P°Btl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 jld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesee 1 gld. 4« kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove «lice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno manjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 16. novembra 1892. Letnilc XX. Kako sodijo o nas? Pravo in dolžnost ponemčitičehe in Slovence. (Das Recht und die Pfiieht die Czechen und die Slovenen zu germauisiren.) Dr. M. Ratkovsky. — Tiskal in založil J. Rippl & sin v Iglavu. Cena 25 kr. Včeraj smo prejeli in naznanili to nemško pisano 52 stranij broječo brošurico. Jako jasno nam kaže, v kakšnem stanju biva sedaj Avstrija. — Državna vsegamogočnost, katero porabljaj večina, tedaj močneji v to, da spravi podsč slabejega, je brošurici temelj, na katerem dokazuje, da jo mora rabiti država za nemštvo. Pisatelj, ki je p r e f e k t j u r i s t o v (!) i n knjižničar v c. kr. Terezijanski akademiji in član komisije za pravno-zgodovinske državne izpite (!) na Dunaju odgovarja v njej nekemu katoliškemu duhovniku, ki je v „Miihri-scher Grenzbote" št. 106 pozival češke stariše, naj ne pošiljajo svojih otrok v nemške šole. Dokazuje namreč z večine vodeno in tolikega pravnika povsem nevredno, da imajo Cehi in Slovenci ne samo pravo, marveč celo dolžnost se ponemčiti in da ima tudi naša državna polovica dolžnost z vsemi silami pospeševati to ponemčevanje, kakor polovica onostran Litve madjarizacijo. Pisatelj pripoveduje, da je rojen Čeh, da pa je neizrečeno hvaležen svojim starišem, ki so ga dali v nemške šole in mu tako odkrili vsa nepregledna brezdna nemške omike, katera jedino more Avstrijo rešiti in katera jedino more dati Čehom in Slovencem priložnost znanstvenega delovanja. Z zadoščenjem čitamo, da se uprav t a t 0 1 i š k i duhovščini in katoliški moralki očita, da zavirata germanizacijo (str. 8, 14, 49 itd.), ki pa seveda izvirajoča iz pojma pravičnosti" brez dvojbe doseže svoj namen tako, da „koncem prihodnjega tisočletja noben petelin več ne zapoje po češko" (str. 7). Poučevalno je tudi za nas, kako borno razvite pojme in kako medlo in megleno obzorje ima novejše pravoslovje, ki ne izvaja pravičnosti iz večnih zakonov in ki ne pozna pravega in prav za prav jedinega postavodajalca — namreč Boga. Naš list je že svoje dni večkrat povdarjal, da je naravno p r a v o, ki ima svoj zadnji vzrok v Bogu, jedini temelj, na katerem moremo jasno zahtevati svojih narodnih pravic, in radi bi poznali tistega, ki bi kako drugače mogel pobiti trditve (str. 17) v tej knjižici. Mi jo polagamo s pomilovalnim posmehom na stran, prav tako, kakor tiste liste, ki nam očitajo meglene nazore in jedino, kar mo&mo svetovati ljubeznivemu Ratkovskemu je to-le: Pojdi in uči se, kaj je pravičnost in kako se deli, uči se, da je mej iustitia legalis in iustitia commntativa bistven razloček, uči se, kaj je iustitia commutativa, uči se, kaj je pravo in iz česar izvira, potem moremo govoriti s teboj. Beri n. pr. to-le: „Vsaka država mora skrbeti, da svoje prebivalstvo tako vzgoji, da mu je več na časti in moči države, nego na lastni, in da se ne cepi v protivne si skupine, ki se bor6 mej seboj, če si hoče zagotoviti svoj obstanek in svoj mirni razvoj. To pa je po skušnji le tedaj res, če je vse prebivalstvo jedne države en narod" (str. 30). In omenivši, da se to godi na Ogerskem, drzne se ta znameniti pravnik celo popolnoma netaktno in brez dvojbe žaljivo dotikati se Nj. Veličanstva, rekoč: „Skupni vladar zadeva v protislovja, če se zapadni del Avstro Ogerske po drugih pravnih načelih vlada, kakor vshodni del cesarstva, ki je podložen enemu in tistemu vladarja in s tem se slabi pravni čut ljudstva in veljava krone" (str. 31). Krščanska načela govori drugače. Narodi s o b i st v e n i de 1 d r ž a v e , i n posamična državajeza n a r o d e i n p o n ar o d i h , n e pa narodi zanjo in po njej. Narodi imajo svoje pravice in nobena država jim jih ne more še-le d a t i, k a k o r j i m jih ne more odvzeti; če jih skuša, postane krivična. Zato pa na dnevni red s krščanskimi načeli! Da pravo brez Boga more pisati take vrstice, kakor so zapisane v omenjeni knjižici (str. 51): „Ta spis naj pomiri v vesti ponemčene Čehe in Slovence, katere so zapustili ali zmešali njihovi dušni pastirji, da so se nravno jako pohvalno obnašali, ko so se ponemčevali. Dalje naj vspod-bud6 vse omahujoče Čehe in Slovence, naj v po-nemčevanju samih sebe ne odnehajo in naj poučč vse Čehe in Slovence, da se sami ponemčijo." Mi le pristavljamo: če je ta spis s peresa tako visoko postavljenega pravnika mogoč, potem se nam ni čuditi, če vstajejo mej Slovani možje, ki zahtevajo, naj se vsi Slovani — porušijo Pravo k temu je večje in delo — ložje!---Sicer pa tudi mi uporabljamo to politiko, da z vso resnostjo opominjamo tiste nespametne stariše, ki svojo deco pri nas v beli Ljubljani pošiljajo v nemške šole učit se nemškega jezika in nemškega duha. V tem, da starejši gospodje, vzgojeni samo v nemških šolah, ložje govore in se ložje izražajo v nemščini, še ni gotov znak brezdomovinstva, ali nemškega mišljenja, toda v tem, da se v našo mladino v naših dneh vceplja nemški duh in da bujno vspeva, kakor nam priča premnogo žalostnih vzgledov, v tem, da se jih dandanes toliko sramuje slovenskega svojega rodu, v tem je nevarnost. Germanizuje se v našem času bolj, nego kdaj in to je žalostno znamenje za nas, ker že tako nimamo obilo močij in nam Še te po LISTEK Ivan Tone Turkuš, slovenski pašnik. Pred slovenski narod — pesniški narod stopa s svojimi umotvori zopet zvesti sin svoje doinovine — pesnik I. T. Turkuš. Mi si pa štejemo v svojo publicističko dolžnost ga v nastopnih vrsticah bliže seznaniti a slovenskim občinstvom. I. T. Turkuš porodil se je na Ptujskej (Crnej) gori na Štajerskem dne 13. januvarja 1849. Pohajal je gimnazije (v Mariboru, Celju in Gradcu, visoke šole pa v Gradcu in na Dunaju. Po dovršenih vse-učiliščnih študijah potoval je po Italiji, mudil se pol leta v Parizu, pol leta v Londonu. Nameščen bil je 8 in pol leta v Ljubnem kot suplent in profesor na realnej gimnaziji in privaten docent za francoski in angleški jezik na tamošnjej akademiji. Sedaj biva že 8 let v Gradcu kot profesor na velikej realki in docent modernih jezikov na tehničkej visoki šoli. To je tok življenja toliko in toliko slovenskih vele-umov, katerih ne sme ali ne more čuvati na svojem srcu rodna ljubljena zemlja, in ki si stekajo slave v tujini. I. T. Turkuš pa si je kakor mnogi drugi ohranil še ono idealno domovinsko ljubezen, kakor so jo užigali svoje dni velikanski štajerski slovenski tabori. I. T. Turkuš je kot četrtošolec (1868) v Celju spisal žaloigra „Veronika Desenička" in dobil za njo razpisano nagrado kranjskega deželnega odbora. L. 1871 izdal je kot osmošolec v Gradcu „Vojska in mir, melodrama v 3 prizorih". — Slovenski listi, posebno obširno „Slov. Narod", so delce jako laskavo presojali in spodbujali mladega pesnika. Letos (1892) izdal je „I. Č r n a Gora, pripovedna pesem" in „II. Pesmi*. Nedavno se je dotiskala pesem: „Ljubljanskim kritikom slovenski pevec". Za natis pa se prirejajo p es m i iz moške dobe pesnikove in „Veronika Deseniška". — Pripomnimo le nekaj malega o tem. „Črna Gora" je posvečena „sošolcu i dragemu prijatelju, milostivema gospodu knezu i škofu iavantinskemu dr. Mihi Napotniku." Snov pesmi naslanja se na ljubko ljudsko pravljico o čudežni rešitvi Marijine romarske cerkve na Gori*) za časa turških navalov. Mojstersko slika pesnik tu posebno lepo svojo domovino in blaga srca nje prebivalcev. Vsak Slovenec pa mu bo hvaležen za duha krepilne junaške besede: . . OrjaSka je Slovena moč, če drznim prstom se sovrag dotika Svetinj mu narodnih — zakladov svetih, Ohranjenih po slavnih mu očetih. Da, Slovenci, samozavesti, zaupanja v lastne moči, narodnega ponosa nam je treba! „Pesmi" so večinoma iz mladeniške dobe in polne vrlin. Omenjamo: „Prosveto", „Na grobeh", *) Našega pesnika rojstni kraj. o „Prošnja", „Slovenec, Slovan sem I", „Zahvala" (vitezu Trsteniškemu v spomin): „Prvoboritelj, vitez, prejmi hvalo, Ki čuti jo radostno mi srce! Ti domoljubja čisto si zrcalo; Hvala Vam, ki vitezu sledite! Kdo naj imena Vas našteje vseh? Ki narod ščitite i ga budite. — Zapuščen stokal dolgo je v solzah! 0 ti o Bog! ki vladaš nad zvezdami, Slovena, ki te molil je s solzami, Uslišal si pod jarmom tujstva stok! Že zore lepše zar Slovenom sije, V milijonih src ti hvale ogenj klije! Dalje navedemo*): „Napitnico" (kateri pvavi štajerski pevec bi ne imel svoje!), „Samo", „Menih", divna posebno pa je „Gorotan" : „Slavni Goratan, pozdravljam te! Krasni Goratan, poslavljam te! *) „Kritik" M. se je v „Slov. Narodu" kaj odurno zadri na „Pesmi" našega pesnika, posebno mu ne ugajata „Angležinji (str. 21) in „Prijatelju" (str. 17), ter ga radi tega kar pita S „petošolcem". Vso čast takim proizvodom petošolcev! Da rahlo rečemo, „kritika" je namreč njegova nevednost zvabila na led, nevednost se p» rada draži z zlobnostjo. — Kdor pozna tipičen značaj Angležkinj, bode se nasmehnil mali sli-čiči in rekel: „izvrstno je pogojena!" „Prijatelju" pa se mu zdi preveč priprosta. To mar ne v« „kritik", da ravno s pri-prostostjo dela marsikateri pesnik čudeže ? Goethejeve „Ueber allen Wipfeln" in „Ihr verwelket, süsse Rosen" ste ravno v svoji priprostosti pravi umotvori. Političen list za slovenski narod. največ zast? nporablja po liberalizmu zaneteni boj. — Tisti liberalizem, ki nas razdvaja dom&, uči ; javno in brez ovinkov vlado in vse državne organe, I naj nas — ponemčijo. Dosledno ravnajo po svojih ; načelih, zato pa v boj proti takim načelom — doma i in drugod! Liga + 3. ! ——_______i Katoliško vseučilišče v Solno-gradu. Z največjo pozornostjo in radostjo opazujemo, kako vrlo, polagoma sicer a stalno rase dan na dan zanimanje za katoliško vseučilišče in ž njim tudi blagajnica. V roki imamo najnovejše izvestje osrednjega odbora, ki je imel 3. novembra t. i. 12. svojo sejo. Iz njega povzamemo, da ima sedaj blagajnica skupnega premoženja 126.116 gld. 24 kr. Vsaki mesec prirase redno blagajnici povprečno 2000 gld. Razven tega pa premore še na 671 podpisih 8989 gld., jamčenih za 10 let. Odbor hoče namreč pospešiti zgraditev vseučilišča s tako znanimi podpisi. Vsak, kdor se podpiše, zaveže se s tem, da bode vsako leto gotovo svoto (najmanj 10 gld. za 10 zaporeduih let) vplačal in sicer pričenši z letom, s katerim se odpre prva svetna fakulteta. Brž ko bode odboru s temi podpisi zajamčena letna svota 100.000 gld., odprli se bodete pravna in modroslovna fakulteta poleg že obstoječe bogoslovne. Zgoraj navedene številke morajo vzradostiti vsako katoliško, avstrijsko srce. Kar se nam je zdelo pred leti bajka, to bode skoro po prizadevanju vrlih avstrijskih katoličanov dejanje, odločilno in epohalno dejanje za Avstrijo. Tudi prvi slovenski katoliški shod priporoča Slovencem v posebni resoluciji, naj podpirajo katoliško vseučilišče. Zalibog, da je ta ideja nam Slovencem še vedno nekako tuja, da jo gledamo še vedno z nekim nezaupanjem. Ugovarja se nam: Slovenci delajmo za slovensko vseučilišče v Ljubljani! To je vse lepo. Ali vpraša se, če nam je to sploh mogoče? Ako bi nam res vže enkrat padla kaka večja drobtinica z ministerske mize, ako bi dobili slovensko vseučilišče v Ljubljani, kakšno bi bilo? Mari ne osnovano po kopitu dunajskega ali graškega? Ali se ne bi na njem brezobzirno predaval darvi-nizem in ateizem ? Ako naj bi tako vseučilišče dobili za pirube ali Miklavža, zahvalimo ministra že o priori zanj. Tacega vseučilišča nečemo, tako grdo nečemo dati skruniti mile materinščine, da bi se v njej v obraz bilo veri in vedi pravi. Zopet drugi ugovarjajo: Mari naj delamo za nemško vseučilišče? — Mi pa pravimo: Ne za nemško, ne za slovensko, tudi ne za italijansko ali češko ali poljsko vseučilišče delajmo v Solnogradu, temveč za katoliško vseučilišče. Vseučilišče solno-graško ne bo nemško, temveč katoliško, ki bo dalo vsakemu svoje. Pri zgradbi bodo zastopani vsi avstrijski narodi in vsi bodo dobili jednako pravico. Zato je tudi opravičena naša nada in srčna naša želja, da dobimo tudi Slovenci slovenske stolice (str. 47) Naj vihrajo vsi vetrovi! Strasti vse v valovih vro! Naj morijo se rodovi ! Žrela pekla se odpro ! Naroda, ki Bog i car ga štiti, Ne uničijo naklepi siloviti. — Slavni Goratan, pozdravljam te ! Krasni Goratan, proslavljam te ! Vzbujaj se i vstajaj, narod moj! Slava zore te, vladar te kliče tvoj! Minol čas je spanja, sužnosti, trpljenja! Prišel sladki je trenotek prerojenja I Glavo dviga, dvomi, se zaveda . . . Ves začuden motri prizor novi. Bratov trop okolo sebe gleda; Slave ga pozdravljajo sinovi Mati slava srečno ga objemlje, Sina dragega slovanske zemlje. Ne obupaj I vstani, dragi narod moji Zvesti bratje jamčijo obstanek tvoj! Krepko za-te vrli ti stojč junaki, Kakor tvojih gor nezmajani orjaki." Tako poje, kliče, osrčuje in tolaži le pravi pesnik svoje ljudstvo. „Ljubljanskim kritikom slovensk pevec" je pesem, polna žgočega sarkazma, katero si je po pravici zaslnžil .kritik" M. Da bi mu le prav dobro teknila 1 Tako pričenja: „Pozdravljam starodavna te Gmona, Ljubljana bela, mest slovenskih krona ! Palače krasne — moštva v njih vrline, Blesteči vrti, — divne tam rastline; Višine veličastnih gor v daljini, — A kaj pomenja smešni grič v sredini? v Solncgradu in sicer prej, nego nam take nakloni država kjerkoli. In Bog nam jih skoro daj slovenskih katoliških stolic! Kako krvavo jih potrebujemo baš mi Slovenci! Kako krvavo potrebujemo katoliškega svetnega razumništva in kako smo veseli, ako se nam le jeden slovenski sin zvest povrne z vseučilišča v domačijo] Sami ne vemo, kam bi ga postavili in kam posadili. Svobodno katoliško vseučilišče Dam bo vzgajalo pod nadzorstvom škofov takih sinov, katoliških značajev. Zato povzdignemo danes resen glas: Resolucija, sklenjena na katoliškem shodu, naj postane dejanje! Ustanovi naj se v Ljubljani kar najpreje podružnica za katoliško vseučilišče. Postavijo naj se podjetju na čelo vrli možje in naj nabirajo udov. Znanih nam je več gospodov, ki bi radi podpirali to podjetje, pa ne vedo kako in kaj. Slovenski denar naj se koncentruje po nasvetu katoliškega shoda v Ljubljani i sporoča naj se v Solnograd, kaj smo Slovenci storili za vseučilišče. Pričakujemo, da naš poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi, temveč da vzdrami zavedne katoliške Slovence in vzbudi prvo podružnico na Slovenskem. Fiat! Liga -}- 61. Politični pregled. V Ljubljani, 16. novembra. Notranje dežele. Odgovor ministra Gauča na Hohen-wartovo interpelacijo se različno tolmači. To pa vsi priznavajo, da tako odločne izjave, da se hoče gledati, da se ne bodo žalila verska čuvstva katoliškega prebivalstva, še ni bilo slišati, odkar imamo sedanje šolske zakone. Res da vladni listi trdijo, da s tem Gauč nikakor ni mislil na kako premeno šolskih zakonov. Po mih mislih se prav lahko v okviru sedanjih šolskih zakonov izogiba vsakemu žaljenju čuvstev katoliškega prebivalstva. To se nam ne zdi prav verojetno, ker se sedanji šolski zakoni premalo ozirajo na verska čuvstva. Gauč sam še zn& spoznati, da to ne bode vselej šlo. Vsekako pa učna uprava lahko v tem oziru veliko stori, če jo je resna volja. Tudi v tem slučaju bi se ljudstvo ne bilo tako vznemirilo, da je učna uprava v pravem času vse potrebno ukrenila, ko je ukaz dunajskega okrajnega šolskega sveta bil znan učnemu ministerstvu. Ves odgovor pa nam tudi dokazuje, da ima Hohenwartov klub še precej vpliva, ker sicer bi bil Gauč s svojim odgovorom še odlašal ali ga pa prikrojil bolj po željah levičarjev. Da je ta klub še važen političen faktor mora veseliti posebno Slovence, ker imamo v njem najboljše svoje politične prijatelje. Ogersko. Liberalci so jako veseli, da je prišel na krmilo mož, ki je odločno za civilni zakon. Vzlic temu pa tudi v liberalnih krogih že spoznavajo, da stvar tako lahko ne pojde. V gospodski zbornici imajo nasprotoiki civilnega zakona vsaj dvajset glasov večine. Na Ogerskem se pa mnenje gospodske zbornice ne dfl lahko hitro premeniti. V naši državni polovici je to lahko. Pokliče se toliko vladnih pristašev v gospodsko zbornico, kolikor glasov baš manjka do večine. Ogerska nstava pa določuje, da se sme slednje leto v zbornico poklicati le pet članov, torej dvajset še-le v štirih letih. Kako si mal o vrh!-- Sklepaje radostno opozarjamo slovensko cenjeno občinstvo na novo diko v vrstah naših pes* nikov. F- S- Iz dnevnika. i. V Belvederu je bilo. Postaran gospod vodil je mlado dekletce od slike do slike. Vse sta si ogledala, vse in drobnemu dekleteu je oko sem pa tja precej dolgo počivalo na platnu, z barvami pomaza-nem. Cesto se je videlo, da jej hoče zarudeti belo lice, a le za trenotje. Bilo je v Belvederu in umetnost blaži srca. Tako so nas učili. Postala sla pred sliko, koder je bilo naslikano bičanje Izveličarjevo. Z otroško tenkim glasom zažvrgoli dekletce: „Papa, kaj pa je to-Ie?" „Inkvizicija," jej hladno odvrne papá, zanič-Ijivo zategnivši blede ustne. „A, inkvizicija, o tem si mi že pr*vjl, papá; na, to je pa res strašno." Še enkrat se ozré v podobo, potem pa se obrne v stran in kolikor si more zbravši si groze in zaničevanja v mala, siva očesea, premeri mene in mojo črno suknjo. Papa jo odvede dalje. Jaz sem pa spoznal, da imajo prav, kateri pravijo, da se mor« začeti > mladino. Ta čas se pa utegne Se marsikaj premeniti. Ce bf liberalci le nadaljevali svoje agitacije, bi utegnili le novi vladi omajati stališče. Seveda preveč optimistični pa ne smemo biti, kajti vsekako je tudi mogoče, da se nekateri člani gospodske zbornice premislijo, židovski denar ima veliko moč. Ce je tako katoliški mož, kakor grof Apponjri, se pridružil nasprotnikom cerkve, se pač ne bi čudili, če bi se izneverilo katoliški stvari nekaj članov gospodske zbornice. Položaj na Ogerskem je vsekako precej zamotan. Vnanje države. Francija. Pariški mestni zbor je želel, da bi se žrtve poslednjega atentata civilno pokopale. Družine nesrečnih pokojnikov so pa zahtevale cerkven pogreb. Mestni odborniki so se skrbno izognili cerkvenemu mrtvaškemu opravilu v cerkvi Notre Dame, katerega se je pa udeležilo nekaj visokih državnih dostojanstvenikov. — Republikanci vedno bolj veslajo proti levi in se oddaljujejo od onih konservativcev, ki so tudi že prijazni republiki. Prebivalstvo pa vsled raznih neredov in atentatov vedno bolj spoznava, da se bode treba oprijeti cerkve. Pri prihodnjih volitvaji bodo še zmagali vsled silnih agitacijskih sredstev libeialni reffubli-kanci, Dotem pa najbrž ne več. Katoliški duh se tudi v Franciji vedno bolj oživlja. Švica in Francija. Mej Švico in Francijo so razmere precej hladne. Tako ni dosti upanja, da bi francoska zbornica potrdila trgovsko pogodbo s Švico. Odsek jo je že zavrgel. Ob slavnosti švicarskih častnikov v Genfu se je tudi nekaj prigodilo, kar ne bode zboljšalo odnošajev mej tema državama. Genfski meščan Bermond, ravnatelj švicarske proge Pariz-Lyon-srednjemorske železnice, je izrekel željo, da bi se francoska zastava na genfskem kolodvoru zamenila s švicarsko. Upravni svet železniške družbe ga je odstavil na zahtevanje francoske vlade. To je pa vzbudilo v Švici veliko nevoljo. Švica se je zaradi tega že pritožila v Parizu. Švicarski listi opozarjajo na nevarnost, ki izvira iz tega, da je genfski kolodvor, ki je zidan na švicarskih tleh, lastnina družbe, katera mora poslušati ukaze francoske vlade. Pri tem pa še pride to v poštev, da je v genfskem kantonu mej 106.738 prebivalci 30.620 francoskih podložnikov, torej razmeroma jako veliko število. Misli se, da je francoska vlada zaradi tega bila že poprej jezna na Bermoda, ker je bil poprejšnji čas francoski državljan, ali si je zadnji čas pridobil švicarsko državljanstvo. Ves slučaj pa dokazuje, da sploh vlada nekako nasprotje mej Švicarji in Francozi. .Rusija in Turčija. „Novosti" pišejo, da Rusija ne potrebuje Carigrada, temveč samo morske ožine. Dokler niso te ožine v ruskih rokah, tako dolgo bode orijentsko vprašanje kakor Damoklejev meč viselo nad Evropo. Ta list svetuje Turčiji, da naj Rusiji izroči morske ožine, zato si pa d& zagotoviti od Rusije celokupnost svoje države. S tem bi Turki dobili močnega zaveznika proti zapadnim državam, ki hočejo jerobovati Tnrčiji. Zapadne velevlasti bi si rade prisvojile ožine, da Rusiji prilože hud udarec. Vse orijentsko vprašanje se suče le okrog teh ožin. Bolgarsko vprašanje bi brž zginilo, če se Basiji dovoli svoboden prehod skozi Dardanele, da bode mogla popolnoma svobodno razpolagati s svojo mornarico. Rusija bode naposled tudi dosegla, kar želi, ker zgodovinska gibanja se ne dajo z nobenimi (Dalje v prilogi.) II. V železničnem vozu me je kratkočasil gospod, pripovedujoč mi, kaj je že vse videl po širokem svetu. Zlasti o Švici je mnogo govoril. Hvalil mi je neizrekljivo versko strpnost, da se ondi že nobeden več ne briga, katere vere je kdo. „In žali-bog, mi smo še tako daleč za njimi," je vzdihnil in silneje potegnil dim iz smodke. „Pa ni bilo vedno take strpnosti v Švici," mu odvrnem. „Kako to mislite?" „Za čase takozvane reformacije je bilo tam vse kaj drnzega, nego-li strpnost." „Seveda; tedaj so ultramontanci proganjali protestante, kakor se to še sedaj godi." „Ne zamerite, bilo )e narobe." „Ha, ha, ne osmešite se !" „Dokažem vam iz zgodovine. Zgodovinar —" „E, pojte mi s svojimi zgodovinarji, in če mi dokažete to s desetimi zgodovinarji, pravim Vam, da to je le zavijanje resnice; in če mi še dalje dokažete, da to ni res, porečem še vedno, da je to zavijanje resnice. Tako je." „No, zdaj sem poražen." Za trenotje obmolkneva, potem začneva zopet govoriti, da je res lepo to gorenještirako polje in d& je krasen vzgled ob tako ugodnem vremena.-- III. Za darmi sem stal v ur. Štefana cerkvi. Gledal sem, kako se pred velikim oltarjem kreče nekoliko Priloga 262. štev. „Slovenca" dné 16. novembra 1892. intrigami m zvijačami ustaviti. — Priznanje ruskega listi, da gre samo za morske ožine, naj si dobro zapomn jo tati, ki trdijo, da je Iiusija se bojevala s Torki le za osvobojeoje balkanskih narodov. Sedaj je Rusija pripravljeua Turčiji celo jamčiti, da makedonski Slovani ostanejo vedno pod njeno oblast o, če jej Turki le prepuste morske ožine. Toliko je tedaj Rusom za svobodo balkanskih Slovanov. Turöfja. General Brialmont se je povroii v Belgijo, ko je ogledal utrdbe ob Bosporu in Darda-nelab, in dal svoje nasvete, kaj in kako naj se popravi. Posebno utrdbe ob Bosporu so po mnenju tega generala potrebne poprave. Tukaj je treba tudi novih topov. Nekoliko boliše so pa utrdbe ob Dardanelab. V maju Brialmont zopet pride v Carigrad, da bode nadzoroval dela. Utrjevanje bode vodil Nemec Goltz paša. Grika. Anglež M. Lowe, ki je preiskaval grške finančne razmere, da poroča o njih londonskim kapitalistom, se je proti Trikupisu izrekel, da Grška preveč izdaje za vojsko. Posebno je veliko preveč višjih častnikov. Veliko preveč se izdä za častniške plače in pokojnine. Da ima Grška toliko častnikov, to si Anglež drugače skoro tolmačiti ni mogel, da mislijo Grki na vojsko. To bi pa bilo jako labkomišljeno, ker vzlio velikemu številu častnikov je vendar grška vojaka jedna najslabših. Na Grškem .se mladi ljudje silijo v vojaško šolo, ker je pouk v njih zastonj, v drugih šolah pa dosti stane, in ker je častnik bolje preskrbljen, kakor vsak drug uradnik. Ne morejo ga odstaviti pri nobeni spremembi vlade. Trikupis je priznal, da ima Lowe prav, ali pe njegovih mislih se na Grškem take stvari ne dadö lahko premeniti. Nemil ja. Badeuska se je srečno izognila veliki nesreči. Bratranec predsednika badenske prve zbornice biva že nekaj časa v svoji domovini na posestvu svoje rodbine. Ta mož, Konrad pl. Vod-mann po imenu, je član Jezusove družbe in namerava v kratkem oditi misijonarit v Kitaj. Pred svojim odhodom je še želel jedenkrat propovedovati v svoji domovini, ali vlada mu, sklicevajoč se na državni zakon z dne 4. julija 1873. leta, tega ni dovolila, in s tem odstranila veliko nevarnost, ki je pretila mogočni Nemčiji od te propovedi. Izvirni dopisi. Z dežele, 8. novembra. (S framasonskega zelnika.) Vedno bolj se dani. Slovenski liberalizem kaže vedno bolj svoje pravo, protikrščansko lice. Posebno v številki „Slov. Naroda" z dn4 BI. oktobra je precej pomolil svojo glavo izza krinke, za katero se navadno skriva. Le tako naprej, srčnost velja, le s pravo barvo na dan! Pri nas Sloveneih je precej nevernih Tomažev, ki še zdaj ne Verjamejo, da biva liberalizem pri nas, ako bo pa le-ta le še parkrat tako jasno pokazal svoje lice, kakor je storil v omenjeni „Narodovi" številki, utegne tudi kak neveren Tomaž spregledati in spo-inati — konjsko kopito. Za nas je pa že zdavnej jasno,-da so slovenski liberalci popolnoma zapustili krščausko stališče. Tako pisati, kakor pišejo le-ti, ne more noben kristijan. „Slov." z dné 2. t. m. pra\¡ o dotičnem „Narodovem" članku: „Dokazov, da živi v Slovencih lažiliberalizem je d o v ■ I j; a najzgovornejši dokaz za to resnico je ta „Narodov" članek." To je istiua. Ali omeujeni članek potrjuje še neko dru^o resnico. Katero? Potrjuje nam velik vpliv frama-s o n s t v a na slovenski liberalizem, posebno na naše liberalne liste. Ali mar trdim preveč ? Dragi čitateljl Upam od tebe, da so ti vsaj po večem znani napadi slovenskega liberalizma na cerkev, njeue družabnike, škofe, duhovnike in sploh na versko 'življenje in mišljenje. Dovelj ti je že znano, ako si bral, kako sta „Slovenec" in „Rimski Katolik" zavračala liberalne napade. Od kod vendar ti čudni nazori, od kod to podlo orožje naših liberalnih listov, ki naravnost v obraz bijejo krščanskim naukom? To je gotovo, da slovenska tla niso rodila takih strupenih zelišč. O j kod so torej' Ali ti je morda znana knjiga: „Die Drei-Puncte-B r U d e r" od Leona Taksila ali pa Pachtlerjeva „Stiller Krieg gegen Thron u. Altar". Ako ti je mogoče, preberi pazno vsaj prvo. Na to pa primerjaj nazore naših liberalcev z nazori fra-masonov, orožje teh z orožjem onib, način, kako se le ti bojujejo, z načinom, kako se oni in rad ali nerad boš moral pripoznati največe duševno sor od s t/o obeh nasprotnikov katoliške cerkve. Od kar prevrača liberalizem kozolce po Slovenskem, ni ga skoraj storil samostojnega koraka in izrekel samostojne misli, katere bi že zdavnej prej ne izrekla loža. Faktum je, di pobira slovenski liberalizem — vedé ali nevedé, o tem ne sodim — zvesto stopinje za svojim sorodnikom framasonstvom. Zato beri, primerjaj in se boš sam prepričal. Eaakost nazorov je tukaj; kdo se je ravnal po drugem ali slovenski liberalizem po loži, ali pa loža po slovenskem liberalizmu? Tega pač ne boš trdil, da je po celem svetu razširjeno, že blizu 200 let staro framasonstvo v šolo hodilo k slovenskim liberalcem, ki so iz-rodek najnovejše dobe; pač pa je mogoče in verjetno nasprotno. V dokaz tega sorodstva za danes le prej omenjeni članek „Slov. Naroda" z dné 31. oktobra. Glavne točke v njem so: I. Proslava liberalizma. Sicer dela „Narodov" člaukar razloček med liberalizmom, kakor drugod med Nemci in Lahi in med slovenskim liberalizmom, a že označitev tega „pravega" liberalizma, da je „svobodoljubno vzvišeno, plemenito mišljenje, ki po načelih svobode, jednako-pravnosti in pobratimstva dovoljuje vsakemu svoje gibanje"---kaže, da je ta „pravi" liberalizem istega vira in istih lastnosti, kakor obče znani liberalizem po Evropi. Po tej opredelbi temeli slovenski liberalizem na znani (razi „svobode, jed- pobožnih obiskovalcev. Kaj če to, če nekateri hrbet fbračajo oltarju, saj se tako tudi lahko moli in roke na hrbtu tudi ne zavirajo pobožnega duha. Ti po «voje, si mislim, drugi drugače; star mož sivih las, častitljiva oseba od daleč, me je zanimal; sedeč v klopi čital je marljivo v knjižici. Moli, si mislim, iz nje. Sem pa tja se mu je oko odtrgalo od papirja in se obrnilo proti oltarju. Za čuda je ginjen, oglejmo si ga. Počasi se pomikam dalje, pridem mimo, ozrem se nanj in — knjižica je imela ru-deče platnice. Po Baedeckerju je častil sv. Štefana. —- In pravijo, da je takih Častilcev več, nego dru-zih. Cerkve niso več v modi svet jim smatra le še za muzeje!--:-- IV. Star mož je g. Matej! Zdi se mi pomnik starih časov. Staro deblo, vzrastlo iz stare slovenske korenine. Tudi v hudih časih na opasnem kraju ni pozabil svojega rodu. Več nego polu veka že dela zanj; nad 50 let že sile svojega duha svojemu rodu žrtvuje, nad 70 let mu že utriplje srce za Slovenstvo. In sedaj je star in dolgi sivi lasje mu pokrivajo utrujeno glavo, ki že od dne do dne pričakuje zadnjega poštenega zglavja. In ta mož obupava nad nami I Trde so bile njegove besede; padale so mi v srce kakor trda gruda na cvetočega mladeniča mrtto truplo. „Nimajo resoobe Slovenci; nimajo resnobe za moško delovanje, k večjemu še kaj za kratek časi In če nas še pripravlja Prusom--1" Stari gospod je zahropel. In veliko ok6 se mu je živo zai&rilo. Ločila sva se. Morda se ne snideva več. Zunaj na prostem sem se odsopei in mlada kri me je oživela: „Ni nam obupati, dela treba, dela, bodimo resni, bodimo možje!" — — Pred menoj je pa stopal počasi mlad dijak; bral je znani nemški list; zaverovan je bil v branje; postal je ob steni in strastno so mu gledale oči v članek, kateremu je bil napis: „Das Deutschthum — die Rettung Oesterreichs". V. Zdi se mi Neronov izrek nekako izpisek celega paganstva, izrek namreč: „Rad bi, ko bi imel celi svet eno samo glavo, da mu jo odsekam." Črno-gledstvo, nezavestni pesimizem, kako vselej, združen s krvoželjno krutostjo, z grdim, umazanim srcem diči ta izrek. Ob njem se razlega tudi marsikaki pojav novejše zgodovine, v njem se zrcali mtrsikako bitje devetnajstega veka. Novo paganstvo, a stari hudič, ki ga vsplojuje, kakor je to bilo za starih časov--časov bojev in pobedll Vmes pa se čujejo posamni, ločeni glasovi: „Bodi svetu ena glava — Kristus — Spasitelj, da bi bil rešen svet, da bi bil srečen!" — Bodi glasnik in trobi brez konca svojemu ljudstvu o tej sreči, bodi pesnik in opevaj mu jo, bodi slikar in riši mu jo in gluši nasprotni glas. Bodi dobri an-gelj svojemu rodu in oznanuj blagovestje miru in zmage I Liga + 3. nakopravnosti in pobratimstva" (liberté, égalité, (raternité), frazi, ki je bila geslo v vseh revolucijah počeDši od francoske revolucije sira. In na to frazo opira se tudi nemški, laški, sploh evropski liberalizem, kakoršen vlada sedaj žalibog večinoma v javnem življenju. R'S je, kar priznana tudi slavni pozDavatelj in ocenitelj liberalizma Sarda y Sardagna,da je liberalizem v vsaki deželi ondotnim posebnostim prikrojen, a Bistvo je povsod isto : upor proti postavni avtoriteti, posebno cerkveni. Iu to je tudi bistvo (facta loquuntur) slovenskega liberalizma. Ono geslo iz francoske revolucije pa: „Freiheit", Gleichheit, Brüderlichkeit", ki je pa sama fraza, kakor je bila takrat, pa Še bolj potrjuje, da je slovenski liberalizem, kakoršnega proslavlja „Nurod", istega vira, kakor liberalizem drugod. In ta liberalizem se je rodil v loži, in ga še zda| loža goji kot svojega nadepolnega sinka. Dokazov za to trditev najdeš v obilnem številu v prej omenjenem delu Taksilovem, izrecno omenim le četrto obljubo vitezov kadošev (L. T. II. str. 301). II. „Narod" proslavlja „n a č el o" svobode, j e d n a k o p r a v n o s t i in pobratimstva". To načolo, ki je pa le fraza, je framasonskega izvira, prišla je v javnost iz lože. (L. T. I. str. 396 in II. str. 213, kjer smeši loža krščansko vero, upanje in ljubezen.) III. „Narod" v onem članku proslavlja francosko revolucijo in njene pridobitve. O teh pridobitvah se ne bomo pričkali, saj nam jih je zgodovina napisala s krvjo, prelito v tej revoluciji in se vsak iz količkaj objektivne zgodovine lahko prepriča o njih. Revolucija sama je bila pa pripravljena in uprizorjena po framasonstvu. Loža jemati francoske revolucije. (L. T. II. str. 350, 352, 373.) ! IV. „Narod" proslavlja krivoverca Lutra Martina in njegovo pogubonosno delo, reformacijo. Oba sta mu porojena iz neznosnega na-silstva katoliške cetkve. Enako govori framasonstvo v obredu 32. stopinje z naslovom: „Knez kra-I ljeve skrivnosti": „Prva krogla je padla in prvikrat so se bojne čete združile, ko se je postavil Luter na čelo duševnega upora (nasproti katoliški cerkvi); druga krogla je padla, ko so v Ameriki jeli trditi, da ima vsaka človeška vlada svojo oblast edino od ljudstva; tretja, ko so na Francoskem proglasili prostost, enakost, pobratimstvo (L. T. II. 322.) Enako piše o Lutru br. # * # Luis Blanc v svoji zgodovini francoske revolucije. V. „Narodu" nirzi srednji vek, zona ga obide, ko se spomni niluj, ko gleda v svoji bolni domišljiji gromade, neznosno nasilstvo, neznosno cenzuro iu življenje psa. Naj bi revež, predno je tako neumnost zapisal, nekoliko pogledal v W e i s-8 0 v o zgodovino srednjega veka, ako Janssen-a ne pozn&. No, pa čemu to delo, saj mu ni do resnice, njemu je le za zabavljanje čez srednji vek, kateremu je ftisnen katoliški znak. In s tem zabavljanjem zopet spričuje, da je v svojem mišljenju in nevednosti popolnoma odvisen od lože. Vrlemodri Atbirsata namreč govori novosprejetemu vitezu „rož-njega križa" nastopno o srednjem veku: „V srednjem veku smo. Grško rimska civilizacija je zginila. Svet je zagrnjen v najgostejšo temo neved-uosti; komaj se kje upa na dan kaka iskrica svetlobe. Povsod velja le sila, pravica še po imenu ni znana. Zmešnjava v šegah, postavah in izročilih prejšnie dôbe. Se boj» ni med močnim in slabotnim, slednjega kar starejo. Ta popolna brezpravnost se kaže v razmeri med gospodarjem in sužnjem, zmagovalcem in zmagaoim, predstojnikom in pod-tožnikom, plemenitažem in kmetom." (L. T. II. 210.) Kolika enotnost v nazorih „Narodovega" člankarja in predseduika framasonske lože! „Par nobile fra-trum !" VI. Od liberalnega lista a là „Narod" ni pričakovati, da bi končal tako masten članek, kakor je omenjeni, in bi katoliška cerkev ne dobila po navadi trpke brce. Zvest svoji tradiciji, je to tudi v tem članku storil. „Neznosno nasilstvo, ki je po „Narodu" rodilo Lutra, neznosna cenzura, tezaloice, sežiganje na gromadah, desetina, tlaka", vse to bilo je v veljavi takrat, ko je neomejeno vladala cerkvena oblast, torej na njen račun gre vse to, ona je za vse to odgovorna. „Cerkev pusti spati narode smrtuo spanje," in še le liberalne ideje rodile so naše narodno pravo." Kaj ne, lep poklon katoliški cerkvi! Boljše bi svojega srda do katoliške tudi „suv<-renni generalni veliki nadzornik cerkve iz 38, stopinje Iripičuih bratov ne mogel izraziti! Vse trt fraze, ki jih „Narod" tu premleva, so pogreta jed, s katero gosti luža pri vsakem shodu višjih stop nj svoje poslušne ude, to je ptsi'iu, ki se čil e pri vseh obredih satanske družbe. Tudi v tem oziru tedaj rabi „Narod" že obrabljeno frama sousko orodje. Vzgledov za trditev, da loža enako govori in kriči zoper cerkev, je brez števila. Posebno drugi del Taksilove knjige mrgoli o njih. Omenim le razpravo v II. zvezku od 309 si rani dalje. Tako pravi „Baubiltte (28. marca 1874), „da le še katoliška cerkev ovira, da se ne more človeštvo razviti iu priti do bumau'tete", in br. # * # Findel trdi: „S izposojeno oblastjo je rimska cerkev podpirala vsako prazno vero, vsako zatiranje. Nikdar ne morejo narodi harmonično napredovati, ako ne otresejo cerkveno veljave raz sebe. To avtoritetno načilo cerkve drži narodovega duha v sramotni sužuosti, iu vsak papežu zvest katoličau pomaga kovali verige, da se v nje vklene narodni duh in zasluži prekletstvo vseh mislečih m&ž, (to je, vseh framasonov in od njih odvisnih liberalcev) 19. stoletja. (L. T. II. 382.) Tol.ko naj zadostuje. Kdor želi več, naj vzame sam Taksilove tripične brate v roke. Sploh pa priporočam vsem našim katoliškim politikom, naj bodo čuječi na „večnega juda", ki v podobi framasonstva svoje nauke razširja med našim narodom. Seveda, mi Slovenci še nismo toliko emancipiraui, da bi upal stopiti pred nas s kladvom, ometačo in prtd-pasuikom, zato pa toliko bolj deluje pod krinko napredka in liberalizma po naših liberalnih listih. Kakor rečeno, ni je skoro misli, katero so izrekli naši liberalci nasproti cerkvi, da bi ne bila framasonskega izvira. Naj so prišli ti nazori že ve-doma ali nevedoma, neposrednje ali posreduje po liberalnih listih drugih narodov v n&še liberalne liste: gotovo je le to, da niso ne domači, ne katoliški, ampak framasonski. In vendar so med nami še osebe, da, še duhovniki, ki trdijo, da ni med nami načelne razlike. Gosp6da, vzemite Taksila v roke in primerjajte ondi nakopičene nazore satanske družbe, iu primerjajte ž njimi nazore naših liberalnih listov. Trdite, da med nami ni načelne razlike, je isto, kakor trdite, da ni načelne razlike med katoliško cerkvijo in ložo, med Kristusom in satanom, kateremu skazuje loža božjo čast in ga časti namesto krščanskega Boga, katerega je zavrgla. (L. T. II. 311.) Sploh pa: „Vi-gilantibus jural" Slovstvo. Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenski m'adini poklonil Janko Le ban, nadučitelj. III. zvezek. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. V Gorici. Založil in tiskal Ant. M. Obizzi. 1892. — Knjižica nas je zelo razveselila. Ko smo jo prečitali do konca, navdajal nas je čut hvaležnosti do g. pisatelja, ki je naši slovenski, ukaželjui mladini podaril res dobro knjižico. 27 spisov je, pavestice in pesmice, vse na 76 straneh male osmerke. Vsi spisi so za otroke ljudskih šol kakor ualašč, izpodbujajo jih k samim blagim krepostim: k pridnosti, delavnosti, zvestemu prijateljstvu, k milosrčnosti, k veselju do šole itd. G. pisatelj kaže na vsaki strani, da pozna otroško srce izvrstno. Besedij ni nič preveč; dogodba in nauk, oboje je povedano v kratkih stavkih. Nekaj spisov je bil g. pisatelj objavil že prej v prvem tečaju „Vrtca", sedaj jib je privzel v zbirko. Jezik je popoluoma pravilen in gosp. pisatelju se pozmt, da pazno zasleduje napredek in razvoj slovenščine. Le v nečem se ne strinjamo z njim ; on p še: blagor milosrčnikom ! — otroci pa doma in v cerkvi slišijo: blagor usm ljenim; zakaj ne bi ostali pri tej udomačeni obliki? Ne quid nimis! Tudi navk m. nauk ni pravilno. Vrinilo se je tudi nekoliko tiskarskih pomot. — Sicer pa knjiž:co toplo priporočamo prijateljem mladine v nakup, ker ni v njej nič neprimernega za oiroško srce. Pisatelj naznanja na platnicah, da ima I. zvezka „Iskric" še nekaj na prodaj, in jih oddaja šolskim vodstvom po 10 kr. iztis. II. zvezek prodaja R. Milic v Ljubljani. Stane 15 kr., po pošti 2 kr. več Biva pa g. pisatelj sedaj v Begunjah pri Rakeku. Liga -f- 11. Udanostne izjave. Duhovniki leskovškega dekanata so poslali Prevzvišenemu udanostno izjavo, izjavljajoči, da so s postopanjem Prevzvišenega ob prvem slovenskem katoliškem shodu kakor tudi z resolucijami v polni jtdiuosti in odkritosrčnem odobravanju. Občina lužarska v okraju veliko-laškem je poklala nastopno i javo: „Vse, kar katoliško misli iu čuti, ojstro obsoja napade slovenskih liberalcev na Vaio osebo iu na načela razvita nn prvem .slovenskem katoliškem shodu. Prelepe uda-nostne izjave, ki Vam dohajajo v tolikem številu, pričajo, da Slovenci ponosni na svojo najdražjo svetinjo, sv. vero katoliško, z Vami stoje in padejo! Kjer pa sn oglašajo zavedni katoličani slovenski, t un noče zaostati niti naša občiua. S svojo izjav o je sicur bolj pozna, vendar v pokorščini in zvestobi do Vas se enako drugim tudi ona prekositi ne da. Vemo pač, da bode tudi ta naša izjava zabolela nasprotnike, a to nas ne plaši. Z njo hočemo Vam pokazati svojo neomaliljivo udanost in zvestobo, sloveoski liberalni stranki pa, da imamo še vedno toliko razuma, da znamo ločiti, kje so naši pravi voditelj', a tudi toliko poguma, da jo obsojamo. Javno izrekamo, da katoliška načela so naša načela iu katoliškega shoda sklepi naši sklepi. Slovensko liberalstvo spozna naj, da zavedni katoliški Slovenci ž njimi nočemo uikake zveze in da slovenski rod, držeč se na podlagi katoliški, je moč, ki se jej liberalna tema umakuiti mora. .— Štefan Podboj, župan; Josip Gruden, Autn Zakrajšek. občinska svetovalca; Fr. Adamič, Janez Zakrajšek, Janez Škulj, Anton Stare, Fr. Praznik, Fr. Jamnik, Aut. Gačnik, Jož Škulj, odborniki." Županstvo občine Podkraj je odposlalo nastopno izjavo: „Tudi v našo občino je došel glas o zlobnih in neosnovanih napadih na Vašo prevzv šeno osebo, na prvi slovenski katoliški shod in njegove resolucije. Z vso odločnostjo obsojamo podpisani občinski odborniki te neosnovane napade, ki imajo svoj vir v liberalnih načelih, ter namen, rušiti jediuost med višjim pastirjem in vernim katoliškim ljudstvom. Zagotavljamo Vam, da nas taki napadi ne bodo odvrnili od Vam dolžne ljubezni in neomejene udanosti. Napadi na cerkvene predstojnike niso nič novega, ponavljajo 8e od pričetka cerkve in javljali se bodo do konca sveta. Mi pa se hočemo kot verni sinovi sv. cerkve za Vas boriti po vzgledu prvih kristijanov, ki so neprenehoma molili za sv. Petra, ko je bil v ječi. — Načelom prvega slovenskega katoliškega shoda smo nekateri že na shodu samem pritrdili, drugi ta načela tem potom odobravamo. — Županstvo Podkraj nad Vipavo, dni 6. novembra 1892. Ivan Sajovec, župan; Jož. Bajec, Jurij Koren, občinska svetovalca; Aut. Rovan, Jan. Srebot, Jož. Sajovic, Matija Bezeljak, Jak. Bajec, Jan. Domenik, Jož. Pavlič, M h. Kočelj, odborniki." Občinski zastop ž u p a n i j ft Bela Cerkev je poslal to-le izjavo: „Udauo podpisani srenjski odborniki pridružujejo se popolno iz lastnega nagiba in ne na dresuro od katerekoli strani tolikim srenjskim zastopnikom naše dežele, ki so Vam že doposlali udanostne izjave, izražajoč v njih svoj gnjev povodom strastnih napadov „Slov. Naroda" na Vas, v katerih Vam podtika narodoo-napredna stranka popoluo iztnšljena dejanja četverih okrožnic, slikajoč Vas popoluo po krivici kot sovražnika slovenskega naroda in pobijajoč katoliška načela, tako lepo razvita na prvem slovenskem katoliškem shodu. Stranka, katera nima toliko poštenja, da bi preklicala obrekovanja, katera je poslala po svojih listih med svet o svojem škofu, obsodila se ječama. Stranka, ki se trudi z neresnico po svojih listih pri slovenskem vernem ljudstvu škofom in duhovščini izpodkopati tla in pripraviti jih ob ves tolikanj potrebni vgled pri njihovem pastirovanju, je največja sovražnica slovenskega naroda. Kje bi bil dandanes naš mili slovenski narod, ako bi ne bila ravno duhovščina slovenska stala na braniku njegovih svetinj: vere in narodnosti! Slovenski lažiliberalizem hoče tirati slovensko ljudstvo v moderno paganstvo, devajoč vero raz dnevni red. Temu herostratskemu početju se je krepko v bran postavil tolikanj potrebni prvi slovenski katoliški shod, čegar načela pripoznavamo tudi mi za svoja načela. V ueštevilnih udauostnih izjavah zbira se narod okoli Vas, prevzvišeni, ki ste nam od Boga poslani predobri in preskrbni škof. — Naj le poskusi narodno-napredna stranka naj se skliče na slovenski narod, in videli bodemo, koliko bo štela privržencev nasproti neštetim množicam onih, ki se jedini in zvesti zbirajo okrog Vas kakor dobri otroci okrog svojega ljubljenega očeta. Tudi uaša izjava udanosti in ljubezni bodi Vam, prevzvišeni, nova cvetlica v onem vencu, ki ga Vam spleta v Vaše in svoje veselje hvaležni verni narod slovenski. Naše ge-ilo je bilo, je in ostale: „V«e za v er o , d o m , c e s a r j a !" Anton Lušina, župan; Andrej Hodnik, Mih. Kuhelj, Jan. Kešerič, Jož. R'felj, Jak. Gruden, Jan. Ferkolj, Fr. Gregorčič, Jan. Fekolj, Ant. Žgur, Jož. Kuk-man, Jak. Košak, Jož. Rodič, Jož. Gregorčič, Ign. Lindič, Jož. Košak, odborniki." Kdo bi se pač ne radoval takih prekrasnih Izjav naših vrlih občinskih rodž? Komu bi srce ne igralo od veselja, beročemu, kako zavedUo, odločno in navdušeno poudarjajo slovenski možje svoje prepričanje? Kdo bi rad in nesebično ne delal za tak narod poštenjakov, narod v resnici vrlih m zvečer. Vstopnina 20 kr. Sedeži 40 kr. Častiti udje so vstopnine prosti. Odbor. (Čitalnica v Rajhenburgu) priredi v nedeljo, 20. novembra t. 1, v svojem prostorišču tombolo. Začetek ob 4! uri popoldne. K obilni udeležbi vabi oljudno ODBOR. (Vodovodi in vodnjaki) v suhih krajih na Dolenjskem se bodo pričeli vendar delati morda že drugo leto. Deželni odber je bil poslal svojega in- ženirja letos na Dolenjsko v žužemprški, Črnomaljski in kočevski okraj, to je bilo meseca avgusta in septembra. Deželm inženir je tam preiakaval po- ; krajine in vodne izvirn, iz katerih bi preskrbeli od- • daljenim vasem prepotrebno vodo, katere pomanj- j kanja sedaj zelo trpe. Napravili se boao vodovodi ! po cevih iz vlitega železa. K i r pa izvirov ni, tam bodo vodnjaki. Načrti bodo dodelani meuda že letos. Ako bi prebivalci prispevali s tlako in s kamenjem, opeko, apnom, peskom, lesom itd. do vrednosti 20 odstotkov, bi drugo prevzela dežela in država v določenem razmerju. To je za narodno gospodarski j napredek naše dežele neizmerno važno podjetje. ' Načrt za vodovod v Ambrusu v žužemperškem okraju je poslal deželni odbor že poleti na vlado s prošnio za izdatno podporo, stvar se uradno obravnava sedaj pri poljedelskem ministru na Dunaju in se opozarjajo na to naši gg. državni poslanci. „D. N." ' (Vodstvo c. kr. poštnohranilničnega nrada) na Dunaju razposlalo je št. 15. uradne okrožnice z računom o prometu v mesecu oktobru. Ista objavlja na prvej strani novico, da je izšla jopolnjena izdaja knjižice z naslotom: „Der Postsparcassen - Dienst bei den Sammelstellen". Knjiga velja s poštnino 25 kr. za uradnike, 55 kr. pa za druge osebe. Iz računa povzamemo sledeče podatke: Vložilo se je 106.474krat za 2,067.144 gld. v varčevalnem, in 713.758krat za 101,619.893 gld. v čekovnem oddelku, v obeh skupaj torej 820.232krat za 103,687.037 gld., od tega na Stajarskem 42.811krat za 4,248.384 gld., na Koroškem 12.811krat za 1,191.520 gld., na Kranjskem 10.670krat za 967.002 gld., v Primorju 15.227kratza 1,633.512gld., v Dalmaciji 4.898krat za 407.080 gld., a vrnili so v obeh oddelkih skupaj 215 753krat za 103,284.666gld., od tega na Stajarskem 6.426krat za 1,894.991 gld., na Koroškem 1.552krat za 373 244 gld., na Kranjskem 1.423urat za 317.930 gld., na Primorskem 3.757krat za 1 278.486 gld., v Dalmaciji 385krat za 76 226 gld. Od dne 13. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, se je 49,362.506krat vložilo v skupnem znesku za 5.755,630.594 gld. 19 kr., a vrnilo 14,036.113krat za 5.687,494.320 gld. 19 kr., tako je do konca minolega meseca v bla-gajnici preostalo čistih 68,136.274 gld. 23 kr. Med povračili nahaja se znesek 19,115.305 gld.; za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu je 9 793 knjig-rentovnic, v vrednosti 14,038.180 gld., potem 904.571 vložnih in 21.058 čekovnih knjižic. Pošta z nabiralnico pri Novicerkvi blizu Ptuja se je preselila k Sv. Vidu pri Ptuju. V neuradnem delu okrožnice zaslediš črtice o poštnej hranilnici na Ogerskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem, v Belgiji. --m. Telegrami. Kropa, 16. septembra. Pogreb čast. g. Jakoba Poličarja, župnika v Podbrezju bode v četrtek ob devetih dopoldne. Koper, 16. novembra. V prvem razredu propali za sedem glasov. Dunaj, 15. novembra. Rumunski kralj vsprejel je danes popoldne vojnega ministra, načelnika generalnega štaba in kornega poveljnika, potem pa grofa Kalnoky-ja v polurni avdijenci in je oddal pri grofu Taaffeju svojo karto. Rodbinskega obeda v oesarskem dvorcu udeležili so se: cesar in cesarica, rumunski kralj in prestolonaslednik, cesari-činja Štefanija, nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo in drugi nadvojvode. Vkupe je bilo pri obedu 14 oseb. Zvečer je bil cesar z gostoma v dvornem opernem gledališču. Jutri pa pojdejo v dvorno gledališče. Dunaj, 16. novembra. Rumunski kralj vsprejel je dopoludne nemškega veleposlanika, potem pa ogledal umetnozgodovinski muzej. Zajutrkovalo sta s prestolonaslednikom pri rumunskem poslaniku Ghiki. Dunaj, 16. novembra. Poslanec Nedelja je odložil svoj mandat. (Proti temu poslancu se sedaj vrši kazenska preiskava zaradi hudodelstva po § 129. kazenskega zakona in imunitetni odsek je že sklenil, ga izročiti. Op. vred.) Dunaj, 16. novembra. Taaffe in Welsers-heimb odgovorila sta na razne interpelacije. Pravosodni minister je, odgovarjajoč na in- terpelacijo Plenerjevo zaradi oprostitve mizarskega pomočnika Bosaka v Pragi, rekel, da je sodišče ga moralo oprostiti, ko so izrekli porotniki, da ni kriv. V takih slučajih nema niti sodišče, niti državno pravdništvo pravnega sredstva. Ta posamičen slučaj se vsekako mora obžalovati, ali vendar še ne more biti povod, da bi se storile take izjemne naredbe. Pač pa bi se storile take naredbe, ko bi se očividni ne-objeklivni pravni izreki ponavljali. Učni minister je odgovoril na več interpelacij. Potem so sledile interpelacije. Biankini je interpeloval zaradi pogajanj z Italijo o izvajanju vinske klavzule. Odklonil se je s 105 proti 47 glasovom predlog Luegerjev, da bi se o odgovoru Gautschevem, ki se tiče molitev v šoli, začela debata. Temu je sledila generalna debata o budgetu za 1893. leto. Lvov, 16. novembra. Uradno se je proglasilo, da je kolera v Galiciji nehala. Budimpešta, 16. novembra. Novo mi-nisterstvo je tako-le sestavljeno: Weckerle predsednik in finance, Hieronimi notranje stvari, Szilagyi, Csaky, Fejervary, Bethlen, Lucacs in Jozipovic obdrže dosedanje port-felje, Ludovik Tisza je imenovan ministrom à latere. Odesa, 16. novembra. Carjevič je semkaj došel in dalje odpotoval v Batum. Pariz, 15. novembra. „Matin" poroča s pridržkom, da je policijska prefektura izvedela. da se nameravajo atentati na nekatere pisarne za posredovanje služeb. Pariz, 15. novembra. Kolumbijska vlada je za jedno leto podaljšala koncesijo za panamsko kanalsko družbo. Bruselj, 16. novembra. Po včerajšnjem meetingu za občno volilno pravico bil je majhen boj mej po cestah demonstrujočimi socijalisti in policijo. Pet oseb so zaprli. Listnica upravništva: C. g. V—a na K—m. : Do konca 1. 1892 vse poravnano. Hvala Vam za navduševalno priznanje. Usmrti *«►. 12. novombra Jožef Kusek, zidar, 60 let, umrl potoma mej vožnjo na železnici za plučnieo in vnetico rebrne mrene. 13. novembra. Viljem Gedlička, zasebnik, 69 let, sv. Petra cesta 9, plucnica. — Ana Keržiinik, učenka 14'/j leta, Stari trg 9, hiba srčnih klopcev. V bolnišnici: 13. novembra. Tine Kotnik, delavec, 30 let, jetika. — Marjana Sterniša, gostija, 06 let, dysenterie. Vr«m«UMko »porodilo. Cai opazovanja 15 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje srmkom.r» 740 1 739-3 739 5. toplom.r. po C.klin 9'0 60 V h t « r brezv. si. vzh. brezv. V reme oblačno S " S D ■s« « o-oo Srednja temperatura 4'9°, za 21' nad normalom Prošnja. Uboga vdov» s tremi otroci ponižno prosi pomoči. Marije Terezije cesta št. 14. 3—1 Lekarna Trnkôczy-jeva, Dunaj, V. d > o >o grenki konjak, ikHMB in nijbgljš» sredstvo u žilidic. I steklenica 50 kr., 12 stekleni« B gld. prodaja Ubald pl. TrnIioezy, lekarnar v Liubljnni. Prodajalci na drobno dobi rabat. < J» Lekarna Trnk6czy-jeva v Gradcu Ot vo rje nje aja In ico Naznanjam uljudno, da sem v prostorih, kjer je nad 40 let posloval trgoveo Fr. Orešek, otvoril novo trgovino z raanufakturnim blagom in suhimi cvetlicami «s» «p potft I v ril ko JC. WOIi^IilMl ^pri škofu", v Špitalskih ulicah 9, „pri škofu". Priporočani se si. občinstvu iz mesta in z dežele v ranogobrojno nakupovanje. Odličnim spoštovanjem i j. W6lfliivg Žrebanje nepraktično i. dec. 1802 Velika 50krajcarska loterija. Glavni dobitek v Ljubljani, v semeniškem poslopju za vodo priporo-a se prečast. duhovščini in slav. občinstvu iz mesta in z dežele v 542 6—3 izdelovanje vsakovrstnih kateri je skozi »t-č, let službo*al v mestu, a sedaj ti» deželi. v>ši slovenskega in nemškega jezika, izurjen n spreten prodajalec mešanega in manufaktur-iie«a blaga, želi svpje mesto premeniti, bodisi v mestu ali ua deželi. — P.nuabe naj se pošljejo 11 a uredništvo „Slovenca". 530 7—5 i *J«UlfU goldlmMjeT 4ti7 6 Srečke à ÄO priporoča: J; a MA YER v Ljubljani. in drugih enakih stvarij po najnižji ceni. Stanuje v Btreliftkih ulicah 3 ^ L .Mikusch, ^ tovHrim dežnikov, Ljubljana, Meatni trg 16. | Na, prodaj j© za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena svetita petrolejna siiiicai in štiri manjše viseče svetilnice. Velika svetilnioa primerna je za gostilničarje ali večjo dvorano, manjše za obrtnike. Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 7 Premovanu Jožef Deiller tovarna cerkvene Oprave in i»delovalnica paramentov, Dunaj, "VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paraiuenti, kakor: pluviali, d almatie, velumf, štole, baldahini, bandera itd. itd pa tudi 167 26-16 cela maäna obleka v najpravilnejši obliki. Ljubljanske srečke, 20 gld.......— Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfov« srečka, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........63 Windischgraezove srečke, 20 gld..........t}5 Akcije »nglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2775 Akcije južn« železnice, 200 gld. sr. , . . 95 Papirni, rubelj .................1 Laskih lir 100 ....... . — Oni 16. novembra. Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . firebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.) . . . . . . . Cesarski cekini .........i Nemških mark 100 . Dné 14. novembra, Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5 %...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/,% Kreditne srečke, 1C'J gld. ... . St. Genois srečke. 40 tld List „Mercur". Zanesljiva informacija o stalno obrestn in dividendnih papirjih. važnih dogodkih na »j spodarskem in finančuem polja, odločilnih poj*» na dunajski borzi. ' Sveti pismeni in ustni brezplačno. m bi wmmmwww bis® Sil iw» m cele 4V» gld., polovične SV» gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj Žrebanje dné 1. decembra. MERCUR Wellzeilfl it. 10 Dunaj, Marialiilferstrasse 74 B, Izdajatelj in odgovorni Tednik : Or. Ivan Janeiit. Tisk .Efttoliike Tiskarne" v Ljubliani,