LrlSTEK. Pomoč v stiski. (Pove;t po resnifcofm d< godku). (Dalje.) Globoko vzdihnivši in solznih oci vstane deklira in stopi iz sveti&ča. V veliki zadregi je bila, ko \ idi, da jo je opazoval ta neznani gospod.! Zardi v oklroglo lice ter boee zbežati. ,,Cegava si, deklica?" vpraga jo peznanec. ...Majerjeva", odgovori dekle. Bil ]e to stari Jxigi i priimek njenega očeta. Le s tem pridevkom je bila njepa mati nek'aterim osebam znana; žena je liotela nepoznana ostaL1; zato je tudi hcer naučila, da se naj tako imenuje, 8e bi jo kdo vpragal po imeau. Kakor vsak vidi, to ni bila nikaka laž. Majerja baroii v mestu in, okolici jii poznal nobenega. Vedel je 'forej sedaj ravno toliko ldakbr poprej. 3,Za kbga si pa molila tako gorece?" jo vpraša. Anica zardi v lice ter pravi: ,,Za mamo". ,,Kako pa, da so te pustili samo v hosto?" ,,Saj ni daleč od doma. Tam gori je naSa hiša." 3,Kaj so maina bolni, da si molila za-nje?" ,,Da. Ležijo že več ko 3 tedpe. Po letu, ko so bili še zdravi, sva bili vefikrat tu. Zaljgali sva to po. dobso s svežimi cvetlicami, katere sva natrgali v gozdu. Sedaj jeseai pa, ko jih ni veS zunaj, so mama postavili ta dva lončka s cvetlicami sem, Jaz pa pridiem dvakrat v tednii, da jih1 zalijem." Nehbte se domisli baron zopet svoje umrle materp, kji je tudi tako skrbno zaljšala to sveto podobo. — DeidiiŠina priprostost ip prijaznost mu je bila jalco vgeč. Zato jo vpraga dalje: ,,Ali so niati nevarno bblni?" ,,Nič ne morejo vstati.. Pa denarja nimajo, 'da bi plabali zdravnika in kupili zdravil. V hiši pa je mrzlo, ker ni drv, da bi pefi zakurili." ,,S čim pa kuhate, Be nimate drv?" ,,,Saj nimarao kaj. Vsak dan grem doli v sarnostap po julie." Baroaa je odkritosrSnost silno ganila. ,,Siroti", misli si, ,.zima že trka na duiri, pa niti živeža niti drv ni pri hfigi. To mora biti velika revščina!" Poseže po listnico, iš&e nekaj trenutkov po predalcili, zgane nekaj v papir ter izroči deklici: ,rNa, pa nesi to-le mami domov, Kadar bo to poSlo, pa se oglasi doli v gradu!" ,,Prosim, gosnod, ne vem, kje je Vaš grad." Usmiljeni mož seže ge enkrat v listndco ter da dekletu lep trd listič, pa katerem je bilo tiskano n]egoro ime. ,,No", pravi, ,,.sedaj bog pa že našla moj dom." Deldica se prav lepo zahvali za prejeti der in lriti urnih nog proti domu, gosposld lovec pa stopi v kapelico, v kuteri ni bil že mriogo, mr.ogio let. VI. Drugo jutro so bile vse strehe bele. Kdor je hotel crez ulico, moral je gaziti sneg do kole»n, ali pa počakatit da je bila narejena gaz: Kmetovo prerokbvanje se je izpolnilo. Še predno se je prav zdanilo, raznesla se je po vsem mestu novica, da je barona Kala znianjkalo. Gakali so ga domači do polnoči, ker so mislili, da se je raorebiti zamudil pri kakem. znancu. A ko ga Ip ni bilo od nikoder, gli so gragčinski hlapci kimalu po polnoči v bližpjo hosto, kan^or je baron, popoldne navadno zaliajal. Gazili so okoli po snegu do jutra, toda brez najmanjšega vspelia. Po gospodarju ni bilo nobenega sledu! Zastopj jp bilo tudi povpraševanje po mestu. Nihče ni vede'1 nifi zanesljivega. Pa nekateri s)o vendar-le trdili, da so videli barona na potu v gragčinsk» hosto, Ni kazalo drugega, nego da so gli še enkrat v gragčinsko reber ter pregledali hosto kolikor mogo5e natanko. Gragcinskiin hlapcem se je pridružilo lepo Število Krepkih meg^anov, Kdaj bi bila preiskala pegčica graščinski]x hlapcev obširno hosto?! Gospa baronica je bila obljubila velik dar onenui! kateremu bi se posrečilo najti dragega ji soproga. Dobre četrt ure potem sta se pogovarjala v samostanski vsprejemnici pater Ladislav in gospa baronica. ,,Brzojavila sem v B,, a ne vedo niSesar o pjem. Šli so ga seiiaj v drugifi iskat doli v gozd, pa Bog ve, ali ga naijdejo! Takb sem žalostna in obupana, da ne vem, kaj naj poSnem." ,,Boljgega sveta Vam ne morem dati, gospa, kakor da nokličete sv. Antona Padovanskega n/a poraoč. Svetišče sy, Antona Padovanskega v Kaltenm na Tirolskem, kjer se je godila ta povest, je najslavnejša božja pot tega svetnika na Nemšfeera, Ta svetnik pospbno rad pomaga tedaj, kadlajr se kaj izgubi." ,,,Saj res'\ vsklikne gospa, ,,'da mi to ni prišlo že poprej na misel! Sama sem bila že mniogoErat uslišana. Tudi imam posebno zaupanje K temu svetnik^u," ,,Se nekaj, gospa! Opoldne pridejo reveži k &amostanskim vratom južinat, Akb daste vsakemu majlien dar in jih prosite, da gredo v cerKev pred 6udo. delai oltar za VaS iiamen molit, gotovo bodo to radi storili. Ne dvomim, da bo ljubi Bog na priprognjo svetnikovo usligal njih' molitev." Gospa se zalivali za svet, se poslovi ter stopi v cerkev. Poklpkne pred oltar ter se vtopi v gorko molitev. VII, ,,iOh, mama, kaj sem vidpla dain.es v samostanu!" pripovedovala je Anica, stopivga v sobo, in je postavila posodo na mizo, BKaj neki?" ,,Neka gospa je silno iokialas. Dala je vsakerou dvajsetico ter prosila, da bi Sli molit v cerkev." ,,Ali ne veg, zakaj se je jokala?" ,,Ne, prigla sem malo prepozno, pa nisem vsega sligala, lcar je rekla." ,,;Zaikaj pa nisi kbga vpraSala?" ,,Nisem si upala, ker aikogar ne poznapa. Pa tudi ne morem govoriti s tistimi berafii, ki tako čudao in" stragno gledajo. Ko sem fiafala na posodo, slišala sem dva beraČar ki sta jedla na klopi iz ene sklede ter se pogjovarjala o gospej. Edea je rekel: ,,l)ober zaslužek bi imeli^ 6e bi se vsaJc daia izgubil k;i.k tak bogatin. Ne bi nam bilo treba laziti po hišali. Drugi pa je samo nekaj mrmral." Med pripovedovanjem je pripravila Anica v čediio posodo južino ter jo dala mami na posteljo. Mati so molče jedli, licerka pa jim je držala skledico, ljubko jih božajoč po potni glavi. Kar reCejo mati: ,,Kai pa, Be bi se bil izgubil tisti mož, ki si ga videla včeraj doli pri kapelici? Morebiti se mu je v hosti pripetila nesreSa, pa ga ]e zasaežilo po noči. Vzemi iz oraare tisto vizitaico, ki ti jo je vCeraj dal, pa teci ž njo doli v grad; saj veg, v tisto visokto lij. go, ki stoji na gricu pod mestom!" Ko mati Anico ge pouge, kato mora gospo nagovoriti in kako se ima v gjraftu vesti, vzame ta v roke tisti trdi listiS papirja, ki ga je ji bil dal veeraj neznani gospod, ter steee ž njim proti mesta. Pot ni bila dolga, kmalu je bila pri gracLu. 1KKaj bi rada?" zareži se graščinski lilape'c nad deklico, stopivSi slcozi odprta veiik^a vrata na dvorigče, ,,,'Z gospo baronico bi raila govorila", odgovori Anioa, ,,.Danes nimamo časa govoriti z berači", obrogne se vnoviC ošabni hlapec. Deklica je bila zaviti v veliki robec, zato ni bilo videti >nje.ne gospo^ke oble. ke. Nk)gavice in cevlji pa so bili vsi otepeni od saega. Hudo je zaskelel zanifiljivi priimek dpklico, ki je ge pred letom dni hodila po krasnili sobah, pogrnjenih. z dragocenimi preprogami. Vendar se je delala^ kakbr da bi ne bila sligala prezirljivih besed, ter gla tiho naprej. ,,Ali ne sliSig, kaj sem rekel? Gospa pimajo 8asa", zadere se surovez na1 vse grlo ter skoCi za, dekletom. Stari sultan, ki je dreraal prddi konjskim hlevom, se je vzbudilt in ko je slisal hlapoa vpiti, mislil je, da je to znamenje, da naj tudi on poseze vmes; v istem hipu se zakadi za Anioot ji skoči zadaj za tilnik ter jo pri tej prici podere na tla. ,,"J,ezus Marija!" zajeCi ubožica, ko se zgrudi pa tla, Hlapec se prestragi, ko vidi, kaj je storil pes, ,,.Izpusti, beži!" kriči nad psom ter plane tja, da bi branil nesrečnico pred razsrjeno živaljo. Na grozni krik prihitita gospa in liigina vsi prestra&eni iz grada, v,,Za Boga, kaj se j_e zgodilo?" ,,\Pes ni bil priklenjen,, pa je skoSil na to dekle, ki je šlo tod mimo", zvrnil je lilapeo hinavsko vso krivdo na neumno žival. ,,Bog se usmili, dekle je omedlelo! Hitro dajte kisa in, mrzle vode!" In za^eli so jo drgniti po sencih s kisom ter hJaditi z vodo. Poneso jo v grad. (Daljo prihoiilt.)