šah. Ako pa vemo, da imajo narodi daljnega Vzhoda svojo igro «go», ki v ničemer ne zaostaja za šahom, pa ta pojav prav lahko razumemo.
Pradomovina šaha je Indija, od koder se je potem širil proti zahodu: čez Perzijo, Arabijo, Španijo v Evropo, a proti vzhodu preko Vzhodne Indije, Kitajske, Koreje na Japonsko.
 ..............................................................................  um....umnimi......
miimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimimiiiiimi
DE GAULLOVB OBLJUBE O »SVOBODNI ALŽIRIJI? NE PREPRIČAJO
Čemu naj služijo sedanje akcije pregrupiranja	v
Ker francoski načrti o «hitrem pomirjenju» niso uspeli, je Pariz začel z drugo taktiko: manjša, toda bolj učinkovita vojska - Sedaj pa gre za «do!goročno ohranitev interesov»
Suhoztmske A Primorski In
baze
evionske baze
Bozf tujske Primorske i
legje
baze
Motorizirano	A vionske
okJopne enote	baze
r.
j®
■tol oo
SREDOZEMSKO MORJE
• ■ if. . "v '•
^ ' -j
V Oran
Mostagangm
00 ©^««0»	C—,
® °
Sidi bel Abeš
f-tlipvil onn
Konstantin
Bi'da
Ara S
Am Arngf
, .BiSfcra
jTLemsan	N	'j. . "	,---C	J
i	0	Tafz™'	*	f	tx	*	>	/
V< - li	m &	:* i ■ *	•.	■ ■>
¥“ J ........................................................................
Ti g ret '
MAPDKD
Z AmBpfra 'V	S A
O kbtomb bciar
'ir
-
©
troTa'
® Tugurf
O
OHas, Kfe&autf
, Uargla
Pregled raznih francoskih oporišč v času «pregrupacijen
((Francoska stvar« v Alžiriji je že zdavnaj izgubljena in vsa de Gaullova «dobra volja« je ne more rešiti. Posebno ne, ker se de Gaulle in ker se uradni Pariz tega reševanja lotevata na način in
Torek, 12. decembra Ittttl
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak;	12.30:
Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00; Igra orkester Guido Cergoll; 17.25: Sem in tja Po lahki glasbi; 18.00: Tone Penko: Hormoni; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Mozart: Simfonija št. 40; 19.00: Radijski tednik za najmlajše:	19.30:	Fol-
klora z vsega sveta; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Legran-dom, Gibbsom in Milvo; 21.00: Njegoš: «Gorski venec« 5. oddaja; 21.30: Koncert violončelista Reneja Foresta, pri klavirju Freddy Došek; 22.00: Bednarik: ((Spomin na Nikolo Pašiča«; 22.20:	Večerni ples;
23.00? The Firehouse Five Plus Tw°.
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Eno ur0 v diskoteki; 15.20: Zgodovina in legenda o trgih in ulicah; 15.30:	Carlo Pac-
chlori in njegov orkester.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15:	Glasba za
dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Balet Ohridska legenda; 12.00:	Glasba po že-
ljah; 12.45: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30:	Sola	in življenje;
14.50: Mladinski zbori; 15.15: Zabavna gilasba; 15.30: Zadovoljni Kranjci; 16.00: Registracije z blejskega festivala; 16 30:	Tretja stran; 16.45:	Iz
ruskih oper; 17.40: Slavni valčki; 18.00:	Prenos RL; 19.00:
Poje Paolo Baciglieri; 19.30: Prenos RL; 22.15: Melodije iz filmov in revij; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.40:	Glasbeni album;
13.30: Operno gledališče; 15.15: Poje Natalino Otto; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55:	Vreme
na ital. morjih; 16.00:	Pro-
gram za najmlajše; 17.20: Pesmi in plesi s pet(h celin; 17.40:	Zanimivosti od vsepo-
vsod; 18.00: Umberto Tuccl in njegov orkester; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske In gledališke novosti; 20.00:	Glasbeni
album; 21.00:	Trodejanka Al-
freda Testonija »Uspeh«; 22.30: Cscar Peterson in njegova godala; 23 00:	Nunzio Rotondo
in njegov orkester
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Mi in pesem; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.00: Naši pev-cic; 15.00:	Sladki	spomini;
15.45: Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: O-perni pevci; 17.30: Vaš juke box; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45; Večerna glasba.
III. program
17.00:	Scenska	glasba: Plz-
zetti in Milhaud; 18,00: Nabožna povojna literatura v Nemčiji; 18.30:	Filmski	pregled;
18.45:	Jean Slbelius; 19.15:
Dnevnik Samuela Pepysa; 20.00:	Vsakovečernl koncert;
21.30:	Tisoč let italijanščine;
22.00: Na programu Azzaiplo, Ferretti, Da Nola, Di Lasso, Donati, Caimo in Gastoldi; 23.25: Na programu Musorgski.
Slovenija
8.05: Poje Ljubljanski oktet; 8.20; Radi Jih poslušate; 8.55: Radijska šola; 9.25: Trije av-
torji — tri sestave; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00: Stevan Hristič:	Četrta suita
iz baleta ((Ohridska legenda«; 11.15: Utrjujte svojo angleščino; 11.30: Dvospevi iz komičnih oper.; 12.05: Skladbice Bo-rica Kovačiča; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Skladbe slovenskih avtorjev; 13.50; Klavir v ritmu; 14.05: Radijska šola; 14.35: Dva baletna prizora iz «Fausta»; 15.20: V tričetrtinskem taktu; 15.30:	V
torek na svidenje; 16.00: Popoldne s Karajanom; 17.05: Vsak dan za vas: 18,00: Aktualnosti	doma in v svetu;
18.00: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.00:	Obvestila;
19.05; Godala v ritmu; 20.00: Komorni	zbor RTV Zagreb;
20.30:	Radijska igra; 21.26:
Haydn: Godalni kvartet; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23 05: Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja Za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Peto nadaljevanje Njegove »La Pisana«; 20.15; Made in Italy; 2.0.30:	TV dnevnik s
športnimi	vestmi; 21.15:	Can-
zonissima; 22.30: Najlepše mesto na svetu: Rio de Janeiro; 23.00: TV dnevnik,
DRUGI KANAL
21.15:	Popotovanja Johna
Gunthera; 21.40:	»Stari svet«
Iringa Harmona; 22.05:	TV
dnevnik;	22.25:	Pisatelj Car-
lo Bo.
Jug. televizija
21.00: Zabavno-reklamna oddaja; 21,15:	Canzonisslma —
zabavna quiz oddaja.
s sredstvi, kjer se eno pobija z drugim. Vtem ko kaže voljo, da bi se z alžirsko vlado pobotal, hoče Pariz z druge strani rešiti Franciji ne le gospodarske baze v Alžiriji, predvsem naftna polja, pač pa tudi strateške točke in ceste, ker da se noče odpovedati »poslanstvu civilizacije«, ki da ga Francija ima na a-friški celini. In tako prihajamo do čudnih protislovij, da je na pr. 5 članov alžirske začasne vlade, ki so že leta, v francoskih zaporih, sedaj, ko so jih po gladovni stavki premestili v grad Aunoy pri Melunu, povezanih s telefonskimi linijami z ostalim svetom, dočim se hkrati v Alžiriji sami položaj zaostruje.
Potemtakem so javne obljube predsednika de Gaulla, da se bo alžirsko vprašanje v doglednem času rešilo in da je rešitev tega vprašanja treba iskati «na temelju ustanovitve alžirske države«, dokaj nepreprečljive, ko vendar o-pažamo, kako francoski generalštab pregrupira svoje enote v Alžiriji, iz česar sklepamo, da se ne mara in noče umakniti, pač da se pripravlja za to, da bj francoska vojska tam ostala. Kako naj torej priznamo de Gaullu iskrenost in dobro voljo, ko vemo, da v tem ko de Gaulle javno obljublja pomirjanje, vtem ko se vrše baje že tajna pogajanja s predstavniki alžirske vlade, Pariz javno vztraja na tem, naj bi alžirska vlada priznala določene strateške
interese Francije na alžirskih tleh, naj bi se pred proglasitvijo alžirske neodvisnosti našla oblika, ki bi Franciji jamčila določene strateške točke in prometne zveze, nad katerimi bi alžirske oblasti ne imele svoje suverenosti. Se več. Da bi Francija pripravila materialne možnosti in izvajanje takih zahtev, je v zadnjih mesecih izvedla velike pregrupacije svojih sil. Sicer je res, da jo k temu silijo tudi domače potrebe, na primer borba proti OAS, toda bistvo nove «orientacije», je postavitev temeljev za »dolgoročno ohranitev vojaško-strateških interesov-- Francije v Alžiriji«.
Ko je novembra 1954. prišlo v Alžiriji do upora, je bilo tu okoli 50.000 francoskih vojakov in 15.000 policajev. Poldrugo leto pozneje — maja 1956. — je bilo v Alžiriji že
250.000 francoskih vojakov. O-krepitve so pripeljali sem od povsod in sicer iz Indokine, kjer so pravkar doživeli polom, iz drugih predelov Afrike, iz same Francije, celo iz francoskega dela Zah. Nemčije.
Dve leti pozneje — 1958. — je Francija imela v Alžiriji že
700.000 «častnikov, podčastnikov in vojakov«. S tolikšno množico se je izvedla popolna blokada nasproti Tuniziji in Maroku, začenjajo se o-gromne operacije «čiščenja» celih področij in obljublja se »dokončna pacifikacija«, do
Naslednjega leta okrepitve v vojski ni bilo, ker vojakov niso imeli več kje vzeti, pač pa se začenja «nova smer«: krepi se orožje, krepi letalstvo. Uporabljajo se helikopterji, cela področja pa se uničijo z rušilnimi in zažigalni-mi bombami. Hkrati se vojska okrepi s stopniškim materialom, z večjo motorizacijo, uvede se . naelektrena žična ograja na mejah. Kako daleč so šli Francozi v Jsm, nam pove Sslede'ce 'dejstvo: k prejšnjim vojaškim silam so v tem letu dodali še novih 50.000 motornih vozil in 1.000 letal ter precejšnji del francoske sredozemske mornarice.
In ko je pri vsem tem u-radni Pariz končno spoznal, da vsa ta draga in krvava vojna v Alžiriji ne vodi k rešitvi. je de Gaulle začel govoriti o tem, kako bi bilo treba alžirsko vojaško breme zvreči' s francoskih pleč«. To je bilo tudi v skladu s francoskimi ambicijami v okviru atlantske zveze in v okviru evropske napetosti v zvezi z Berlinom in Nemčijo. Pariz je zato umaknil iz Alžirije nekaj svoje vojske. V Evropo sta se vrnili dve operativni diviziji, nekaj oporišč je bilo opuščenih in prišlo je do večjih pregrupacij, ki naj bi služile kot začetna baza razgovorov, toda hkrati je to napravil z namenom, da se ohranijo «položaji, ki so bistveni za francosko varnost«. Francija je torej svojo vojsko v Alžiriji razredčila, bolje povedano jo strnila na razne bolj pomembne, rekli bi ključne položaje, ki odražajo nekako že »prebolelo« de Gaullovo tezo o »francoski« in »alžirski« Alžiriji.
Oglejmo si malo, kako je francoski vrhovni štab vse to »pregrupiral«:
Suhozemne kolonialne baze so sicer še številne, toda ključni položaji so na vojaškem področju Orana, Mosta-ganema, Blide, Bone (center motoriziranih in oklopnih e-not), Suka Arasa ter še nekaj ob tunizijski meji. Suhozemne enote nadzirajo tudi naftovode med Touggourtom in Philippevillom, odnosno Bou-gio ter elektrificirani »Morrisovo« in »Challovo« linijo, ter seveda rudnike, plinovci ter »južno cesto«. Tujska legija ima le tri oporišča in sicer v Sidi bel Abbesu, v Ma-scari in v Ain Sefri.
Pomorsko letalske baze so v glavnem ob Sredozemskem
morju na treh točkah in so najmoderneje opremljene.
Letalska oporišča so po tej pregrupaciji pomnožena, ker so v zadnji dobi vojne . Francozi letalstvo okrepili. Letalska oporišča so ob Oranu, pri Boni, v Mesonu blancu pri Al-žiru, v Blidi, kjer imajo predvsem prevozna letala in helikopterje, v Bufaricu, kjer imajo prevozna letala, lovce in helikopterje, v Ain Arpa-tu, v Hdssi Messaudu, kjer imajo glavno letalsko oporišče za saharsko področje, ter v Uargli, ki je prav tako namenjeno prevoznim letalom za puščavsko področje. Kot beleži alžirski list «E1 Mudža-hid» je namen tega razporeda letalskih sil v tem, da se o-mogoči «najhitrejše delovanje« borbenih ietal na katerem koli področju Alžirije. Kakor menijo Francozi, morejo, biti francoska letala v samih 15 minutah nad katerim koli področjem Alžirije, kjer bi pač «bilo potrebno«.
Glavno pomorsko oporišče in verjetno najvažnejše strateško središče v alžirskem delu Sredozemlja je Mers el Kebir .To oporišče je skupno z vojaškimi napravami in s poizkusno — transportnimi poligoni v Sahari — osrednja točka tovrstnih francoskih pretenzij, s katerimi se nameravajo predstaviti na pogajanjih z začasno alžirsko vlado, ko bo govora o bodoči suvereni alžirski državi, ki bi v takem primeru bila vse kaj drugega kot suverena.
Kot vidimo, je razpored francoskih sil v Alžiriji uperjen proti alžirski osvobodilni vojski in proti alžirskemu ljudstvu, ker ((zagotavlja nagel in učinkovit pritisk« na katero koli življenjsko točko Alžirije. Vendar pa vidijo strategi v tem razporedu sil tudi puščico Pariza, ki je u-perjena proti tistemu delu francoskih kolonialistov v Alžiriji, ki bi bil pripravljen v primeru ((izdajstva« Pariza — ločiti se od «matične države« in ustanoviti samostojno francosko Alžirijo.
Zaključek: Se ni dolgo tega, ko je med Tunizijo in Francijo prišlo do sovražnosti, ker se Francija noče u-makniti iz Bizerte, ki si jo je pri umiku iz Tunizije »izgovorila«. Ce bi Parizu uspelo ((izgovoriti si« tudi v Alžiriji vse «nujne baze«, ki jih ima v načrtu, bi Alžirija ne bila suverena, možnost konfliktov Pa bi bila na dnevnem redu.
katere pa ni prišlo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUillllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlUgllllllUimUUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Ne zanemarjajte obveznosti do družinskih članov. Vaše današnje odločitve bodo dobro premišljene in umestne. Zdravje zado-
voljivo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil Je primeren trenutek za izvedbo nekega načrta. Srečno razdobje v srčnih zadevah. Nepotrebno razburjenje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.8.) Pretiran ponos vam lahko odtuji dobre prijatelje. Najboljši odnosi z ljubljeno osebo. Prehodna živčna razdraženost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne poslušajte nasvetov oseb, ki so znane po svoji površnosti. Tre ba bo najti pravo govorico z
mlajšimi. Nepričakovano pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš odgovor bo zapri usta vsem tistim, ki vas po krivici obrekujejo Pretirano popustljivost bi kdo utegnil zamenjati s šibkostjo
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Popravili boste napako, ki ste jo nehote povzročili Znatna sreča v tveganih stvareh. Zdravje je potrebnno nege.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Pri obrambi vaših idej boste pokazali znatno dozo poguma. Dragi prijatelj v težavah bo potreboval vašo pomoč.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Naključno, toda srečno dopoldansko srečanje. Oseben u-speh na novem delovnem polju. Potovanje v zabavne namene.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Nepričakovani uspehi bodo pomembni za vaše nadaljnje življenje. Pozor pred izbruhi jeze. Večer v intimnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspeh vašega sode avca bo istočasno tudi vaš uspeh Optimistično in vedro razpoloženje. Potrditev iskrenega prijateljstva.
VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Ne zapravljajte dragocenega časa v nekoristnih diskusijah. Pri Iskanju novih prijateljev ne pozabljajte na stare.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Od vas bodo zaželeli pomirjevalno vlogo v neke msporu. Zaupanje ljubljene osebe v vas po povečalo vašo ambicijo.
Pradomovina goja pa je Kitajska. Tam se ta igra imenuje «waikb> in se ve, da je stara nekoliko tisoč let.
Na Japonskem, kamor so jo prenesli budistični menihi, so to igro imenovali »po«. Go je danes na Japonskem nacionalna igra.
Go je znana dandanes tudi že po ostalem svetu, izven daljnega Vzhoda.
Go se igra na kvadratni deski z več različnimi figurami, od katerih ima vsaka razne karakteristike gibanja in vrednosti. Igralca izmenično vlečeta po eno potezo s svojimi figurami, ki s» premikajo na kvadratnih poljih. V igri stremita za tem, da «onemogočita» nasprotnikovega kralja, in brž ko ja ta izgubljen, je izgubljena tudi vsa njegova vojska. Mat pomeni zmago, a remi neodločeno partijo, ne glede na	to,	koliko je	pri	tem osta.
lo	še	enemu	ali	drugemu
igralcu figur.
Ta igra se igra na kvadratni deski, ki ima omrežje z 19X19 križišči, s črnimi m belimi igralnimi kamni, ki imajo vsi enake karakteristike	in	vrednosti. Igralca po-
stavljata izmenično po en kamen svoje barve na prazna križišča, na katerih ostanejo nepremično do konca igre, če	niso vzeti	kot	ujetniki.
Oba igralca si prizadevata, da dobita čim več nezasedenih križišč za svoje področje in čim več nasprotnikovih ujetnikov. Tehtnost zmage je izražena v točkah, kar je o-čitno važno za oceno partije in pa za karakteristiko igralcev. Pravila igre so izredno preprosta, logična in lahko razumljiva.
Za go-igro potrebujemo: i-gralno desko z mrežo 19 vodoravnih in 19 naupičnih črt, ki se sekajo pravokotno o enakih presledkih:	igralne
kamne (IS 1 črnih in ISO belih); za začetnike igrolno desko z mrežo 11 vodoravnih in. 11 navpičnih črt. ki se, kot pri večji deski, sekajo v pravih kotih. Igralni kamni imajo normalno obliko ncl -ke leče s premerom 19 do 11 mm. Dandanes se izdelujejo kamni it lesa ali pa 12 umet. ne mase. Za začetek si te igralne kamne moremo izrezati kar iz lepenke.
V knjižici uvaja Ervin Fink začetnika v pravila i-gre, kar pojasnjuje s številnimi slikami, primeri, : vajami in pozicijami V 111. poglavju razlaga potek igre, v kateri razlikujemo, podobno kot pri šahu, tri faze: Otvoritev, srahijo in končno i-gro. V IV. poglavju so najprej rešitve vaj, zatem pa poučna partija na mali igralni deski in še na veliki.-
Brošuri je priložen tudi preprost pribor za to Igro: igralna deska in karton, na katerem so zarisani igralni kamni, katere je tre-ba izrezati.	S.	A.
iiiuiiiiiiiiMiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Iz umetnostnih galerij
Aldo Raimondi v «Rossoni»
V Rossinijevi galeriji razstavlja svoje briljantne akvarele rimski slikar Aldo Raimondi. Je to kaj mnogostran-ski slikar, ki enako dobro slika pokrajine, morja, tihožitja z divjačino, ■ cvetlice in portrete, vse potopljeno v žareče — pestri suit baru s primerno uravnovešenimi teminami hladnih senc. V cvetlicah sicer pada ponekod, zlasti v pretiranih povečavah, v dekorativnost in malce pretežko barvo za nežnost cvetnih listov, toda njegovi neosebne portreti, kot je oni švicarskih stražarjev, so odlični, čeravno ga učasih ustvarjalni zanos zavede v teatralnost.
Zvest naravi in predmetu, mojstrsko obvlada oblike ko-njev, koz m drugih domačih ter gozdnih živali, ki jih nadvse slikovito postavlja v perspektiuno dovršeno prostornost.
Toda v njegouih slikah, kljub temu ne prevladuje posplošeni verizem, temveč le prečiščeni smisel za resničnost; Raimondova umetnost je vsekakor umetnost zbrušenega okusa, u kateri se zrcali precejšnja razgledanost obenem z nagonsko živahnostjo rojenega kolorista. Pokrajine so iz raznih krajev in dežel, toda najboljše so one iz obalnih mestec Dalmacije, ki so kot okopane v čisti jutranji svetlobi. Teh je tudi največ, Nedvomno sta enako odlični tudi velika slike londonskega mosta «To-tuer-bridge« in pa ona pariške stolnice uNotre Dame*. Vendar pa, kot razvidimo is mnogojezičnih kritik, ponatisnjenih v katalogu, je omenjena rnotiua gotovo že večkrat naslikal, tako, da je sedaj v obeh vse preveč onega vražje sigurnega mojstrstva, ki nas sicer zadiulja a ne ogreje, kot se to dogaja pri njegovih skromnejših motivih, iz katerih prekipeva neposredno prelito enkratno slikarsko naudušenje.
MILKO BAMBIČ
Vreme včeraj: na/višja temperatura 9.2. najnižja 3.8, ob 19. url 8.2; zračni tilak 1013.5, vlage 65 odst., veter 3 km jugozahodnik, nebo 9 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 12.8 stopinje.
Tržaški ti n e v n i k
Danes, TOREK, 12. decembra
Aljoša
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.20, Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.10 in zatone ob 21.28 Jutri, SREDA, 13. decembra
Lucija
Seja tržaškega občinskega sveta
Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev ob dvajsetletnici njihove ustrelitve
Podžupan je zagotovi1 dr. Deklevi, da bodo kmalu odobrili načrt za gradnjo pralnice in kopališča v Lonjerju, ter da so določili tudi 15 milijonov za pralnico in kopališče na Proseku ■ Začetek razprave o električnih tarifah
' Na včerajšnji seji tržaškega
■ občinskega sveta so počastili spomin Pinka Tomažiča in njegovih štirih tovarišev ob 20. obletnici njihove junaške smrti. Svetovalka Marija Ber-
• netič je spregovorila o Toma-1 žičevem junaškem liku, rned-: tem ko so vsi svetovalci z cid-1 b-orniki vred ves ta čas stali
in se tako poklonili spominu 1 padlih. Le fašistični svetovalci so odšli iz dvorane.
Marija Bernetič je najprej poudarila, da je moč razume-
• ti pomen te ustrelitve le, če se spomnimo na tedanji polo-
. žaj. Velik del evropskih de-: žela je bil- pod nacifašistično zasedbo in nacifašisti so mislili, da so na višku svoje moči. 1 Toda italijansko ljudstvo je I že drago plačalo za vojno pu-! stolovščino, ki jo je sprožil 1 fašizem. Prav v tem obdobju : se je kljub groznemu fašističnemu terorju po vsej državi ! okrepilo enotno gibanje itali-: janskih delavcev proti vojni in fašistični tiraniji.
V Julijski krajini, kjer ni-I so mogli fašisti vsa dolga leta zatreti antifašističnega giba-
• r.ja, so hoteli za vsako ceno j zastrašiti tukajšnje ljudstvo,
da bi nehalo sleherni pdpor. V tem položaju je fašistični
■ strelski vod prekinil nit življenja Pinku Tomažiču in štirim antifašistov, ki jih je obsodilo zgloglasno posebno sodišče po tragično uprizorjenem procesu. Pinko Tomažič
1 je bil glavni obtoženec in raz-, prava bo ostala v zgodovini.
Pinko Tomažič je bil revolucionaren voditelj KPI in delavskega gibanja in predstavlja zaradi svojega uspešnega delovanja med tukajšnjim nre-bivalstvom v letih pred drj-go svetovno vojno svetel lik izredno nadarjenega in pogumnega voditelja in organizatorja protifašističnega gibanja Italijanov in Slovencev te dežele.
Marija Bernetič je nato o-menila znane podatke o nje-\ govem rojstvu in življenju in nekaj besed iz pisma staršem
• dan nred njegovo smrtjo. Ko-: maj 17 let star je stopil v anti-i fašistično gibanje ter se vpisal v komunistično mladino.
, Imel je sestanke z delavci v Trstu in na Krasu ter organi-, ziral mlade italijanske in slovenske dijake, delavce in kme-, te; pozival je v borbo proti fašizmu v bratski enotnosti , med Italijani in Sldčenci. Pi-1 sal je tudi podtalne liste ‘er opozarjal na resni čas, pri čemer se je čutil del nečesa novega, nepremagljivega, ki se je porajalo v krvavi borbi; novega, svobodnega socia-1 lističnega sveta. Prvič so ga ' aretirali januarja 1932, ko mu je bilo komaj 17 let, ker je ' sestavil in širil letake, i Njegova želja, da bi se nehali trpljenje, krivice in ponižanje, ki jih je fašizem prizadejal vsemu ljudstvu, ga je dovedla do spoznanja sodobnih sil, ki rešujejo vsa vpra-, šanja. V tem okviru je iskal ' sožitja med obema narodoma : v naši deželi. Zato je sovražil nacionalizem.
Bernetičeva je nato prebra-; la nekaj stavkov iz njegove oporoke in rekla, da vejejo iz njih njegova plemenita čustva ljubezni in pravičnosti ’ ter da dokazujejo, da je ljubil starše, družino in člove-' štvo, da se je predal stvari svobode in borbe za srečno bodočnost. Tudi iz pisma, ki ga je pisal zaročenki, se vidi, kako se je že v svoji mladosti ' ves predal plemenitemu boju, da pridobi delavcem bolj človeško, svobodno in pravično življenje. Zato ga niso mogli fašisti nikoli ukloniti.
Ko je leta 1938 prišel iz ječe zaradi amnestije, se je takoj zopet lotil dela, posebno med mladino, ter ga je neutrudno nadaljeval, dokler ga niso ustrelili. Uklonili ga niso niti fašisti s svojim mučenjem. Kdor ga je videl pred sodniki posebnega sodišča, ki je prišlo iz Rima v Trst, se je prepričal o njegovem svetlem liku neustrašnega vodite-
'PRIMOILSKI DNEVNIK!
lja, ki je z glavo pokonci, z mladostnim ponosom pogumno stal pred svojimi krvniki ter še enkrat potrdil ideale, za katere se je boril in žrtvoval mlado življenje. Pred zloglasnim sodiščem se je Pinko Tomažič obnašal kot junak. Po smrtni obsodbi je ostal pogumen ter je bodril tudi druge. Šel je 15. decembra na morišče, prepevajoč Internacionalo. Ko so naperili fašisti nanj puške, je vzkliknil: »Dol s fašizmom, živel komunizem!*.
Tako slavno je umrl Pinko Tomažič, star 26 let, sin tržaškega ljudstva, naše velike družine in delavskega razreda. Njegovo življenje ostaja za vse demokrate, za nove rodove zgled neupogljivega borca v antifašistični borbi, predanosti najbolj velikodušnim idealom človeškega napredka.
Da bi dostojno počastili lik tega borca za svobodo predlagam občinskemu svetu, naj posveti Pinku Tomažiču ulico
v našem mestu — je Bernetičeva končala svoj govor.
Po njenih besedah je župan dejal, da so odborniki in svetovalci ves čas te komemoracije stali, ker je treba izkazati spoštovanje vsem, ki junaško umrejo za svoje ideale.
V začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev in odgovori odbornikov. Podžupan prof. Cumbat je odgovoril na prejšnji vprašanji tov. dr. Dekleve glede pralnice in kopališča v Lonjerju in na Proseku. Za Lonjer so že nakazali 10 milijonov lir in pripravili načrt, ki ga bo v kratkem proučil tehnični u-rad. Zato je stvar že v teku. Kar se tiče pralnice in kopališča na Proseku, so sklenili, da pride v letošnji gospodarski načrt javnih del ter so določili v ta namen 15 milijonov lir. Sedaj ko je nakazan denar, bo treba pripraviti načrt in ga odobriti. Tako se je tudi ta stvar premaknila z mrtve točke.
Na vprašanje inž. Spaccini-ja, ki je dejal, da zahtevajo prebivalci novih hiš pri stari cerkvici sv. Pelagija na Vrdeli avtobusno zvezo Acegata, je odbornik dr. Babille odgovoril, da stvar proučujejo ter da nameravajo uvesti novo progo, ki pojde od Ponte del-la Fabra, po ulicah Ginnasti-ca, Gatteri, Crispi, Pindemon-te, po Lonjerski in Vrdelski cesti in po Ulici Cave do tega novega naselja. Za to pa bi bilo potrebnih 15 milijonov lir izdatka.
Svetovalci so postavili še druga vprašanja, h katerim se bomo povrnili. Sledila je razprava o novih električnih tarifah Acegata, pri čemer je najprej odbornik dr. Babille podal daljše poročilo, nato pa sta spregovorila odv. Seniga-glia in inž. Braun. Končno so razpravljali o resoluciji dr. Pincherleja in dr. Weissove o preureditvi bolnišnic. Tudi to bomo obravnavali v prihodnjih številkah.
 ...................................................  liiiiiminiiiiimiiiiu
Vprašanje proste izbire zdravnika v okviru INAM
Kako bo rešena zdravniška oskrba zavarovancem INAM na podeželju ?
Nekaj pripomb v zvezi z razdelitvijo okrožij na podeželju, kjer je bodisi preveč zavarovancev bodisi sploh ni zdravnikov
Postopek za prosto izbiro zdravnika v okviru bolniške blagajne INAM je v polnem teku. Jasno je, da je treba rešiti številna vprašanja, ki so v zvezi z reorganizacijo zdravstvene službe in piav zaradi tega se nam zdi potrebno, da glede tega spregovorimo nekaj besed.
Predvsem naj še enkrat o-menimo že znane stvari. Od 1. marca prihodnjega leta se bodo zavarovanci INAM lahko obrnili za zdravniško pomoč na splošnega zdravnika, ki bo užival njihovo največje zaupanje in ki bo v predpisanem času sklenil z INAM posebno pogodbo. Na osnovi te pogodbe bodo splošni zdravniki do 31. decembra 1962 dobili plačo za svoje usluge po načinu «a notula*, to je določeno vsoto za vsak opravljen pregled. Ce bo skupna vsota izplačanih zneskov presegla določeno mejo, tedaj bodo zdravniki v letu 1963 plačani po sistemu «quota capitaria*, kar pomeni, da bo zdravnik dobil za vsakega zavarovanca določen letni znesek — ne glede na število opravljenih pregledov. Vsekakor pa gre v obeh primerih za poskusno razdobje, kajti v letu 1964 bo INAM odločil, kako naj se zdravniki plačajo za naslednje razdobje.
Računajo, da bo zavarovancem na razpolago približno 180 zdravnikov, morda nekaj več, morda nekaj manj. V Trstu je namreč kakih 210 do
dar nimajo vsi pravice, da sklenejo pogodbo z INAM. Odpadejo namreč vsi oni zdravniki, ki so s pogodbami že vezani na druge ustanove, ki so lastniki zdravstvenih u-stanov itd., torej taki, ki praktično nimajo dovolj časa, da bi se posvetili zavarovancem. In prav na osnovi tega računajo, da bo na vsakega zdravnika v mestnih okrožjih ali bolje rečeno v okrožjih tržaške občine prišlo na vsakega zdravnika do največ 1600 zavarovancev.
Vprašanje zase pa so okoliške občine. Tu zadeva ni povsem jasna in prav zaradi tega je treba spregovoriti nekaj bčsed. Tržaška okolica naj bi bila razdeljena na tri okrožja, .ki, bj zajemala milj-sko občino, dolinsko občino in tri kraške občine (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor). Kako rešiti vprašanje proste izbire zdravnika v teh občinah ie zadeva, ki jo vodstvo INAM še proučuje in zaradi tega nismo mogli dobiti natančnega odgovora. Vsekakor pa je treba v tej zvezi ugotoviti nekatera dejstva za katera bi želeli da jih IN AM upošteva.
Eden izmed pogojev za o-pravljanje zdravniške službe INAM v določeni občini ali konzorciju občin je tudi ta, da mora zdravnik imeti na področju občine vsaj eno leto stalno bivališče. Ce sedaj pogledamo, kakšen je položaj v treh kraških občinah in v dolinski občini, tedaj ugotovi-
UREDNIŠTVO
RST-UL. MONTECCHI 6-II. ELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA llica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA RST — UL. SV. FRANCI-KA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA lesečna 650 lir — Vnaprej: etrtletna 1800 Ur, polletna >00 Ur, celoletna 6400 Ur — LKJ: v t <‘nu 20 din, me-;čno 420 din -- Nedeljska: esamezna 40 din, letno 1920 .n, polletno 960 din, četrturno 480 din — Poštni teko-i račun:	Založništvo trža-
kega tiska Trst 11-5374 — a FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ana, Stritarieva ulica 3-1, :lef. 21-928, tekoči račun pri arodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI :*ne oglasov: Za vsak mm
širini enega stolpca: trgov, ki 80, finančno-upravm 120, smrtnice 90 Ur, — Mali Klasi 3j Ur beseda. — Vsi glasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
laja In tiska ZTT, Trst
JO  ----------- ---------- ----------
215 splošnih zdravnikov, ven-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Jutri in r četrtek stavka na šolah
Stavkali bodo tudi slovenski učitelji in profesorji - Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tekstilcev so se razbila
Iz Rima poročajo, da so vsedržavne sindikalne organizacije potrdile enotno stavko na osnovnih in srednjih šolah, ki bo 13. in 14. decembra. Proglas o stavki so izdale sindikalne organizacije SNASE, SNIA, ANCISM, SASMI, SNP TR in SNFM, pridružila pa se je še CISNAL in ANPAR, ki ugotavljajo, da oblasti še vedno nočejo pristati na raztegnitev ugodnosti, ki že veljajo za ostale kategorije državnih u-službencev.
Kot smo že poročali, je sindikat Slovenske šole sklenil, da se bodo slovenski šolniki pridružili vsedržavni stavki in da bodo torej slovenski šolniki 13. in 14. decembra stavkali. * • »
Vsedržavna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tekstilne stroke so se zaključila brez rezultata ter se bo zato nadaljevala ostra sindikalna borba. V lokalnem okviru sta sindikalni organizaciji tekstilcev sklicali enotni sestanek notranjih komisij prizadetih podjetij, ki bo danes ob 18.30. Na sestanku bodo razpravljali o nadaljnji borbi.
Pogajanja za ureditev cestnega prometa med Italijo in FLRJ
Včeraj dopoldne je bil na trgovinski zbornici sestanek med tržaškimi, goriškimi in videmskimi predstavniki in člani italijanske uradne delegacije, ki se bo 13. decembra pogajala z odgovornimi jugoslovanskimi predstavniki o u-reditvi cestnega prometa med obema državama. Ta pogajanja bodo v Sarajevu in bodo na njih uredili vsa vprašanja povezana z rednimi avtobusni-
mi progami in s prevozi tovorov s tovornimi avtomobili. Včeraj so na trgovinski zbornici razpravljali predvsem o nekaterih vprašanjih avtobusnega osebnega prometa.
 «»--------
Tržaško gledališče nastopilo v Calani/i
V gledališču »Massimo Bellini» v Cataniji je včeraj v okviru proslav 25. obletnice smrti huigija Pirandella nastopilo tržaško Stalno gledališče z delom «Tako je (če se vam zdij».
mo, da je na Krasu samo en zdravnik s stalnim bivališčem, v dolinski občini pa sploh ni nobenega. In vendar je v treh kraških občinah pribiižno 3509 zavarovancev in na področju dolinske občine prav toliko, če ne celo več,
To pomeni — če bi se držali pogojev — da bi bili zavarovanci v treh kraških občinah prisiljeni »izbrati* edinega zdravnika, ki tam živi (in ki bi torej moral skrbeti za 3500 zavarovancev namesto do največ 1600 kot v mestnih okrožjih!), oni iz dolinske občine pa bi si morali izbrati zdravnika na področju milj-ske občine ali pa v okrožju Sv. Sobota.
Pa ne samo to. Vzemimo primer repentaborske ali zgo-niške občine. Doslej so zavarovanci INAM iz repentaborske občine gravitirali na Opčine, kjer je ambulante. IN AM, oni iz zgoniške občine — recimo iz Briščikov — pa na Prosek. Kako naj se tu reši položaj? Pa ne da bi morali zavarovanci INAM iz teh krajev v Nabrežino, če bi hoteli na zdravniški pregled?
Menimo, da je treba vprašanji, ki smo ju nakazali, dobro proučiti in glede tega sprejeti sklepe, ki bodo v korist zavarovancem. Predvsem menimo, da bi bilo treba podeželskega ali okoliška okrožja primerno spremeniti oziroma razdeliti, tako da bi bilo zavarovancem iz treh kraških občin na izbiro več zdravnikov, čeprav ne živijo na o-zemlju teh občin. To velja tudi za dolinsko občino, saj je nemogoče misliti, da bi zavarovanci iz Jezera, Drage, Peska in Gročane iskali zdravniško pomoč v Miljah ali pri Sv. Soboti! Poskrbi naj se, da bodo zavarovanci iz teh krajev uživali zdravniško pomoč najbližjega zdravnika, pa naj ima le-ta svojo ambulanto v Bazovici ali v središču mesta, do koder je vseeno bliže kot pa do Milj ali k Sv. Soboti. Podobno velja za Re-pentabor ali Zgonik, kjer naj zavarovanci še nadalje uživajo zdravniško pomoč zdravnika, ki živi na Opčinah, na Proseku ali v Križu.
Upamo, da bo vodstvo IN AM upoštevalo naše pripombe. Do 31. decembra letos se morajo vodstvu INAM prijaviti vsi zdravniki, ki bi želeli sprejeti novo službo, zavarovanci pa bodo zdravnike izbirali od 15. januarja 1961 do 28. februarja. Casa je torej še dovolj, da se zadeva primerno uredi in s tem prepreči val protestov, ki bi nastali, če bi prosto izbiro zdravnika v podeželskih občinah reševali upravno in ne praktično.
Sestanek odbora za zimsko pomoč
Načrt za letošn revežem in brezposelnim
Lan* so razdelili za 90 milijonov lir pomoči
Sinoči se je na prefekturi sestal pod predsedstvom podpredsednika dr. Pasina odbor za zimsko pomoč. Sestanka so se udeležili predstavniki gospodarskih in sindikalnih organizacij.
Prisotnim je spregovoril najprej vladni komisar dr. Maz-za, ki je poudaril potrebo, da se v največji meri priskoči v teh mesecih na pomoč vsem osebam, ki najbolj potrebujejo pomoči skupnosti.
Splošno poročilo o dejavnosti odbora za zimsko pomoč v preteklem letu in o perspektivah te dejavnosti v nastopajoči zimi je podal dr. Pasino. Med drugim je povedal, da je odbor razdelil lani pomoč v raznih oblikah za 90 milijonov lir. Od te vsote je država prispevala kakih 75 milijonov, medtem ko gre nekaj manj kot 15 milijonov na račun prispevkov, ki so jih nabrali na Tržaškem ozem-lju (dodatki na vstopnice za razne predstave, tramvajske list-
Dvojna mera
Izvedeli smo da so višje šolske oblasti namestile na italijanski osnovnj šoli v Ricmanjih za 11 otrok še eno učno moč. Nova učiteljica je včeraj prišla na svoje novo službeno mesto.
Ničesar nimamo proti temu, da so učenci dobili še eno učno moč, ker vemo, da je pouk na enorazrednicah otežkočen, toda pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da šolske oblasti uporabljajo dvojno mero; eno za italijanske šole, drugo pa za slovenske šole, čeprav šolski zakon pravi, da je slovensko šolstvo na Tržaškem in na Goriškem enakopravno z italijanskim. Ce se šolske oblasti za 11 učencev na italijanski šoli v Ricmanjih nastavile še eno učno moč, zakaj ne namestijo še ene učne moči za 16 učencev na slovenski osnovni šoli v Mavhinjah in še ene učne močj za 16 učencev na slovenski osnovni šoli v Devinu? Na razpolago imajo dovolj učiteljev in učiteljic, ki imajo stalno bivališče, italijansko državljanstvo in diplomo priznanega, državnega učiteljišča, a čakajo še na namestitev.
Glede brezposelnih samcev so sklenili, da bodo vsakemu izmed njih izdali 60 bonov za hrano v menzah. Izjemno za letos bodo lahko tile prejeli v denarju 18.000 lir v treh obrokih.
Predvidena je tudi pomoč za delavce pri malih ribiških podjetjih. O tej pomoči pa bo sklepal odbor za zimsko pomoč.
Končno so tudi sklenili, da bodo vsem upokojencem, katerih pokojnina znaša manj kot 24.000 lir mesečno, nudili možnost, da kupijo 3 stote drv po znižani ceni. Ta olajšava velja tudi za vojne vdove in sirote ter za vdove in sirote padlih na delu.
Ob 20-letnici ustrelitve
Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev
VIK0J3OBCirjCN-.
oi >
> i 'A	* v / l m IV Ni
* . •	vV;	j	M	J
“  ..
......	..i-v-Sj
mm ?***<*
lil
ke in prostovoljni prispevki). Lani je bil domači prispevek nekoliko višji, saj je dosegel 16 milijonov lir.
Dr. Pasino je še naglasil, da ie odbor nudil lani stalno ponioč 5.000 lir starejšim o-sebam.
Glede bodoče dejavnosti odbora je govornik povedal, da bodo vsem stalnim koristnikom zimskega sklada nudili 3 stote drv po znižanih cenah (po 1.000 lir za stot). Nadalje nameravajo nuditi brezposelnim z družino denarno pomoč v treh obrokih, in sic-r pred božičem, v februarju in aprilu prihodnjega leta._ Vsakokratna pomoč bo znašala 6 tisoč lir za družinskega poglavarja ter 1.000 lir za vsakega družinskega člana. Te pomoči bodo deležni vsi brezposelni, ki ne uživajo redne podpore. Sklenili so tudi, da bodo vsem tem brezposelnim nudili brezplačno 3 stote drv.
Povozil je pešca na črtastem prehodu
Ko je včeraj dopoldne 54-letni Guerrino Lanci iz Ul. Co-logna 54 prečkal cesto na določenem prostoru za pešce na Korzu, ga je z avtom povozil 28-letni Ferruccio Fonda s Starega trga 4. Lanci se je pri padcu pobil in opraskal po kolenu leve noge in po levi roki. Sam je prišel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral 41 dni.
* * *
Po Ul. Gatteri se je včeraj okrog poldne peljal z malim tovornikom 18-letni Anton Gustinčič iz Ul. Pileria 12. Namenjen je bil v Ul. Battisti, pa je trčil ob motoskuter, ki je privozil po Ul. Battisti. Motoristu se ni zgodilo nič hudega,
Gustinčič pa je zletel s sedla se je nekoliko pobil po glavi.
iiiiiirviiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiimiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
Še ena smrtna nesreča v ladjedelnici Sv. Marka
Delal je v strojnem oddelku ladje «Grimaldi», ko ga je zadela neka cev in je strmoglavil v globino s sedem metrov visokega odra - Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer je uro pozneje podlegel poškodbam
Ob 20. obletnici ustrelitve antifašistov Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Vika Bobka bo v nedeljo 17. decembra ob 15. uri na openskem strelišču na pobudo odbora za počastitev te obletnice, sestavljenega iz Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI, FIAP in ANPPIA ter Združenja antifašističnih političnih preganjancev Tržaškega o-zemlja, slovesna počastitev spomina padlih.
V ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj spet zgodila smrtna nesreča na delu, pri kateri je izgubil življenje 42-letni Gio-vanini Crevatin iz Milj — Ul. Verdi 16. Crevatin je bil zaposlen na ladji «Grimaldi», ki jo zdaj opremljajo v omenjeni ladjedelnici. V strojnem oddelku bi moral postaviti na mesto izpuščeno cev in si je v "ta namen postavil. ogrodje, da bi lahko opravil svoje delo. Nenadoma se je ladja nekoliko zazibala, cev je zadela Crevatina, ki je zgubil ravnotežje in treščil z višine 7 metrov.
Nesrečni delavec sj je zaradi tega zlomil tilnik in si zdrobil prsni koš. Njegovi, delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč nato pa so ga nemudoma z avtom gasilcev ladjedelnice odpeljali v bolnišni-co, kjer so ga sprejeli š pridržano prognozo na I. kirurški oddelek, toda dobro uro po sprejemu je Crevatin podlegel hudim poškodbam.
 «»-----------
Gasilci v Mestrah so imeli včeraj ves dan polne roke dela, da so potegnili iz vode avto tržaškega trgovca Zani-
tl lllll IIHIIIIIIIIIIIIIII lllllllllllll IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU lllllllllIlllliiiiiiiiHiii imuni, |,,,|
Vesli z Reke
«Torpedo» bo gradila motorje «Alfa Romeo«
Med reško tovarno motorjev «Torpedo» in milansko avtomobilsko tovarno «Alfa Romeo« je bila pred nedavnim sklenjena pogodba, po kateri bo reška tovarna začela izdelovati motorje in šasije vozila «Alfa Mille«. V začetni fazi bo milanska tovarna izvozila v Jugoslavijo vrsto šasij z motorjem, na katere bodo montirali avtobusne karoserije, ki bodo jugoslovanski izdelek. Novi avtobusi bodo zelo udobni, saj bo v njih 52 sedežev, skupno pa kakih 100 prostorov.
Po pogodbi o sodelovanju med «Torpedom» in «Alfa Ro-
V soboto je mladina prosvetnega društva «Iva.n Cankar« pri kulturni večer, ki je dobro uspel. N» sliki: Vesel skeč «Fil
po originalni zamisli
Sv. Jakobu priredila zanimiv mskj scenarij«, ki so ga izvedii
meo« bo reška tovarna začela najprej s poskusno montažo motorjev «Alfa Mille«, medtem ko naj bi v petih letih skupno z drugimi jugoslovanskimi podjetji osvojila proizvodnjo vozila v iznosu 85 odst. To pomeni, da bo ((Torpedo« postal prava avtomobilska tovarna, kjer bodo gradili dve vrsti motorjev — ladijske in avtomobilske — ter težka vozila po licenci ((Mille«. Te motorje uporabljajo kamioni in avtobusi. Ra-čunajo^ da bi «Torpedo» ob zaključku petletnega načrta proizvedel že 60o vozil letno.
Pogodba o sodelovanju med ((Torpedom« in «Alfa Romeo«
— poudarjajo zlasti na Reki
— bo ugodna za oba partnerja. »Alfa Romeo« se je s svoje strani med drugim tudi obvezala, da bo od jugoslovanskih industrijskih podjetij odkupovala razne izdelke, ki jih potrebuje pri svoji industrijski proizvodnji. Se pomembnejša pa je pogodba za Reko, saj bo mesto dobilo svojo avtomobilsko industrijo, kar bo še povečalo industrializacijo tega pomembnega industrijskega središča.
nija, s katerim je v petek zvečer zletel v prekop Mal-gher njegov uslužbenec Gian-luigi Sauro.
Kakor smo že poročali, si je Sauro rešil življenje, 24-leipa. Franceschina Sangiorgi, ki še je peljala z njim, pa se ni mogla rešiti iz avtomobila. Njeno truplo so včeraj potegnili iz prekopa skupno z avtomobilom.
Našli so čoln in trupio izginulega ribiča
V noči med nedeljo in ponedeljkom so ribiči našli na morju blizu Chioggie čoln in truplo 68-letnega ribiča Fran-cesca Beltrameja, po rodu iz Istre, ki je bival v Križu. Beltrameia so pogrešali že od torka in so ga vse te dni iskali. Nesrečnež je pred neurjem odšel s čolnom, pa ga je nevihta presenetila na morju. Našli so ga zmrznjenega v čolnu.
( MAH Q«I»AS1 )
BRUS1NI CARLO, Trsi Ul. Battisti 20, prodala gospodinjske elektrone predmete — štedilnike na drva, premog phn elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-1141.
VESPAGENZIA — tel. 28 940 — na obroke od 609o lir za «gran šport«, Trst via S. Fraricesco 44
VESPAGENZIA	—	obroki od
5160 1'- Za 150-kub. vozila s štirimi prestavami.
VESPAGENZIA	—	obroki od
4500 lir za 125-kub vozila. Velika izbira vesp motociklov in rabljenih motornih	tovornikov.
Poskrbimo tudi	za	vse listine
za tzvoz.
PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41. DOB1Te’: ženske moške in otroške dežne plašče bunde, hlače, Jopiče in srajce najbolfših vrst in znamk po najnižfih cenah.
i DAItOVI IN PlilUPKVHlj
Dr. J. M. daruje 20.000 lir za Dijaško Matico.
( KAZNA OliVKNTH-A
SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM
SPDT priredi letos silvestrovanje na Vcjskem nad Idrijo v udobnem planinskem ((Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m).
Za Silvestrovo in Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov in divjačine, na morda najlepšem in najobsežnejšem turstičnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah.
I.JUONKA I* It 41N V ISTA
Občni zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu bo v sredo 13. t.m. ob
20.30 v društvenih prostorih.
» # #
Prosvetno društvo v Skednju
sporoča, da pos uje društvena knjižnica vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure.
Odbor
# * #
Prosvetno drušlvo Barkovlje Vsi, kj bj želeli sodelovati kot plesalci in plesa.ke folklornih plesov, naj pridejo na ustanovni sestanek barkovljanske fol klorne skupine. Sestanek bo danes 12. decembra ob 19.30 na sedežu barnov. Janškega prosvetnega društva v Ul. Ccrreto 12.
# # #
VEČER
KRATKOMETRAZNIH FILMOV Prosvetno društvo v Skednju
priredi v sredo 13. decembra ob
20.30 v druš.venili prostorih večer kratkometražnih filmov, ki jih bo predvajal domačin Aljoša Žerjal. Vabljeni k številni u-deležbi.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 16. dec. ob 21. uh
v Avditoriju v Trstu
PREMIERA Anton Pavlovič Cehov
«Na veliki cesti»
Dramski mozaik v dveh^ delih priredil Jože Babič Prevedel: Janko Moder
Režiser — Jože Babič Scenograf — inž. arh. Ernest Franz
Glasba — Pavle Merku
OSEBE: Tihon Jevstignejev — Danilo Turk, Semjon Serg. Bor-cov — Jožko Lukeš, Marja Jego-rovna — Nora Jankovič, Savv*
— Stane Raztresen, Nazarovna
— Zlata Rodošek, Jefimovna Leli Nakrstova, Fedja — Stane Starešinič, Jegor Merik — JubJ Guštin, Kuzma — Edvard Marti-nuzzi, kočijaž — Lojze Milič« Glas iz kota — Dušan Jazbec, Vasilij Vasiljevič Svetlovidov Modest Sancin, Nikita Ivanovič
— Josip Fišer, Ivan Ivanovič Toikačev — Rado Nakrst, Alek. Aleksejevič Muraškin — Livio Bogateč, Ivan Ivanovič Njuhm
— Silvij Kobal.
Ponovitev: V nedeljo, 17. dec. ob 10. uri matineja za dijake.
V nedeljo, 17. dec. ob 17. uri-
Prodaja vstopnic od petka, 15. dec. dalje v Tržaški knit' gami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pred; stav v baru Moscolin (nasprott Avditorija)
d
41 M 1111 f I ■ 111 M11111111111 til II111 fIII111111 M 1111 M1111■11111 tl1111111111111111111|1111111,,||||
Predavanje
• V •
mišic
o
Pripravljalni odbor italijanske zveze za borbo proti mišični distrofiji priredi v torek ob 18.30 v avli liceja Dante v Ul. Giustimiani 3 predavanje o progresivni mišični distrofiji. Predaval bo prof. M. Aloisi, ravnatelj splošnega pa. tološkega inštituta padovanske univerze, predsedovala pa bosta prof. Donini in predsednik U1LDM C. Ferra/a. Ob tej priliki bodo tudi predstavili novoustanovljeno zvezo, ki je prva te vrste v Italiji.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10, in 11. decembra se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 28 lju-di.
UMRLI SO:	73-1 r: na Teresa
Veljak vd. Ščuka, 83-letna Nata-lia Kadllczek vd. Perlini, 84-let-na Giulia Tamplenizza vd. Pun-ter, 59-letnj Armando De Jager, 49-ietna Valeria Sambo, 82-letna Anna Pečar por. Schillani, 61-letna Cornelia Micolino por. Sa-latel, 75-letna Rosa Bassi por. Pi-scanc, 63-letna Luigia Kermol por. Cristini, 74-letni Giusto Marži, 82-letna Caterina Iuris-sevich por. Paolich, 72-letmi Na-zario Santin, 78-letna Francesca Pfneiszi por. Savola, 80 letna Maria Zecchini vd. Savelli, 82-letna Ada Menegazzi, 92-letna Antonia Sau vd. Stefani, 68-let-na Valeria Sparosicti por. Ba-schiera, 49-letna Giovanna Frank por. Cordovado, Maria Cofieri, 79-letni Emilio Deschmann, 74-letni Giusto Koch, 63-letna Anna Capel por. Maiatia, 17-letni Mauro Miriello, 74-letna Giulia Piri-ch vd. Pison, 72-letna Adal-gisa Prelesnik, 73-letni • Tullio Santucci, 3 dni stara Donatella
Slaico, 82 letna Beatrice Cargnel vd. Bonacei.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Camniello. Drevored XX. septembra 4; Godina, 'Irg sv. Janoba 1; Sponza, Ul, Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 20; Vielmetti Borzni trg 12.
LOTERIJA
BARI	80	45		9	19
CAGLIARI	8	37	17	11	16
FLORENCA 35		64	12	80	55
GENOVA	64	90	8	11	21
MILAN	68	30	20	34	27
NEAPELJ	58	85	73	14	50
PALERMO	15	58	16	40	12
RIM	59	5	98	12	77
TURIN	63	28	65	90	51
BENETKE	34	77	70	29	88
	ENALOTTO				
2 1 X	2 2 X 1X2		X 2 1		
KVOTE:	dvanajstič e,		ki	jih	Je
bilo pet, dobijo vsaka			Po	4	mi-
lijone 1^9 000 lir;		en» .s*		iee	po
102.000 lir	; desetice		PO	12,000	
OLIiDALI
VERDI
V četrtek ob 20. uri bo za abonma A za parter in lože ter C za galerijo prva predstava opere «Tristan in Izol-da» v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastian. V glavnih vlogah bodo nastopili! Liane Synek, Sebastian Feier-singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze-kely.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
V
«Zenske na odru»
v gledališču Moderno
-Revijska skupina «Oriente express» je sinoči imela PrV1 nastop v gledališču «Moderno», kjer se je številnemu občinstvu predstavila z revijo v 1» slikah ((Ženske na odru«.
V glavnih vlogah nastopata komik Tanino in mlada su” bretka Rosy Zampy, za katero naj poleg tega še omenimo, da je bila izvoljena za «miss» na-nekem natečaju lepotic v Tu-. rinu. Pri raznih skečih sode; lujeta še Sandro Serafini,
ga Tržačani poznamo še iz časov Cecchelina in Liliana Doris. Poje Ug0 Rinaldi.
Baletno skupino sestavljajo tokrat mlade Angležinje, ki so se združile v baletu ((London Girls«.
Revijo, ki sledi italijanskemu filmu ((Zgubljena življenja« si velja ogledati.
K 1 JM O
D
Nazionale 14.00 «Spartacus» —' Techrncolor. K.rk Douglas, Laurence Olivier, Peter Ustinov, Jean Simmons. Navadne cene.
Fenice 15.30 ((Neusmiljeno dan za dnem« (Giorno per giorno disperatamente). Tomas Mil'an-Prepoved no mladini.
Excelsior 16.00 «Sijaj v travi* (Splendore nelTerba). Techni-coior. Danny Kave, Dana Wyh" ter in Diana Dors.
Graftacielo 15 30 «Zlodej ob štirih« (II diavolo alle 4). Tech-mcolor. Spencer Tracy, Fran« Sinatra.
Arcobaieno 16.C0 ((General pol« (Un generale e mezzo)-Technicolor. Danny Kaye, D*' na Wynter in Diana Dors.
Supercinema 16.00 ((Silvester Pr0" ti Gonzalesu« (Silvestro c°n’ tro Gonzales).	,
Alabarda 16.00 «11 Federale«. u' go Tognazzi in Georges son.
Aurora 16.30 ((Povratek v P&’ ton Plače« (Ritorno a Peyt0 Plače). Prepovedano mlad«n
Cristallo 16.30 «Sodni dan«
(II
giudizio u-niversale). Alber Sordi in Vittorio Gassman. Garibaldi 16 00 «Piccolo camP0 ' Robert Ryan, Aldo Ray. Pr povedano mladini. ,	^
Capitol 15.30 ((topli veter« Tec^ mcolor. Claudette Colbert. Zadnji dan.
Impero 16 30 »Pepelko« (Cen rentolo).	-
ItaPa 16 00 ((Zadnji tango« tirno tango). Technicolor. Sa ta Montiel, Maurice Komet. Massimo 15.30 »Stanlio in D v protinapad« (Slanlio e L. alla riscossa). Umetniki sn0 ha za velike in male.
Moderno 16.30 Komična 8la rj. na revija ((Zenske na P0*? », šču» (Femmine alla r'bs 1 Na platnu « zgubljena hv J j nja» (Vite perdute). Zad dan.
Astra 16.30 «Watussi».	„„
Asloria 16.30 «Meči brez zasta (Spade senza bandiere). Te nicolor.	-j
Vittorio Veneto 16.00 ((Dekle eno uro« (Ragazza per un° ^ Anne Francis, Loyd Nolan. Prepovedano mladini.	g,
Ideale 16.00 ((Policija — jeza pogrešane« (Follzia " zione scompars ).	ojje
Marconi 16.00 ((Zakonski
pe-
v nevarnosti« (Maritl ji1 nCj ricolo). Sylva Koscina. fra Valeri, Joe Sentieri.	n,.
i k no ..in,tila«. Tecfin
čud®'
lir.
Abbazla 16.00 ((Indija« color Čudovite slike iz vite dežele.	(ji
Odeon 16.00 «VeT'ka dežela« ^ grande paese). Technicolor. Gregory Pečk, Jean Simm Charlton Heston.	«ina»
Skedenj 16.00 «Jezna miaa (Giovani arrabbiati).
Bloom, Richard Bartom, povedano mladini.
Iz sodnih dvoran
Ob sodba voditelja «Tržaških helebardnikov>
Sodnik mu je prisodil šest mesecev pogojnega zapora, ker je žalil javnega funkcionarja - Potrjena obsodba morilca mutca
Pred tržaškim	preto*;' m
Mancusom se je moral zagovarjati včeraj 52-letni Marcel-0 Minca od Spodnje Magdalene 1523 zaradi žalitve javnih funkcionarjev, ki jo je J>aje zagrešil 30. septembra letos.
Mincin primer je zelo zanimiv, saj gre za enega izmed voditeljev indipendenti-atične skupine, ki jo vodi tnani Marchesich. Ponoči med ‘9. in 30. septembrom so neznanci postavili pred Rosset-lijev spomenik, ob začetku "1. Giulia, lovorov venec z avstrijsko zastavo. Ker so po-ncijski organi menili, da so morda venec položili pristaši indipendentističnih skupin, so Poklicali na odgovornost omenjenega Minco, ki'je menda odgovorna osebnost indipen-dentistične organizacije »Ala-oardieri triestini*.
Včerajšnja obravnava ni zadevala vseh prejšnjih dogodkov, ki so pogajali vse kar se je dogodilo od vstopa Min-ee v kvesturo naprej. Minco so obdolžili, da je žalil javne organe. Na včerajšnji razpra-Vl Pa je dejal, da je popolnoma nedolžen ter da ni nikoli spregovoril inkriminiranih besed. Sicer pa, je pripomnil Minca, nimam navade, da bi žalil kogarkoli.
Policijski maršal Guerrino Beltrami pa je s svoje strani izjavil, da je obtoženec dejansko izrekel inkriminirane »aljivke. Povedal je, da se je obtoženec izrazil na žaljiv na-C1n takoj ko so mu povedali zakaj so ga poklicali na kvesturo. Vsaj kot je trdil maršal Beltramini, je Minca baje dejal, naj mu ne razbijajo . . . Podčastnik je tudi zatrdil, da ni nihče žalil Minco v policijskem uradu. Ta je namreč trdil, da mu je neki policaj zabrusil v obraz vzdevek »Min-oa - minchione*. Tudi maršal lavne varnosti Lino Brunello le trdil, da so z obtožencem ravnali po vseh predpisih ter da ni grozil Minci, da bo poklical policijskega agenta, da bi ga poslal v koronejske zapore
. Ker razen policijskih podčastnikov sodišče ni moglo zaslišati drugih prič, je pretor obsodil Minco pogojno in brez vPisa v kazenski list na 6 me-secev in 10 dni zapora.
* * *
, Pred prizivnim sodiščem se le moral zagovarjati tudi 30-letni Renato Grubissa iz Tržiča, Ul. Morosini 20, ki je* bil obtožen, da je hote umoril kletnega mutca Mittena Ra-Snaccija.
Grubissa se je 24. maja lani vračal domov. Večkrat je zašel v razne gostilne, dokler ni blizu neke cerkve naletel na Ragnaccija, ki je bil homoseksualec. Kaj se je zgodilo ob njunem srečanju ni znano. Dejstvo je, da je Grubissa v nekem trenutku zadušil Ragnaccija s hlačnim pasom.
Grubissi je v maju letos sodilo goriško porotno sodišče. Priznalo mu je delno slaboumnost in splošne olajševalne okoliščine ter ga obsodilo pa 9 let in 4 mesece zapora t^r Po prestani kazni na 2 lejti Pripora v kriminalni bolnišnici.
Prizivni sodniki so potrdili Prvotno razsodbo.
-—«»------
Žolčni napad in stvarna dejstva
Pred dnevi se je sestal az-vršni odbor sindikata kovingr-lev Delavske zbornice, ki ie sestavil uradno sporočilo, v katerem na izredno oster pa-?in napadajo sindikat kovinar. iev Nove delavske zbornjce flOM-CGIL. V tem spordči-b pravijo, da je FIOM-CG IL Proglasila protestno stav|ko, *er so CRDA odpustile čhtna notranje komisije Tovaj-ne strojev in da o tem sploh ni-0 obvestili sindikata kovinarjev Delavske zbornice. I;to-asno tudi obtožujejo FIOM-IL. da so napadali sind kaste Delavske zbornice kot nvkokaze, ker se niso hoteli Kpjftti «ukazom CGIL in
■ Na ta žolčni napad odgovarja tajništvo FIOM-CGIL, ki .SVaia stvarna dejstva: Taj-Jtk FIOM-CGIL je takoj o sir J. Zadevi obvestil tajnika .bdikata kovinarjev Delavske ,n°rnice dr. Fabriccija, k; pa zadevo prepusti] odgovotne-f P funkcionarju De Pont;ju.
. mik sindikata FIOM-CGIL Pri tem podčrtal, da je huj-2a-.?notna akcija, saj gre za
0 spjto sindikalnih svoboščin v ujetju. Kasneje je na ponov-
pp 'Ptervencijo tajnika FI(f)M-p^tL odgovoril sindikalist De D„?te. da sindikat kovinarjev
1 tkvske zbornice ne bo spde-Pri stavki in da bodo po-,ravnateljstvu CRDA sa-
stična struja v CGIL, ki predvsem poudarja, da vse sklepe v CGIL sprejemajo enotno in povsem demokratično, tako da obstaja prav zaradi prisotnosti socialistov popolna garancija za avtonomijo te sindikalne organizacije.
Nato ugotavljajo, da je v zadnjih dveh letih prišlo do številnih enotnih akcij, ki so prinesle stvarne koristi in izboljšanje položaja delavskega razreda. Do teh enotnih akcij pa je prišlo izključno zaradi vztrajnega in potrpežljivega delovanja CGIL, ki se je morala stalno boriti proti preprekam, k; jih je postavljala Delavska zbornica-CISL. Zato pomeni napad Delavske zbornice samo poskus metanja peska v oči in manever, da se razpravlja o teh vprašanjih in tako prepreči nadaljnji proces združevanja delavcev v enotni borbi. Istočasno se skuša Delavska zbornica na tak način tudi izgovoriti za slabe rezultate na vseh zadnjih volitvah v notranje komisije.
Goriško - beneški dnevnik
Grozna smrtna nesreča na Pilošču v Štandrežu
Ogromna množica ljudi je pospremila dve beli Krsti do preranega groba
Mladeniča sta se z lambreto zaletela v avtomobil
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
•Uli
> Pismo, s katerim bodo pgo-neupravičenost odpuj?tit-
so kasneje tudj narelili. 'Pčno se v J poudar
nobenega organiziranega
i^PPčno se v odgovoru FIOM-_ Poudarja, da ni pijišlo
L* člana notranje komisiji ir
A0r s.., i_____.,,.1. ohlli
jfff
n° n‘
j Pada pred vhodom v pod-cLJe °b priliki stavke. Seve-z]r .Pa so razni delavci kritiki)!!'!. ravnanje nekaterih vo-s)j ^ članov sindikata Delav-Zivaf	ki	SJ	delavce	po-
d. al1. da naj ne stavkajo in naj gredo na delo. Wj*stem vprašanju je izdala aPo sporočilo tudi sociali-
Družinska doklada za otroke
VPRAŠANJE: Sem poročen in nimam otrok. Imam pa nezakonskega sina, za katerega sem priznal očetovstvo in ki živi pri moji materi. Do pred nekaj meseci so mi redno pla. čevali zanj družinsko doklado. Ker ima sin več kot 14 let in ker ne živi skupaj z menoj, so mi ukinili doklado (pri čemer pa naj pripomnim, da so mi jo plačevali zanj do IS. leta starosti), češ da ni v moje breme, medtem ko lahko vsak trenutek dokažem, da mu pošiljam redno denar za preživljanje. Ali je prav, kar je odredil Zavod za socialno zavarovanje?
ODGOVOR: Člena 3 in 4 e-notnega besedila predsednika republike št. 797 od 30. maja 1957 jasno določata, kdaj pri-tičejo družinske doklade za otroke. Ta člena predpisujeta, da pritičejo doklade zakonskim otrokom in tudi nezakonskim, ki jih očetje priznajo za svoje. Doklade se plačujejo do 14 let starosti, če je zavarovanec kmečki delavec. Se plačujejo do 18 let starosti, če gre za uradnika v kmetijstvu ali delavca katerekoli druge stroke s pogojem, da žive otroci v družini ter da ne opravljajo nobenega plačanega dela. Se plačujejo do 21. leta starosti, če otroci obiskujejo katerokoli srednjo, tehnično ali visoko šolo in ni. so zaposleni. Končno se plačujejo doklade za otroke ka-kršnekolrstarosti, če so trajno nesposobni za delo.
Iz teh določb je žal razvidno, čeprav niso pravične, da vam, če ste delavec, ne pri-tiče družinska doklada, čeprav skrbite za sina. Za otroke do 14 let se namreč predpostavlja, da žive v družini; za tiste, ki so stari več kot 14 let, pa je treba to dokazati. Edine dopuščene izjeme se tičejo mladoletnih, ki ne žive v družini, ker so v kakem zdravilišču ali podobni ustanovi, ali pa ki študirajo izven kraja svojega rednega bivališča. Končno velja kot izjema tudi primer, ko se mora delavec (družinski glavar) zaradi dela oddaljiti od družine.
 «»-------
Ko se je tovornik premaknil je delavec zgubil ravnotežje
Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 28-letni Renato Velendo iz Ul. Fornatello 63, ki so ga sprejel] na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Velendo je na račun prevozniškega podjetja «La Triestina«, pri katerem je zaposlen, postavlja] na mesto zaboje v nekem tovorniku, pa je zgubil ravnotežje, ko se je tovornik nenadoma premaknil. Pri padcu si je zlomil zapestje desne roke in se pobil po levi rami ter kolenu desne noge.
V kinu «Nazionale» tatovi niso imeli sreče
Dolge noči in slabo vreme so kot nalašč primerne za tatove, ki kradejo v raznih trgovinah, javnih lokalih in avtomobilih. Tako so neznanci p-noči razbili izložbeno okno trgovine, ki jo ima Pietro Ger-bini v Ul. Rossetti 6. Skozi odprtino so prišli v trgovino, iz katere so odnesli sedem tranzistorjev. Škoda znaša 214 tisoč lir.
V Ul. Giotto so neznanci ponoči vdrli v kino «Nazionale». Najprej so hoteli vdreti v zidno blagajno, a jim ni uspelo. Zaradi tega so se razjezil] in so vzeli vse ključe, ki so jih našli. Odpirali in brskali so po raznih predalih, pa spet niso imeli sreče. Praznih rok so odšli, povzročili pa so precejšnjo škodo.
Na Opčinah pa so tatovi vdrli v prazno hišico, ki jo ima tam za poletno letovišče 68-letni Nicolo Indrigo iz Ul. Paolo Diacono 8. Ukradli so idve odeji, pogrinjalo in prt. Skoda znaša 50 (isoč lir.
Predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob IS. uri Cinemascope barvni film:
Prekinitev potovanja za 12 ur
(Fermata per 12 ore) to po romanu Johna Steinbecka
;a JAON COLLINS n drugi
FRIDERIK CIJAK
Ogromna množica prebivalcev iz Sovodenj ter bližnjih vasi, iz Štandreža in Gorice je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti dva mladeniča iz Sovodenj, ki sta v soboto zvečer izgubila življenje v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na Pilošču v Štandrežu. Pogreb se je razvil iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Gorici, kjer sta bili trupli izpostavljeni vso nedeljo. S pogrebnim avtom so ju pripeljali do »kamna*, kjer se začenja sovodenjska občina. Na tem kraju iu je pričakala ogromna množica pl e-bivalcev iz vseh delov Goriške. Po glavni sovodenjski cesti se je razvil dolg sprevod. Spredaj so nosili približno 40 vencev, ki so jih podarili svojci in sorodniki, številni prijatelji in prijateljice pokojnih mladeničev iz Sovodenj in Štandreža, nogometna ekipa Juventine iz Štandreža, podjetji Princi in Vouk, kjer sta bila pokojna zaposlena, sovo-denjske družine itd.
Za venci so mladeniči iz Sovodenj nosili dve beli krsti, za njima pa so hodili s strt.im srcem starši obeh fantov s sorodniki ter ogromna množica ljudi. Nihče med njimi ni skrival globoke ginjenosti. Vsem so solze silile v oči. Ko so zvonovi iz lin vaškega zvonika zapeli mladeničema svojo poslednjo pesem, se je Vsem zazdelo, da je njihov glas bolj žalosten kot običajno ob takšnih prilikah. Bolj kot kdaj koli poprej je segel do srca, bolj kot kdaj koli poprej je oznanjal, da sta se poslovili od nas dve življenji, ki sta dosti obetali.
Na pokopališču, kjer je dve beli krsti objela črna zemlja, so pevci iz Sovodenj in Peči zapeli žalostinko »Blagor mu, ki se spočije*, pogrebci pa so se polagoma začeli razhajati s tihim korakom, žalostnimi obrazi, solzilnimi očmi, zakaj smrt, ki je prišla tako nenadoma in na tako krut način, jim je segla do srca.
Medtem še vedno niso ponehale govorice o strašni nesreči na Pilošču. Nihče v Standre-žu je ni videl, ker se je pripetila v trenutku, ko na cesti ni bilo žive duše. Nekatere osebe, ki stanujejo na Pilošču, so nam povedale, da so nekaj trenutkov poprej slišale kako se je pripeljal nek tovornik in so sodile, da je pri obračanju zadel ob zid. Spet drugi pa so sklepali, da je ropot nastal v kakšni hiši zaradi dela ali morda celo zaradi prepira. Nihče si ni mogel predstavljati, da je v tistem trenutku že izgubil življenje Friderik Cijak, 22-ietni mladenič, delavec v livarni Prinzi v Gorici.
Samo Zdenka Mučič, po domače Kovačeva, ki je prav takrat, se pravi okoli 21.20 molzla zadnjo kravo, je takoj vedela za vso resnost nesreče, zakaj avtomobil, ki ie bil zapleten v nesrečo in ki ga je vozil 55-letni trgovec Josip Peric iz štandreža, ie z vsem svojim prednjim delom privozil na dvorišče in tako povzročil velik ropot, ko je tr-
čil ob železna vrata. Mučiče-va, ki je videla Cijaka na eni strani avtomobila, kako je s popolnoma razbitim obrazom negibno ležal na tleh in Marjana Franzota, starega 19 let delavca, je takoj stekla v bližnjo gostilno, nai pridejo pomagat reševat ponesrečence. Po telefonu so poklicali tudi rešilni avtomobil in prometno policijo, ki je takoj prišla na kraj nesreče.
Avtomobil je bil prislonjen na zid, ki je na desni strani vrat, lambreta, s katero sta se pripeljala ’ mladeniča iz Sovodenj, pa je bila nekaj metrov vstran, vsa razbita.
Cijak je bil na mestu mrtev, Franzot pa je umrl v nedeljo zjutraj okoli 6.30. Oba sta umrla zaradi zloma lobanje in hudih poškodb na možganih.
Veliko se ugiba, kako je moglo priti do nesreče. Doslej je dokazano samo to, da sta mladeniča šla s skuterjem proti Gorici, v nasprotni smeri, se pravi proti domu, pa se je s svojo «Ardeo» peljal Peric. Kraj, kjer se je nesreča pripetila, je zelo nevaren. Cesta se namreč nekoliko vzpne in zavije, da je prav lahko zapeljati na levo stran ceste.
Podrobne vzroke nesreče, odgovornost zanjo itd., vse to bo ugotovila preiskava, ki je že v teku in med katero bo moral Peric povedati, kako je prišlo do nesreče. Od nikogar drugega ne bo mogoče izvedeti za njene vzroke, ker ni bilo očividcev. Vzroke nesreče bo pomagala poiskati tudi prometna policija, ki je že izvršila zapisnik in temeljito pregledala asfalt in zbrala vse podrobnosti, ki bi lahko osvetlile dogodek.
Sovodenjski fantje so nam povedali, da so bili v soboto zvečer v gostilni pri Francetu, kjer se je Cijak Spomnil, da bi moral v Gorici kupiti nekaj kletk za svoje ptiče. Franzot je privolil, da ga pelje v mesto. Najprej je hotel peljati
stvari, kot je to, kar se je pripetilo v njihovi hiši, ne more biti. Moža ni doma, ker je v sodnih zaporih v Ul. Bar-zellini. Povedala nam je, da je bil Peric, rojen v Brestovici na Krasu, dalj časa brez dela, pred kratkim pa je dobil zaposlitev v tekstilni tovarni pri Sovodnjah, kjer bi moral nastopiti delo v teh dneh.
Natečaj za inženirsko službo
Goriška prefektura sporoča, da je do 15. t. m. odprt natečaj za 53 mest za inženirja na pcskušnjo pri Civilnem tehničnem uradu.
Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki imajo civilno ali in- je Mucich izjavil zdravnikom, dustrijsko inženirsko diplomo j da se je ponesrečil, ko je šel in so napravili državni izpit za | doma po stopnicah.
izvrševanje tega poklica in ki bodo do 15. decembra letos dopolnili 32 let starosti.
Vse podrobnejše informacije dobijo prizadeti v kabinetnem uradu goriške prefekture.
——«»------
Ko se je vračal ponoči
domov, si je zlomil nogo
Prejšnjo noč okrog 1,10 so poklicali avto Zelenega križa v štandrež, kjer si je zlomil levo nogo 43-letni Guerrino Mucich "iz Ul. sv. Mihaela 223. Ponesrečenca so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni.
Bolničarji ZK so sporočili, da si je Mucich zlomil nogo, ko se je vračal domov s svo-jom mopedom. V bolnišnici pa
V soboto dopoldne sta odjadrala iz Tržiča
Dva tržiska jadralca Izginila n a morju
V nedeljo so našli jadrnico, rokavico in gumijaste čevlje Pogrešanca iščejo po moiju in ob obrežju z vsemi sredstvi
Kakor gore, tako tudi morje zahteva svoje žrtve med svojimi ljubitelji, zlasti poleti, pa tudi v drugih letnih časih, saj ljubitelji morja ne poznajo letnih časov, ker jih morje vedno vleče. Med take ljubitelje moramo šteti tudi 33-let-nega Bruna Costanzija in 26-letnega Daria Faresija. kapitana dolge plovbe iz Tržiča. Za njuno usodo trepetajo zdaj njuni družini, svojci in prijatelji, iščejo ju s čolni, motornimi čolni, raznim] vozili in celo s helikopterji člani policije, finančne straže, osebje luškega poveljstva ter člani jadralnih klubov Tržiča in Trsta.
Bruno Costanzi in Dario Fa-resi sta se v soboto ob 11.30 odpeljala na jadranje izpred jadralnega kluba «Oscar Cosu-luch» v Tržiču z jadrnico razreda F. D. («Leteči holandec«) iz plastične mase, ki jo ie Co-
secem Doma sta rekla, da se bosta ’ vrnila okrog 13. ure. Nihče ni bil zaskrbljen, ker ju ob tej uri ni bilo še domov, ker so starši mislili, da se je Costanzi zadržal s svojimi prijatelji v jadralnem klubu. V soboto zvečer bi namreč Costanzi moral s svojo ženo in drugimi sorodniki v Trst na predstavo v gledališče Verdi. Ta predstava Pa ga ni mikala in je svojcem dejal, da ne bo šel v gledališče, pač pa d_a_ bo z jadrnico nasedel na peščeni otok in se vrnil v nedeljo popoldne. Svojci so se mu smejali, toda proti večeru jih je začelo skrbeti, ker Bruna ni bilo domov, niti ni bil s svojimi prijatelji v jadralnem klubu. Zaradi tega so obvestili policijo in luško poveljstvo. Od takrat se je začelo iskanje in je vse na nogah, da bi našli pogrešene jadralce. Vsi so v velikih skrbeh za njuno uso-
IZ. Uld&tlviic iiiaoc, n1 ju jc	,	j	i • .t. c A(\
stanzi kupil pred dobrim me- do ker je v nedeljo ob b.40
Predzadnji dan porotnega sodišča v Gorici
mladoletna vlomilca v urarno Olla sta hotela v Cremono in nato v Ameriko
Državni tožilec zahteval za Fakina 11 let in za Klemenca 10 let in 9 mesecev zapora Žalostne družinske razmere so obema obtožencema zagrenile življenje
prodati hišico, ki so jo imeli. Obtoženec sploh ni živel po materini smrti s svojo družino, ampak je bival do svojega 14. leta pri sorodnikih.
Po zaslišanju prič in obtožencev je spregovoril državni tožilec dr. Delfino, ki je na kratko ponovil ves potek dejanja in dodal, da je vsa zadeva zelo jasna in enostavna, ker sta oba obtoženca priznala dejanja, za katera sla obtožena. Za vse prestopke skupaj je zahteval za Mirka Fakina 11 let zapora in 185.000 lir globe, za Franca Klemenca pa 10 let in 9 mesecev zapora ter 175.000 lir globe. Nadalje je predlagal, naj bi oba obtoženca po prestani kazni izgnali iz države.
Po tem govoru državnega tp^i_lca je predsednik sodišča odredil1.’da še'bb razprava nadaljevala naslednji dan, to je danes dopoldne ob 10- uri. Na vrsti je še govor zagovornika odv. Sfiligoja, nato pa bo porotno sodišče po običajnem posvetovanju izreklo razsodbo.  «»-------------
MARJAN FRANZOT
Jurija Černigoja, potem pa so se dogovorili, da se najprej usede na motor Cijak. Černigoja je imel Franzot namen peljati z drugo vožnjo. Ker Franzota nikakor ni bilo nazaj in so medtem nekatere osebe, ki so se iz mesta vračale v Sovodnje, povedale, da se je v Štandrežu zgodila huda nesreča, so takoj lahko sklepali, da se njunima prijateljema moralo nekaj hudega pripetiti. Kmalu potem so se njihove sumnje, ki jim niso hoteli verjeti, potrdile: izgubili so dva iskrena in dobra prijatelja, s katerima so preživeli toliko lepih večerov. Cijak je bil nogometaš v ekipi Sovodnje, igral je levega halfa. Tudi njegov brat je dober nogometaš in igra pri Ju-ventini. Cijak je bil poleg tega tudi strasten ribič in je marsikatero urico prestal ob svoji ribiški palici.
Huda, nepopisna žalost je legla tudi na Pericovo družino. Zena, ki smo jo obiskali, da bi nam kaj povedala, je brez ovinkov in v obupnem joku priznala, da bolj grozne
Včeraj dopoldne se je začel pred porotnim sodiščem v Gorici proces proti vlomilcema v urarno in zlatarno Cella, ki je na Korzu Verdi 49 v Gorici. V kletki za obtožence sta sedela Mirko Fakin, po poklicu mizar, doma iz Moravske gore št. 12, pri Ljubljani, ter Franc Klemenc, čevljar iz Studenca pri Ljubljapi. Ob času vloma, 11. julija letos, niti eden niti drugi od obeh ni dopolnil še 21 let, Saj sta oba rojena v jeseni leta 1940.
Fakin je širokega in odprtega obraza, plavolas in daje vtis, da je moral le po tragičnem naključju na obtožno klop pod tako obtožbo. Tudi Klemenc, ki je sicer bolj mrk, nima videza tistih kriminalnih tipov, ki so za človeško družbo izgubljeni. Dejansko je za njun sedanji , položaj precej krivo življenje, odnosno družinske razmere, v katerih sta prebila svojo mladost, kakor bomo videli pozneje.
Predsednik sodišča dr. Rossi je najprej prečital obtožnico, ki pripisuje obema obtožencema štiri prestopke, in sicer: 1. Da sta dne 11. julija letos hotela odnesti iz urarne Cella v Gorici, na Korzu Verdi 49, razne ure in druge dragocene predmete v vrednosti za štiri milijone lir; 2. da sta urarju Giuseppu Celli onemogočila osebno obrambo; 3. da sta istemu hote prizadejala telesne poškodbe in 4. da sta vdrla v gostilno Puppolin v Ul, Mo-relli in odnesla za 67.000 lir raznega vlaga in 27.000 lir v gotovini.
Fakin sam pa je poleg tega obtožen, da je nekega dne po 27. juniju 1981 odnesel dve navadni blazini za stole z vrta Marije Lovišček v Ul. Cateri-na Percotto 3 in dve odeji, o katerih pa se ne ve, čigavi sta, ker lastnik ni prijavil tatvine.
Ko je sodišče nato ugotovilo, da bo oba obtoženca uradno branil odv. Sfiligoj in je predsednik zaprisegel uradnega tolmača v osebi geometra Cvetka Nanuta iz Stan-dreža, je predsednik še enkrat prečifal rezultate sodne preiskave, iz katere je razvidno, kako je prišlo do omenjenih kaznivih dejanj.
Obtoženca sta povedala, da sta prišla dne 27. junija 1961 v Novo Gorico, tu pa sta izrabila trenutek, ko mejni stražar ni bil blizu ter prešla mejo. V Gorico sta prišla z namenom, da bi šla od tu naprej v Cremono, kjer je taborišče za begunce in v katerem je Fakin že enkrat prej bil nekaj časa, od tu pa sta upa-
la, da ju bodo poslali naprej, v Ameriko.
Vendar pa se nista javila italijanski policiji, kot je v takih primerih predpisano, ampak sta se potepala okrog in se za 'noč utaborila v gjz-diču nad vodnim rezervoa’-jem na Gradu, deloma pa na stavbišču neke nedograjene hiše. 2e takoj prve dni sta si preskrbela dve odeji in dve
ki je potrdil vlom kot je opisan v obtožnici, so včeraj pred sodiščem zaslišali tudi gostilničarja Giovannija Pupolina iz Ul. Morelli 18, ki je prav tako potrdil tatvino iz obtožnice. Zaslišali so tudi Marijo Lovišček zaradi kraje dveh blazin na dvorišču, dalje Mi-rello Marot, ki je prva dala alarm za policijo pred urarno, njenega moža Bruna Ma-
Montalbana, ki je obtožence zasliševal ter policijskega podčastnika Costo, ki je izvršil aretacijo.
Po končanem zaslišanju prič je branilec predlagal, naj bi oba obtoženca vprašali za glavne značilnosti iz njunega dosedanjega življenja. Na zadevno vprašanje predsednika dr. Rossija je obtoženi Mirko Fakin povedal, da je bil njegov oče Srečko stoodstotni invalid in' 'diF^tf' gsi 'fNitocP ’Wta: 1943 kljub temu ustrelili kot talca. Pozneje leta 1948 se je morala njegova mati, da bi lahko preživljala družino, zopet poročiti ter je imela z drugim možem še dva otroka. Očim z današnjim obtožencem ni dobro ravnal in sploh ni govoril z njim.
Drugi obtoženec Franc Klemenc pa je povedal, da mu je mati umrla že leta 1947, pozneje pa tudi njegova edina sestra. Oče se je potem še dvakrat poročil in imel z mačeho še eno hčerko. Oče je tudi zabredel v dolgove in moral
Obtoženca Fakin in Klemenc pred porotnim sodiščem
blazini, o katerih govori ob- J rol, policijskega komisarja dr. tožnica.
Glede vloma v urarno Cella sta obtoženca izjavila, da sta potrebovala nekaj zlatnine, da bi si pridobila potrebna sredstva za nadaljevanje poti, saj sta s seboj čez mejo prinesla le 20.000 dinarjev in 1000 lir, kar je komaj zadostovalo za prve dni.
Prvo večjo tatvino sta oba obtoženca izvršila v noči od 8. do 9. juljja v gdstilrti Gio-vanni PupoTin V''Ul. Morelli 18. Kot sta sama priznala in kot je izpovedala tudi priča Pupolin sta se priplazila ponoči okrog 1. ure, ko je bila gostilna že zaprta, po dvoriščni strani do zadnjih vrat.
Tu sta odstranila žeblje in snela stekleno okno v vratih ter tako z lahkoto prišla v gostilno, od koder sta odnesla za okrog 67.000 lir raznega blaga in po izpovedi gospodarja Pupolina še za okrog 25.000 lir denarja. Ukradeno blago so pozneje ob njuni aretaciji povečini našli v njunem skrivališču na Gradu, glede denarja pa sta obtoženca izpovedala, da sta ga porabila za nakup čevljev in obleke, ki sta jo potrebovala.
Kar se tiče vdora v urarno Cella, sta- obtoženca izjavila, da sta že nekaj dni prej prišla na ogled in sta pod pretvezo, da mu bosta ponudila zlato v odkup, govorila tudi z gospodarjem. V torek 11. julija sta šla že dopoldne v ljudski vrt in tam tuhtala, kako bi prišla do zlatnine. Potem je eden od obeh odšel nazaj na Grad po dve gorjači, ki sta ju imela v svojem skrivališču za osebno obrambo.
Nekaj po 13. uri, ko je bil rolo urarne na pol povlečen dol in je bil v njej urar sam, je stopil najprej do njega Klemenc ter ga vprašal, če bi kupil zlato. Takoj za njim je vstopil v trgovino še Fakin in potegnil še niže rolo pri vratih. To je pri Celli vzbudilo sum in je ukazal, naj takoj zapustita trgovino. Namesto odgovora pa ga je eden od obeh (Klemenc) hotel udariti z gorjačo po glavi. Cella pa mu jo je iztrgal iz rok in udaril njega samega. Vtem pa je Fakin napadel od zadal Cello in skupaj sta ga vrgla na tla. Klemenc je držal urarja na tleh, medtem ko je stopil Fakin k izložbenemu oknu in napolnil z urami in raznim
Aldo Magris zapazil omenjeno jadrnico približno 500 metrov od začetka kanala. Jadrnica je stala skoraj pokoncu, ker ji je kljun štrlel pol metra iz vode. krrria pa je obtičala na dnu. V tistem kraju je nam-reč morje globoko približno pet metrov. Jadro je bilo privezano, zraven pa so našli rokavico in gumijaste čevlje, medtem ko ni bilo o pogreše-nih nobenega sledu. Z zasebnimi čolni, z motornimi čolni po. licije in finance, z vlačilcem «Audax», z dvema vlačilcema družbe «Tripcovch» in z raznimi sredstvi so vso nedeljo in včeraj iskali pogrešene, a brez uspeha. Na pomoč so prišli tudi agenti finančne straže s helikopterji, Aeroclub iz Ronk ter prometna policija.
Ko sta Costanzi in Faresi odjadrala, je bilo morje rahlo razgibano in je pihljal rahel veter 16 km na uro. včasih pa je dosege) 20 km na uro. Razmere za jadranje so bile torej ugodne. Kako je torej prišlo do nesreče. Verjetno je Co» stanzija in Faresija presenetit sunek vetra z druge smeri. Prav gotovo sta poskušala spustiti jadro, a je bilo prepozno. Tako se je čoln pre. vrnil in brodolomca sta se ver. jetno hotela rešiti s plavanjem. Zaradi tega ju iščejo zla. sti ob obali med trsiem. Co-st»nz; in Faresi sta bila športnika. toda preplavati bi morala dobre pol milje in to v hladnih klimatskih razmerah, kar pa je malo verjetno.
Bruno Costanzi je sin inž. Costanzija, direktorja tržiških ladjedelnic CRDA in načelnika kolektivnega biroja CRDA. V Tržiču ima svojo pomorsko agencijo, pri kateri ie bil zaposlen tudi Dario Faresi. po rodu iz Malega Lošina. Fare-si*ev oče je tudi zaposlen v trž'ških ladjpde'nicah kot vo. dilni funkcionar.
Nezgoda učenke iz Jazbin
Včeraj nekaj po 17. urj so pripeljali v goriško bolnišnico 13-letno Marijo Medvešček iz Jazbin št. 4. Deklica je imela manjšo rano na levem ušesu. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo nato poslali domov. Ozdravela- bo v sedmih dneh.
Deklica je povedala, da se je včeraj popoldne igrala na dvorišču osnovne šole v Jazbinah, kjer je padla in se ranila ob nekem kamnu.
Zopet nezgoda na Soškem mostu
Sinoči okrog 19.55 so poklicali avto ZK na Soški most na cesti proti Ločniku, kjer je bi! pri cestni nesreč; ranjen 47-letn; Augusto Pilon iz Kr-mina, Ul. Attimis 27. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gcrici, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec na glavi, na levem licu in poškodbo na levi roki. Ozdrave] bo v 10 dneh.
lllllllllllllfKttlllillliifllllliillllllllTfllHIIIUIIIIIIlIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIKIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIUIIUIIIlIlliiHlHHinHimiiiii,!},,,!!!
Na delu se je ponesrečil
Okrog 18. ure včeraj so pripeljali v goriško bolnišnico 54-Iftnega Adolfa Brazzerja iz Komansa. Zdravniki so ugotovili, da ima mož udarec na glavi in rano na levem ušesu. Pridržali so ga na zdravljenju za 12 dni. Brazzer se je ponesrečil na delu.
Goriški nogomet
VrzeJ, ki je je prinesla
nastala za Cijakom Sovodenjcem poraz
Tudi nepopolna Juventina ni mogla v Morteglianu vkljub svoji borbenosti doseči boljšega rezultata
Preteklo nedeljo ie bil črn dan tako za nogometaše iz Sovodenj, ki so nastopili doma proti ekipi iz Zagraja, kakor za Juventino iz Standre-ža ki je gostovala v Morteglianu.
Sovodenjci so šli na igrišče še pod globokim vtisom tragične smrti Mirka Cijaka, ki je tolikokrat igral v njihovi ekipi in bi moral nastopiti tudi v tej tekmi. Sodnik je med tekmo prekinil igro, da so z enominutnim molkom počastili njegov spomin.
Vkljub tej tragični izgubi pa so se domači igralci v prvem polčasu še kar dobro držali in če so gostje napravili en gol, je bilo to po zaslugi enajstmetrovke, ki jo ie prisodil sodnik na škodo Sovodenj. V drugem polčasu je nakitom svojo najlonsko tor- prav- tako prišel prvi gol za
bico. Urarju sta grozila tudi z nedolžnim samokresom za pse.
Potem je šla mimo trgovine gospa Mirella Marot, ki stanuje nad trgovino, in ko je slišala iz trgovine vpitje na pomoč, je alarmirala sosedno policijo, ki je vdrla pri zadnjih vratih v trgovino ter presenetila oba vlomilca.
Fakin je izpustil torbo s plenom in si hotel napravili pot mimo policistov na dvorišče, kar pa se mu ni posrečilo. Oba so aretirali in ju odpeljali v policijske zapore. Urarja Cello, ki sta mu vlomilca prizadejala rano na glavi, zaradi katere se je moral zdraviti 15 dni, pa so odpeljali v goriško bolnišnico in po prvi pomoči na njegov dom.
Poleg zlatarja Pietra Cella.
goste iz enajstmetrovke m to je bilo dovolj, da se doma"či igralci niso. mogli več znajti in' so gostje še' dvakrat potresli mrežo domačinov ter se fee tekma zaključila z rezultatom 4:0 v prid Zagraja.
Potek igre same nikakor ne odgovarja rezultatu, ki bi, mo-ijaj biti vsaj neodločen. Vkljub dejstvu, da so domačini igrali pod vtisom izgube dragega in č|obrega tovariša, so se v začetku dobro držali in bi tudi pbzneje vztrajali, da nista pj-išli še obe enajstmetrovki, ki sta bili verjetno prav- po-slbdica te izgube.
V nedeljo igrajo Sovodenj-ci zopet doma in sicer prati ekipi Libertas iz Kaprive. U-pamo, da se bodo do takrat zopet zbrali in pokazali tisto borbeno požrtvovalnost,' ki
smo jo videli že pri nekaj tekmah in se do sedaj žal še ni mogla pokazati v rezultatu.
* * 4»
Juventina je šla v nedeljo popoldne nepopolna v Morte-gliano in se je lahko že v naprej vedelo, da ne bo imela kakšnega posebnega uspeha, saj je manjkalo v sestavi kar pet igralcev, med njimi nekateri najboljši in so le s težavo sestavili popolno ekipo, pa še tako je moral priskočiti osebno celo sam trener Auletta in igrati.
Predvsem se zaradi tragične bratove smrti ni udeležil tekme Cijak; dalje je manjkal Ferfolja, ki si je moral zdraviti manjšo rano na kolenu, manjkali so iz enega ali drugega vzroka še Konjedis, Pischi in Cej. Ce upoštevamo poleg tega, da je postalo Za-nuttiniju med tekmo slabo in da je moral že po 10. minutah igre zapustiti igrišče tudi Ermacora, ki se mu je pretegnila žila na nogi, potem nam bo postalo jasno, zakaj se je tekma končala z rezultatom 8:2 za Mortegliano.
2e v prvem polčasu so domačini vodili z rezultatom 3:0-jn tudi v drugem polčasu so igralci Mortegliana povečali razliko. Vendar pa igralci Jii-ventine niso izgubili poguma in borbenosti ter so z dvema goloma rešili čast svojega moštva. Lahko rečemo, da je vsa tekma potekala zelo korektno in je tudi Juventina pokazala več lepih akcij, ki bi zaslužile boljši rezultat.
Prihodnjo nedeljo nastopi Juventina doma, proti prvaku na lestvici Casarsa, ki je od
dosedanjih 10 tekem sedem dobil in tri igral neodločeno, izgubil pa še ni nobene. Zato bo to trda preizkušnja in bo morala nastopiti Juventina v svoji najboljši postavi ter bo potrebovala moralno pomoč vseh svojih navijačev.
V nedeljo je Juventina nastopila v naslednji postavi: Malavolti; Paškulin, Mozetič, Petejan, Ledri, Hess; Batistič, Nanut, Zanuttini, Ermacora, Auletta. Sodnik Volari iz Devina.
iiiitmiiiiiiiiiiiiimiiiii||||||||||||||,|||||||in„,|
OD VČERAJ DO DANES
K i M o )
(
CORSO. 16.30: «Topoli iz No-varonan G. Pečk, D. Niven in D. Scala. Ameriški film v barvah. Cinemascope. VERDI. 17.00: «Svet ponoči št. 2». Italijanski barvni film, cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.00: «Borba v In-dokini«, J. Parker ]n D. Dick. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.15: ((Operacija tajnosti«, R. Vidmark in D. Darvi, Ameriški barvni film.
DEŽURNA1LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Rašte] št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,2 stopinje ob 14.50, najnižjo 2 sttv Finji pod ničlo ob 22. uri. Povprečna dnevna vlaga je bila 80-odstotna.
A LIGA
IZIDI
•Atalanta-Roma	0-0
•Fiorentina-Lecco	2-0
•Inter-Catania	1-1
•Palermo-L.R. Vicenza	1-0
Bologna-*Sampdoria	2-0
•Spal-Mantova	2-1
•Torino-Milan	1-1
•Udinese-Juventus	21
•Venezta-Padova	0-0
LESTVICA
Inter	16	10	5	1	35	17	25
Fiorentina	16	9	4	3 29		15	22
Bologna	16	8	5	3	29	23	21
Milan	16	8	4	4	35	22	28
Torino	16	7	6	3	22	19	20
Roma	16	8	3	5	30	20	19
Atalanta	16	7	4	5	15	18	16
Sampdoria	16	5	6	5	15	18	16
Catania	16	5	6	5	14	20	16
Palermo	16	6	4	6	16	13	16
Mantova	16	6	3	7	24	23	15
Juventus	16	5	5	6	21	24	15
Spal	16	5	4	7	17	25	14
Venez>a	16	3	7	6	19	26	13
Vicenza	16	4	4	8	14	20	12
Lecco	16	2	7	7	12	20	11
Padova	16	2	5	9	10	17	9
Udinese	16	2	2	12	18	33	6
Prihodnje tekme (17.12.1961) Atalanta-Florentina Bologna-Udinese Juventus-Venezia Vicenza-Sampdoria Lecco-lnter Mantova-Catania Miian-Spal Palermo-Torino Roma l adova
B LIGA
IZIDI
•Brescia-Genoa	2-0
Prato-*Como	1-0
•Cosenza-Alessandria	1-0
Pro Patria "Lazio	2-0
•Lucchese-Catanzaro	2-1
•Messina-Bari	3-2
*Napoli-S. Moaza	0-0
Sambenedett.‘Novara	2-0
•Parma-Modena	0-0
•Veroua-Reggiana	0-1
LESTVICA
Genoa	13	9	2	2	17	7	20
Modena	13	5	6	2	10	6	16
Lazio	13	5	6	2	19	8	16
Messina	13	6	4	3	21	16	16
Verona	13	6	3	4	17	8	15
P. Patria	13	6	2	5	17	14	14
Brescia	13	6	2	5	12	11	14
Parma	13	3	8	2	8	8	14
Prato	13	4	5	4	13	17	13
Reggiana	13	5	3	5	18	16	13
Catanzar0	13	4	5	4	i2	12	13
Alessandria	13	4	4	5	13	15	12
S. Monza	13	3	6	4	10	15	12
Napoli	13	3	6	4	9	12	12
Cosenza	13	4	4	5	10	15	12
Lucchese	13	5	1	7	18	23	11
Como	13	2	6 5		8	15	10
Novara	13	4	1	8	11	16	9
Sambened.	13	2	4	7	7	16	8
Bari	12	2	6 5		12	14	0
Prihodnje	tekme		(17.12.1961)				
Alessandria-Parma
Bari-Como
Genoa-Catanzaro
Luccnese-Cosenza
Messina-Lazio
Modena-Verona
Prato-Sambenedettese
Pro l atria-Napoli
Reggiana-Novara
S. Moaza-Brescia
V
Športne stave T0T0CALC10
Atalanta Roma	(0 0)	X
Fioreutina-Lecco	(2-0)	1
Inter-Catania	(1-1)	X
Palermo-Vicenza	(1-0)	1
Sampdoria-Bclogna	(0-2)	2
Spal-Mantova	(2-1)	1
Torino-Milan	(1-1)	X
Udinese-Juventus	(2-1)	1
Venezia-Padova	(0 0)	X
Brescia-Genoa	(2 0)	1
Messina Bari	(3-2)	1
Marsala-F. incedit	(0-0)	X
Siracusa-Salernitana	(2-2)	X
KVOTE-		
13 —	8.020.020 lir		
12 —		244.500 M	
		TOTIP	
1. —	1.	Germano	1
—	2.	Manipur	2
2. —	1.	Queral	X
—	2.	Bulichella	2
3. —	1.	Gershvvin	2
—	2.	Eroico	X
4. —	1.	Itombo	1
—	2.	Buttero	1
5. —	1.	Lassalle	X
—	2.	Oleis	2
6. —	1.	Acrea	X
—	2.	Arsoli	1
KVOTE:			
12 —	2.520.000 lir		
11 —		78.750 »	
10 —		7.078 »	
Pet neodločenih izidov v 16. kolu nogometnega prvenstva A lige
Fiorentina bližja vodilnemu Interju Presenetlj iv poraz J uventusa v V idmu
Izidi predzadnjega kola jesenskega dela italijanske prve nogometne lige ponovno dokazujejo kako relativno vrednost imajo prognoze, saj je tudi to pot prišlo do presenečenj, ki so v marsičem spremenila splošno sliko. Inter, za katerega je kazalo, da nima sebi enakih, je našel celo na tujih igriščih skromni Ca-tanii nasprotnika, ki mu je uspelo iztrgati dragoceno točko. Kot se pogosto dogaja, se podcenjevanje nasprotnika drago plača. Milančani so po nenadnem Guarnerijevem golu mislili, da je njihova naloga s tem opravljena ter da jim gostje z juga ne bodo delali nikakih preglavic. Toda pozabili so, da je sicilijansko moštvo požrtvovalno do skrajnosti in da ima v svojih vrstah dovolj mož, ki znajo izkori-
najboljšimi na igrišču. Lane-rossiju pa to ni zadostovalo, da bi nadoknadili edini gol Sicilijancev, ki je padel kot mrzla prha že v prvih minutah igre. Enako usodo je doživela Mantova v Ferrari, kjer je domači Spal slavil zasluženo zmago. Tekma sama je imela kaj čuden potek, toda konec koncev je zmaga pripadla tistemu, ki je znal u-godne prilike bolje izkoristiti. Udinese, ki smo jo imeli stiti vsako možnost pa naj bo že za mrtvo je, kot kaže, po-
ta še tako neznatna. In gostje so to tudi izkoristili prav ko so domači popustili. Izid verodostojno prikazuje potek srečanja in zelo bi grešili, če bi dejali, da so Szgmaniak in tovariši v Milanu kaj ukradli.
Na ta način se je Interje-va prednost skrčila spet za točko in to v korist Fiorenti-ne, ki je na lastnih tleh odpravila skromno enajstorico Lecca. Čeprav izid sam morda ne izraža tiste premoči, ki so jo predvajali domači, je treba poudariti, da je bila med moštvoma prevelika razlika v tehniki in taktiki tako skupin iko kot individualno ter da s i oba gola padla z izredno lahkoto in brez slehernega naprezanja.
Isto bi lahko rekli za Bologno, ki se ji je pred tednom dni postavila nesrečna okol-nost poraza proti Interju na njeni poti proti dosegi častnega mesta. Da bi to upravičila si je šla po zmago nič manj kot na teren Sampdorie, ki gotovo ni posebno dobrohoten. Zmaga gostov je v vseh pogledih neoporečna, saj je sad boljše organizacije igre, kar jim je bilo spričo odlične obrambe na eni ter gibčnega in prodornega napada na drugi strani, precej lahko doseči. Res pa je tudi, da se je domačih v marsikaterem primeru držala smola, ki jim ni dovolila, da bi prišli do zgoditka, čeprav je bilo za to precej prilik. Monzegliovo moštvo si mora visoko zavihati rokave, če hoče imeti tisto vlogo, kot jo je imelo lani.
V Turinu, kjer je gostoval Milan, je bilo namesto pravega nogometa videti precej nervoze, kar je spričo važnosti srečanja gotovo upravičen, toda ne zadosten razlog. Temu je naredil konec gol Crippe, ki je povedel domače v vodstvo. Kazalo je, da je z gosti konec, ko so se ti nenadoma zbudili ter prav kmalu izenačili. In takšen rezultat je v bistvu tudi pravičen, saj so eni kot drugi zapravili nič koliko ugodnih prilik za gol.
To pa ne velja za tekmo v Bergamu, kjer je gostovala Roma. Čeprav se je tudi ta končala neodločeno, so bili domači daleč boljši, a se. jih je v zaključnih momentih držala smola. Ista je tudi hotela, da se jim je tik pred koncem prvega polčasa paško doval vratar, ki ga je moral v drugem delu nadomestiti Olivieri. Čeprav praktično postavljeni s hrbtom ob zid, se domači niso predali, temveč so nasprotno večkrat nevarno napadali in le prenagljenost jih je stala zaslužene in dragocene zmage.
Če je Romi sreča pomagala odnesti zdravo kožo, je Padovi v Benetkah pomagal do rešitve sodnik. S svojimi intervencijami je stalno škodil domačemu moštvu, ki bi v drugačnih okoliščinah gotovo odneslo visoko izraženo zmago, saj so se gostje vedno stiskali v svojem obrambnem prostoru in le redko pogledali izven njega.
Minimalno in morda ne povsem zasluženo zmago je slavil Palermo, ki vztrajno nadaljuje svojo pozitivno serijo. V moštvu gostov se je po dolgi odsotnosti pojavil Kostič, ki je bil tudi med
kazala, da temu ni tako. Njena zmaga nad prvakom Ju-ventusom ni zgolj slučajna, temveč plod zrele in inteligentne igre. Po drugi strani je pa treba poudariti, da je Juventus igral le s polovico moštva, če je res kakor je res, da velja Sivori sam polovico. In Argentinec je bil to pot odsoten. Tako napad gostov ni predstavljal tiste nevarnosti, ki jo ima ko je njegov režiser mali • oriun-do». S to zmago so si Furlani nekoliko izboljšali v točkah izražen položaj, toda zadnje mesto bo še nekaj časa pripadalo njim, saj so si sami krivi, da niso v preteklosti dosegli tistih točk, ki bi jih postavile malo više.
B LIGA Nekaj se je začelo premikati tudi v drugi ligi. V dokaz naj služi poraz (drugi v tej sezoni) Genoe, ki je bila z eno nogo ponovno v prvi ligi. Presenetljivo je, kako neznatnega nasprotnika so Ge-novežani predstavljali Brescii, kjer so gostovali. Domači so počenjali z njimi kar se jim je ljubilo. Spričo tega bi bil lahko rezultat mnogo više iz-
Brez zmagovalca in poraženca srečanje Torino-Milan - Po uspehu v Genovi Bologna na tretjem mestu
Blizu vrha stoji tudi Verona, ki je gostujočo Reggiano dobesedno pregazila, pri čemer so ji pomagali gostje sami s tem. da so se v obrambi preveč odkrili. Domačo zmago je slavil tudi Prato nad Comom, katerega igra je bila tako neurejena, da izid sploh ni mogel bit i drugačen. Isto je dosegla tudi Cosenza nad Alessandrio po nekorektni in grobi tekmi, do česar je nemalo pripomogel tudi sodnik. Lahko zmago je sla-
vila tudi Lucchese nad Ca-tanzarom, medtem ko je isto toda na tujem slavila tudi Sambenedettese, kateri je šla Novara preveč na roko. Slavni Napoli je zopet mnogo pogrešil in to ga je stalo dragoceno točko, saj gostujoči Simmenthal gotovo ni neprehodna ekipa. Po tem Napoli-tanci životarijo nekje na južnem delu lestvice in sicer daleč od tistega položaja, po katerem hrepenijo.
gib.
Najtežja tekma jugoslovanskih nogometašev na azijski turneji
Jugoslavija - Indonezija 3:2
Prvi polčas se je končal z domačini v vodstvu 2; 1
DŽAKARTA, 11. — Druga tekma na indonezijskih tleh s tamkajšnjo nogometno reprezentanco je predstavljala za Jugoslovane najtežjo preizkušnjo. Jugoslovani so zmagali s 3:2, a so zmagoviti gol dosegli šele šest minut pred zaključkom napete borbe.
Prvi polčas se je končal slabo za Jugoslavijo, ki se je znašla s pasivo dveh golov domačinov, proti enemu, ki ga je Kovačevič dosegel že v 2’. Ta dosežek ni demoraliziral domačine, ki so zastavili vse sile, da spravijo na kolena slovite jugoslovanske nogometaše. Njihov trud ni bil zaman, ker so dosegli dva gola in sicer v 23’ s Sianom Liongom in v 40’ z Dirnams-djamom.
Trener je v drugem polčasu vnesel štiri zamenjave v jugoslovansko moštvo, s či-
iiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimimiiimiiimiimiiititiimiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiitiiimiiiiiiiiiimiii
Po ostri borbi Casale - Triestina 1: 1
Enajstmetrovka prisilila Tržačane na delitev točk
Oba gola v prvem polčasu - Demenia strelec za Triestino
SZ BOR obvešča člane, da tudi ta teden odpadejo treningi razen za tekmovalce v odbojki. Treningi teh bodo v sredo in četrtek.
ražen in to z dodatkom kopice golov. Poraz gostov je po našem treba pripisati podcenjevanju nasprotnika in lažje krize, ki je načela bivšega li-gaša. Kljub porazu pa je njena prednost štirih točk ostala nespremenjena, ker je enako nemilo usodo doživel tudi najbližji zasledovalec Lazio. Tega je v samem Rimu porazila Pro Patria. izredno a-gresivno moštvo, s katerim se ni šaliti. Tako morajo Rimljani častno drugo mesto deliti z Modeno, ki bi z malo več tveganja lahko opravila s Parmo, kjer je gostovala, saj je ves potek srečanja dokazoval, da je njen edini cilj doseči nerešen izid. Isto mesto drži tudi Messina, ki ji je po ogorčeni borbi uspelo nadvladati enajstorico Barija, ki si je zmago po neumnem zapravila
STRELCA: v prvem polčasu v 20’ Demenia, v 26’ Ca-stano II z enajstmetrovke.
CASALE: Ferrero; Panio, Moretti; Castano II, Turola, Passarin; Bellini, Benedetti, Mascheroni, Manzino, Russi.
TRIESTINA: Toros; Brach, Simoni; Sadar, Merkuza, Rocco; Risos, Bretti, Demenia, Secchi, Santelli.
SODNIK: Firmi iz Creme.
Slepota razgretih navijačev presega včasih vse meje. To se je zgodilo v nedeljo v Casale, kjer je gostovala Triestina. Ne samo, da so domačini nesramno žalili Tržačane v vojaških uniformah, ki so v velikem številu prišli bodrit nogometne predstavnike njihovega rojstnega mesta, temveč so obsuli igralce v rdečih dresih s pravo točo pridevkov »tatovi*. In to kljub temu, da gostje niso napravili ničesar, da bi si kaj takega zaslužili.
Tržačani so zaigrali z naj-
boljšo voljo, da si osvojijo zmago in bi do nje tudi prišli, če ne bi sodnik, morda nekoliko nepremišljeno, dosodil domačim enajstmetrovko, s katero so prišli do izenačenja, katerega z akcijami niso mogli doseči. In malo je manjkalo, da niso prišli tudi do zmage, s katero bi v pravem smislu besede oropali Tržačane zaslužene točke. Sploh je bil konec tekme razgiban in razburljiv. Sodnik je moral celo izključiti člana domačega moštva Manzina, ki je reagiral z brcami po Roccovih nogah. In v kaosu, ki je zavladal na igrišču, je sodnik odredil streljanje prostega strela. Se preden je zažvižgal pa se je žoga znašla v mreži
A skupina C lige
<0
1-0
11
3-2
0-0
2-1
IZIDI
•Biellese-Marzotto Saronno-*Bolzano *Casale-Triestina •Fanfulla-Cremonese •Ivrea-Treviso •Legnano-Vittorio V.
•Pro Vercelli-Pordenoae 2 0 •Savona-Sanremese	0 o
Mestrina-'Varese	3-2
Prihodnje tekme (17.12.1961)
TRIESTINA-Legnano
Bolzano-Pro Vercelli
Marzotto-Fantulla
Mestrina-Biellese
Pordenone-Casale
Sanremese-Ivrea
Saronno-Cremonese
Treviso-Varese
Vitlorio V.-Savona
LESTVICA							
Fanfulla	12	5	7	8	14	6	17
Mestrina	12 7		3	2	21	9	17
Tr estina	12	7	3	2	18	9	17
Biellese	12	5	7	0	15	10	17
Vittorio V.	12	6	4 2		14	8	16
Varese	12	5	5	2	14	8	15
Šanremese	12	4	S	2	15	15	14
Savona	11	4	3	2	14	8	13
Marzotto	12 4		5	3	11	10	13
Cremonese	U	J	4	4	9	9	10
Casale	12	3	4	5	13	13	10
Pordenone	11	3	4	S	12	14	10
Treviso	12 2 6 4				4	7	10
Ivrea	12	1	7	4	8	15	9
Saronno	12	3	3	6	7	18	9
P. Vercelli	12	2	3	7	7	14	7
Legnano	12	2	3 7		6	16	7
Bolzano	12	0	3	9	3 16		3
Triestine. Sodnik seveda gola ni hotel priznati, s čimer je sprožil val protestov.
Triestina gotovo ni zaslužila pridevka »tatovi* predvsem, ker je, posebno v prvem polčasu, pokazala še kar lepo igro, bila je bolj borbena od domačinov, imela je boljšo obrambo in tudi večkrat nevaren napad. Sploh je bila v premoči in če bi znala tega obdržati tudi v drugem delu igre, bi ji zmaga ne u-šla. Toda utrujenost nekaterih napadalcev in še posebno slab dan Santellija in Secchi-ja sta največ pripomogla, da je ostal gol prvega polčasa osamljen.
Ta gol, ki je spravil Triestino v vodstvo, je dosegel Demenia. Po 20’ igre, med katero je bila premoč Triestine očitna, je Bretti prisebno spravil Demenio v pogon.
Srednji napadalec se je hitro pognal naprej, toda branilec Turola ga je na vse načine motil in mu hotel preprečiti strel. Ko ni mogel drugače ga je čelo zadržal za majico, a Demenia, pa čeprav ni bil več v primernem ravnotežju, je dal žogi zadosten udarec in Triestina se je znašla v vodstvu. Turolovo vedenje jo bilo vredno enajstmetrovke, katero bi sodnik gotovo prisodil, če se žoga ne bi znašla v mreži.
Štiri minute kasneje je Brach nehote spravil z roko prav nič nevarno Benedettije-vo žogo v kot. Domačini so zahtevali enajstmetrovko, toda sodnik je z roko pokazal na skrajni kot. Zoga se je po strelu znašla nekako na sredi kazenskega prostora Triestine, kjer je bilo polno igralcev obeh moštev. Benedetti je padel na tla in sodnik ni niti najmanj pomišljal ter je odredil enajstmetrovko, katero je Castano II s silovitim strelom v levi kot Torosovih vrat spremenil v izenačenje.
Tržačane ta hladna prha ni potrla in so še vedno vztrajali v napadu. Zal pa so bile njihove akcije prepočasne, medtem ko je obramba domačinov budno pazila. V dru-
gem delu igre je igra precej izgubila na hitrosti in lepoti in to verjetno zaradi u-trujenosti. Domačini so hoteli to izrabiti, toda daleč niso mogli iti, ker so se vedno znašli pred nepremostljivimi branilci tržaškega moštva.
Najboljši med vsemi je bil Sadar, ki je znal pravočasno prestreči nevarne žoge in je tudi spretno zalagal tovariše v prednji vrsti. Za njim pa je Brach čistil brez usmiljenja in lahko se reče, da ni zgrešil niti ene same žoge. Tokrat ni odbijal usnje kar v polje, temveč je vedno skušal zalagati tovariše krilske vrste, ki so nato začeli napadalno akcijo. Zal je bil Secchi utrujen in njegov slab dan je demoraliziral celotno prednjo vrsto Triestine, ki bi ob boljšem sodelovanju vseh napadalcev tudi lahko prodrla do mreže.
Tega ni dosegla, a neodločen izid je dovolj, še posebno, ker je tega dosegla na zelo nevarnem igrišču, ki do danes ni poznal poraza.
# # #
CASABLANCA, 11. — V prijateljski nogometni tekmi je maroška reprezentanca premagala Vzhodno Nemčijo 2:0 (1:0).
mer je dosegel večjo uigranost in tudi borbenost. Gostje so zaigrali veliko bolje kot v prvem delu srečanja ter tako uspešno zaključili tudi to tekmo turneje po Daljnem vzhodu. Po krasno izvedeni akciji je Bego v 15’ drugega polčasa izenačil, Jerkovič pa je v 39’ povedel jugoslovanske barve v vodstvo in tako dosegel gol, ki je prinesel reprezentanci gostov zmago. Srečanju je prisostvovalo približno 50.000 gledalcev.
Jugoslavija je nastopila v sledeči postavi: šoškič (Stojanovič); Durkovič, Markovič (Bena); Radakovič, Nikolič (Jusufi), Kozlina; Cebinac, Kovačevič, Mujič, Galič (Še-kularac). Bego (Jerkovič).
Za jugoslovanski pokal
21 golov v srečanju Maribor-Lokomotiva
Čeprav v Jugoslaviji nogometaši počivajo, so morali v nedeljo vseeno na igrišča. Na sporedu so bile namreč tekme šestnajstinke finala za jugoslovanski nogometni pokal.
Najbolj razburljiva in napeta tekma, ki je trajala nič manj kot. 150 minut, je bila na zasneženem igrišču Maribora. Borba domačinov z gostujočo Lokomotivo je potekala v znamenju enakovrednosti, zaradi česar se je srečanje končalo neodločeno ne samo v regularnem času, temveč tudi po podaljških igre. Tudi streljanje enajstmetrovk ni določilo zmagovalca, zaradi česar je moral sodnik še enkrat odrediti strele z bele pike. Mariborčanom se je tako posrečilo spraviti v mrežo gostov prvo žogo ter so si s tem uspehom zagotovili nastop v osminah finala tega najbolj množičnega nogometnega tekmovanja v Jugoslaviji. Srečanje med Mariborom in Lokomotivo se je končalo s kaj nenavadnim rezultatom 11:10.
Izidi nedeljskega kola tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal so sledeči:
Maribor-Lokomotiva 11:10 (2:2,
1:1, 1:1)
Bačka-Borac 3:1 (0:0) Varteks-Din.?mo II 2:0 (1:0) Rudar-Beograd 0:3 (0:0) CeMk-Sarajevo 0:1 (0:0) Budučnost-Zeljezničar 3:1 (2:1) Novi Sad-Vojvodfna 2:1 (1:0) Sutjeska-Rijeka 0:2 (0:1) Spariak-Trešnjevka 2:1 (1:1)
| Split-Radnički 2:0 (0:0)
NOGOMET
SANTIAGO, 11. — V svoji prvi tekmi južnoameriške turneje je Madžarska doživela v prestolnici Čila presenetljiv poraz. Madžari so prijateljsko srečanje z reprezentanco Cila izgubili s 5:1 (2:0).
# # #
PARIZ, 11. — Francoska nogometna reprezentanca je hotela preizkusiti svoje sile, ki jih bo poslala v soboto na igrišče proti Bolgariji. Francija bo morala namreč odigrati v soboto na stadionu San Siro v Milanu odločilno srečanje za kvalifikacijo v finale svetovnega prvenstva z Bolgarijo.
Francozi so zato povabili na tekmo Špance, s katerimi so v nedeljo odigrali neodločeno 1:1. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist Francozov.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
sklicuje za petek, 15. t. ®
II. redni občni zbor
ki b0 ob 20.30 na sedežu
PD ŠKAMPERLE, Vrdelska
cesta 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in pozdravi
2. Volitve predsedstva in volilne komisije
3. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospo-darja in načelnikov odsekov
4. Sprememba pravil
5. Diskusija
6. Razrešnica staremu odboru
7. Volitve
8. Razno.
■■■■ulili i   iinimimiimMlMiiiimniiMiimlilililimiiiiimmiiimmillll"""""*
V dvoboju za svetovni naslov
Fullmer knockoutiral
Kubanca Bennyja Pareta
Fullmer izzval Penderja in Dotvnesa .na dvoboji ki naj pokaže, kdo je resnični prvak
LAS VEGAS, 11. — Američan Gene Fullmer je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji, k*" terega mu priznava le NBA. V dvoboju za naslov je Pre“ magal s k.o. v deseti rundi svetovnega prvaka welte kategorije Kubanca Bennyja Kida Pareta.
resnih
Njuna borba je bila spopad med dvema neustrašenima borcema, ki nista niti enkrat skušala umikati se napadom. Siloviti Fullmer je bil boljši, ker je v devetih rundah s celo vrsto udarcev zmedel nasprotnika in ga ob začetku devete runde pustil brez sape.
Paret, ki je dolgo zdržal in odbijal napade Američana, je prvič občutil trdoto udarca v začetku desete runde. Ko se je dvignil, ga je Fullmer še enkrat spravil na tla in nato še tretjič. Vselej se je trmastemu in žilavemu Kubancu posrečilo vstati pred koncem štetja, toda po četrtem knock downu je obležal.
Ob koncu dvoboja je Fullmer izjavil, da ni še nobenega boksarja tako močno napadal. Verjetno je Paret «naj-trši» tekmec kar sem jih do danes srečal, je še pripomnil svetovni prvak.
Fullmer je po tej zmagi izzval na dvoboj tako Penderja kot Angleža Downesa, ki je po mnenju ostalih boksarskih zvez svetovni prvak v tej kategoriji. Srečanje, ki naj bi bilo v kateremkoli mestu,
Po mnenju športnih novinarjev 19 držav
Omar Sivori najboljši evropski nogometaš leta
PARIZ, 11. — Italijansko-argentinski nogometaš Omar Sivori, ki trenutno igra pri Juventusu, je dobil za svoje nastope izredno zadoščenje. Na podlagi ankete francoskega tednika ((France Football«, pri kateri so sodelovali športni novinarji 19 držav, so Sivoriju podelili naslov najboljšega evropskega nogometaša leta.
Sivori je zabeležil 46 točk, medtem ko je drugo mesto pripadlo s 40 točkami članu Interja Luisu Suarezu. Na tretjem mestu z 20 točkami je član Fulhama Anglež Johnny Haynes.
Na razpredelnici najboljših evropskih nogometašev so še: Jašin (Dinamo — Moskva) 21 točk, Ferenc Puskas (Real Madrid) 16, Alfredo Di Stefano (Real Madrid) in Uwe Seeler (Hamburg) 13 John Charles (Juventus) 10, Francisco Gento (Real Madrid) 8.
S 5 točkami sledijo še Bobbjr Charlton (Manchester United), Hanappi (Rapid), , Aguas (Benfica — Lizbona), Santamaria (Real Madrid), Sekularac (Crvena zvezda — Beograd), Masopust (Dukla — Praga) in Grosics (Tatabanya).
Veselje Sivorija po doseženem golu
naj bi določilo kdo je ni svetovni prvak.
Podelitev
Nobelovih
nagrad
(Nadaljevanje s 3. strani*^
Pa tudi brez vsakega slcva njegovo delo kot ta govori isto.
Toda končno so vse
10
vprašanja tehnike, metod <
običajev.
Vse to je manj ali boi}
nimiva igra duha v zver.i
nekim delom in okrog njeS ' id'
tf
Sploh ni toliko važno,
neki pripovednik opisuje danjost ali preteklost, aii e~ se drzno zaleti v bodočnoS'
Tisto kar je pri tem g
lan«0
je duh, s katerim je nav'
dih"
njena njegova zgodba,
ti*'0
osnovno sporočilo, ki ga ^ q dem podaja njegovo delo-tem pa seveda ni in ne m°., biti predpisov in PraV g Vsakdo pripoveduje sV° . zgodbo po svoji notranji P° trebi, po meri svojih P° dovanih ali	p ridoblje*11^
nagnjenj in pojmovanj >n . !i svojih izraznih zmožnos ■ Vsakdo nosi moralno 0 , varnost za to kar pripoved je in vsakogar je treba P stiti, da svobodno pripoved je. Dovoljeno pa je, misl' >
7000
ed'
na koncu zaželeti, da Z0°' ba, ki jo današnji pripove' nik pripoveduje ljudem sV°' jega časa, ne glede na n^e.g obliko in njeno temo, ve zastrupljena s sovraštvom ^ ti oglušena z grmenjem bijalskega orožja, temveč jo bolj ko je mogoče v° ljubezen, širina in ve ha, svobodnega človeškega du ‘ Kajti pripovedovalec in govo delo ne služita ničemu> ako na en ali drugi n .
Ho-
bi'
ne služita človeku in veštvu. To je ono, kar je stveno. In to je ono kar stl" menil, da je dobro, da P° . darim v svojem kratkem P ložnostnem razmišljanju
tero bom, če mi dovo zaključil tako kot sem čel:	z	izrazom	globoke
iskrene zahvalen.
lite>
za-
in
ETTORE SPECOGNA,
Materialna kultura
v vaseh
flrbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini
ŠKRIPEC
Ptice, ki so najbolj številne in vsakdanji plen «tičarjev»,
J
so: Lujar (čižek slov., lughe-hino it.-furl.)
Montan (montan furl.)
Gardelin (lišček slov., gar-dellino it.)'
Luskuouac (zlesak Crni vrh in v dolini Nadiže, frisotto it.)
Riepar (verdone it., scirant furl.)
BEtČADI
V/E.JA
,/ PRiEu Za Bežčape
Sčinkuac (ščinkavec slov., fringuello it.)
Snegar (ikalin slov., scivi-lot furl.)
Strnad (smaiar furl.)
Brešane niso samo take, kjer lovijo ptice v mrežo, ampak tudi take, kjer lovijo na ptičje lepilo. Ta vrsta bre-šane je na gosto posejana z gabri, ki imajo prerezane veje. Na vejah napravijo po-ševne zarese in nanje vtaknejo «beščade» in «bergone».
Vse te brešane so postavljene na izoliranih holmih, kjer so ptice selivke navadno prihajale iz severnih krajev. Brešana pa ne sme biti eksponi-rana na zimski veter («pula»), ker se ptice takih krajev izogibajo. Kdor lovi v brešanah, ima lovno dovoljenje (ličen-co). So pa tudi taki, ki lovi-
jo z beščadami in bergoni brez lovnega dovoljenja, ker lahko prenesejo pevce-vabe («tiče za rikjams) in lepilo, če le zapazijo že od daleč carinika orožnika ali kakega lovca.
Bergone zapičijo v «fraščo». Fraščo so napravili tako, da so združili vse vrhnje veje, jih upognili in prevezali v šop.
Ce pa uporabijo beščade, prinesejo vejo, ji oklestijo listje, napravijo poševne zareze v veje nato jo zapičijo v zemljo. (Glej risbo!)
Beščade uporabijo tudi nad vodo. Kjer je kak studenec, kaluža in podobno, ogradijo vedo z beščadami. 2ejne ptice skočijo na palčice in se ujamejo na lepilo.
Poseben lov je z zankami (lač). Ta način lova je po zckonu prepovedan. V krajih, kjer so običajno ptice zbirajo: «pačau» — kal, grmi z listjem (pod katerimi iščejo gosenice ali bube), brinovi grmi, i. p., napravijo hišo, kazon. V krogu ali v kvadratu, zapičijo v zemljo palčice (špice)
— navadno leskove. Na vrhu jih združijo in povežejo. V hišico postavijo koruzni storž, jagode brinja, šipka, jabolka i. dr. V ograji pustijo prostor (vrata), v kateri nastavijo zanko iz 'sukanca (nit). Vrata so napravljena iz ukrivljene palčice, vrh katere privežejo zanko (lač).
Vsaka hiša ima lahko ena vrata ali pa več (največ pa 4). V take kazone lovijo; šoje (šuoja), brinjevke (žne-bron), koturne (katorš)), kose (kuos). Za koturne in jerebi-
W .--M-
UIŠA
ali
KAZON
P A S C A
ce (jereb) imajo poseben način postavljanja zank. Te ptice se «hodijo past« v majhne doline v zavetju, ali na njive daleč od vasi. Po širinj njive napravijo ograjo (grajo) 40-50 cm visoko. Vmes (vsak/h 80-100 cm) pustijo prehod (vrata), kamor nastavijo zan-ko. Na tak način ulove tudi po 10-15 jerebic ali koturnov hkrati.
Videl sem tudi posebne zanke na lok («lač na luket)». Sorazmerno debelo lato (3-4 cm) upognejo in privežejo na en konec vrvico. Na drugem kcncu napravijo luknjo, skozi katero gre zanka. Da stoji lok napet, dajo pod zanko pal-
čico (količ), na katerj stoji zanka. Ptico privabi vaba, ki je pri zanki na loku. Ker' se nima kje ustaviti, stopi na palčico, kj odpade pod ptičjo
ponogla
LAČ NA LUKET
težo, lok se odpre, vrvica,ant tegne zanko in ptica ujeta za noge.	-p
Drugi način lova jc s mi: «skopac» ir. «pasca»' pac — past je furlanskega vera in je železen. ^ast?|na: pa nastavljena na dya na jje-Kamnita škrilj je nasta ^ na na tri ali na štiri Pa rg (palce). V prvem Prl ^ ptica, ko se dotakne ^ sproži past. V drugem pa ._ pi na palčico in sproži P Pasti so zelo narahlo nas ^ ljene in je dovolj, da s malo premakne katerokoli ličico in past izgubi ravn