Gorenjska ^ Banka Banka .4 posluhom Corning MENJALNICE center Kranj, Jcfcnice, Radovljica, Tržič 4el. 360-260 Kranj, Bleiweisova 14, tel: 064 212-274 •1 PROBANKA PE KRANJ - tel : 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 17 - CENA 150 SIT (10 HRK) Kranjska Sava že tretjič posegla po najvišji gospodarski nagradi Štirje nagrajenci iz kranjske Save Janez Bohorič, Franc Balanč, Vinko Perčič in Emil Vizovišek prejeli nagrado za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije s predsednikom države Milanom Kučanom in predsednikom GZS Jožkom Čukom. Foto: Tina Doki STRAN 7 Na Jesenicah so se veselili zeleni Jesenice, 29. februarja -Letošnje državno hokejsko prvenstvo se bliža vrhuncu, superfinalu. Kot kaže bo spet zanimivo, saj sta si Olimpija in Acroni Jesenice spet vse bolj enakovredna. Prejšnji teden so v Ljubljani zmagali hokejisti Acroni Jesenic, minuli petek pa so se jim v Podmežakli Ljubljančani za poraz že oddolžili... • V.S., foto: T. Doki :t ^ Rdeči petelin v Železnikih Ur f7!1'^'' 29. februarja - V soboto v zgodnjih jutranjih Je stanovalce Na Plavžu v Železnikih zbudila močna pu^?'°zija. Eksplozija je odjeknila ob 3.41 uri v stari in za-£ ceni kamniti stanovanjski hiši. Pol Sp'oz'Ja m hud požar, ki je najprej izbruhnil, sta hišo po-(wn?ma uničila. Zgorel je celoten zgornji del, leseni stropovi in esje. 27 prostovoljnih gasilcev iz Železnikov in Selc se je '^Potruditi, da ognjeni zublji ne bi dosegli tudi bližnjega kan?gar' tal<° daje ogenj povzročil le materialno škodo. Iz hiše. koralo hišo 8em' se Je namreč razširil na suho travo na travniku nad niko'j1 ^ite' prot' §ozclu- Na. srečo v hiši ali v njeni bližini ni bilo kam831"' tal<0 da Je ogenj povzročil le materialno škodo. Iz hiše, nePo°^sta b'la poslana tudi pirotehnika, so gasilci uspeli rešiti iq D s5°dovano in polno plinsko jeklenko. Vzrok za eksplozijo °2ar še ni znan. • S. S., foto: Rafko Bešič STRAN 19 Kranj, torek, 29. februarja 2000 Jubilejna 60. Glasova preja v Gorenji vasi z ministrom Gantarjem Rudnik so upravičeno, a nepremišljeno zaprli Letošnja druga Glasova preja in jubilejna 60. je bila tokrat v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Vodil jo je "sosed" iz Žirov Miha Naglic, odgovarjal pa domačin, že sedmo leto minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Gorenja vas, 29. februarja - Ko sta gostitelj in gost predla misli o bližnjem Rudniku urana Žirovski vrh, je minister, za Gasparijem drugi po stažu v Drnovškovi vladi, dejal, da je rudnik odšel tako, kot je prišel, ko nihče ni nikogar kaj dosti spraševal. Sedanje zapiranje rudnika je upravičeno, glede načina pa nepremišljeno. Vendar je rudnik zaznamoval ta kraj, čeprav prihodnosti ni imel. Več o Preji bomo pisali v Gorenjskem glasu v petek, 3. marca. • J. Košnjek, slika J. Pelko za vse Gorenjce pri vašem pismonoši •torek, 7. marca, Izredna številka LOČANKE: Pred referendumom rrrrmfmrmmmm Gradivo sprejemamo do petka, 3. marca, do 0. ure. 9770352666018 PO SLO1 ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Dogovor v parlamentu Skupina za okraje ustanovljena Ljubljana, 29. februarja - Vodil jo bo dr. Marjan Ravbar z Inštituta za geografijo, v njej pa so tudi predstavniki večine političnih strank. Skupina za oblikovanje volilnih okrajev se je pretekli teden prvič sestala. Njeni člani so Marko Golobic iz Republiške volilne komisije, mag. Božo Grafenauer, minister za lokalno samoupravo, doc. dr. Milan Bufon (Filozofska fakulteta), dr. Marijan Ravbar (Inštitut za geografijo), Mirko Bandelj (LDS), Franc Potočnik (SLS), Branko Grims (SDS), Ivan Božič (SKD) in Pavel Svete (SNS). Združena lista socialnih demokratov in DeSUS bosta imeli v skupini opazovalca. Delo skupine bo usklajeval dr. Marijan Ravbar z Inštituta za geografijo, prvi sestanek pa bo ta teden. - • J.K. Soglasno za predlog socialdemokratov - Kranjski odbor Socialdemokratske stranke je organiziral v petek v hotelu Creina v Kranju dobro obiskano okroglo mizo o volilnem sistemu in volilnih okrajih. Gost pogovora je bil državni svet Branko Grims, kije v stranki "zadolžen " za volivno problematiko in je tudi avtor socialdemokratskega predloga volilnih okrajev za jesenske državnozborske volitve po dvokrožitem večinskem sistemu. Udeleženci tribune so enotno podprli socialdemokratski predlog dvokrožnega večinskega volilnega sistema in oblikovanja volilnih okrajev, ki v največji možni meri upoštevajo strokovna merila. Na njih bodo socialdemokrati vztrajali in v primeru njihovega nespoštovanja (to se po besedah Branka Grimsa že kaže) ne bodo sodelovali v skupini za oblikovanje okrajev. • J.K., slika T. Doki Kraja službenega avtomobila Podobnik zahteva neodvisno preiskavo Ljubljana, 29. februarja - Kot je sporočila služba za odnose z javnostmi kabineta podpredsednika vlade je Marjan Podobnik obvestil predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da bo na četrtkovi seji vlade zahteval neodvisno preiskavo. Po njegovem naj bi obstajali indici, da so v krajo službenega avtomobila in sproženja afer ob tem vpleteni posamezniki iz uradnih organov slovenske oblasti. - • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Naročniška akcija 2001 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali - en celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 30. SEPTEMBRA 2001. leta,- ali - tri' različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V naročniško akcijo "2001" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca junija 8000. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se bodo naroči do vključno 31. marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad! Novega naročnika sem pridobil(-a):'_ Moj naslov_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 30. septembra 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2000 ali 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM (^lEEMcHMGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:_ Naslov:_ Podpis:__ Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2001" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 194, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor uspešno premaguje "maratonski" dnevni red Tuji delavci namesto domačih Državni zbor je sprejel zakon o javnih skladih in v prvi ali drugi obravnavi potrdil predloge nekaterih pomembnih zakonov, tudi o zaposlovanju tujcev in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ljubljana, 29. februarja - Državni zbor na 19. seji, za katero je na dnevnem redu 50 točk dnevnega reda, uspešno nadaljuje delo. Le v petek je "nagajala" sklepčnost, vendar je količina že obravnavanih zadev presenetljiva. Poslanci so sprejeli zakon o javnih skladih. Zakon bo poenotil ustanavljanje, upravljanje in urejanje statusnih in premoženjskih vprašanj ter zagotovil ustrezen državni nadzor. Izven zakona, tako so odločili poslanci, bodo trije pomembni skladi: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Sklad za sukcesijo in Sklad za razgradnjo jedrske elektrarne Krško. Poslanec Janez Kopač (LDS) je eden redkih od poslancev vladajoče koalicije nasprotoval tej izjemi: po njegovem so prevladali zasebni interesi, ki nočejo državnega nadzora. Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005. Po besedah predlagateljev iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gre za pomemben dokument, ki ga bo mogoče uresničiti z nekaterimi dopolnilnimi programi in zakoni. Tako je ministrstvo že pripravilo nacionalni program boja zoper revščino in socialno izključenost. Predloga zakonov o zaposlovanju in delu tujcev in o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno sta evropsko primerljiva zakona. Pri prvi obravnavi predloga zakona o zaposlovanju in delu tujcev je bilo bistveno vprašanje poslancev, če doma ob tolikšni nezaposlenosti res nimamo dovolj svojih delavcev in moramo uvažati tuje. Vlada je namreč v predlog zakona zapisala možnost, da lahko število tujih delavcev doseže 7 odstotkov aktivnega prebivalstva v državi, torej okrog 70.000. Domače delavce naj bi za določena, zlasti sezonska dela, težko dobili. Povedani so bili primeri, ko je veliko brezposelnih odšlo na zdravniško preverjanje pred zaposlitvijo, pa so le redki ustrezali merilom. Poslanci so priporočili vladi, naj dovoljeni odstotek zaposlenih tujcev zmanjša na 5 odstotkov. Podpore je bil deležen tudi predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Predlog zakona je v drugi obravnavi. Ker je delo na črno hudo občutljiva problematika in za zdaj ta način zagotavlja preživetje mnogim socialno ogroženim, naj se rok za uveljavitev zakona podaljša. Vlada predlaga eno leto. V drugi obravnavi je bil zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Zakon določa pravice in dolžnosti potnika in Smeh je pol zdravja. Poslanec SKD Marijan Shiffrer se tega očitno zaveda. prevoznika, vozne rede, vozov- Agencije za plačilni promet na niče, ravnanje s prtljago in tovorom ter tudi oškodnine, ki jih mora plačati prevoznik v primeru nesreč ali celo smrti in poškodb v nesrečah, v primerih zgubljene prtljage ali pošiljk. Zakon je zelo pomemben. Vozovnica je po zakonu dokaz, da je bila sklenjena pogodba in prevozu potnika, in jo je treba hraniti do konca potovanja. Potnik brez vozovnice pa bo moral po zakonu plačati ceno vozovnice in še doplačilo po tarifi. Državni zbor je v prvi obravnavi sprejel predlog Zakona o plačilnem prometu. Zakon bo "postopno in netvegano" prenesel plačilni promet s sedanje banke in hranilnice. S tem bomo po evropsko poenostavili plačilni promet, zmanjšal' stroške poslovanja in bančnega sistema. Ustanovljeni bosta dve novi ustanovi: Agencija za javnopravne evidence in storitve in Uprava za javna plačila-Poslanci so dvomili, ča bo res potem vse cene in boljše. Pose' bej pa so opozarjali na Pf0' blem presežnih delavcev P° postopnem (triletnem) njanju sedanjih agencij. Zla«11 negotovo bo delo po podrtf; žnicah, zato bi morali tod" novo mrežo ustrezno orga' nizirati. • J. Koši««* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Zahteva neparlamentarnih strank Tudi zanje proračunski denar Ljubljana, 29. februarja - Ker je ustavno sodišče razveljavilo 23. člen Zakona o političnih strankah, ki omejuje financiranje političnih strank iz državnega proračuna le na stranke, katerih kandidati so bili izvoljeni v državni zbor, neparlamentarne stranke terjajo od predsednika državnega zbora Janeza Podobnika in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da se Zakon o političnih strankah uskladi z odločitvijo ustavnega sodišča. Državni zbor bi moral novelo zakona sprejeti že oktobra, vendar po štirih mesecih poslanci niso storili ničesar. Neparlamentarne stranke bodo začele z akcijo za uvrstitev tega na dnevni red državnega zbora. Neparlamentarne stranke (Demokrati, Nova, Zeleni, SOPS, Slovenski forum. Nacionalna stranka dela, Krščanskosocialna unija, Stranka enakopravnih dežel in Zelena alternativa bodo problem internacionalizirali, če do 10. aprila predloga ustrezne spremembe Zakona o političnih strankah ne bo na dnevnem redu. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Praznika 3. in 23. december Ljubljana, 29. februarja - Združena lista socialnih demokratov je vložila v zakonodajni postopek predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Združena lista predlaga, da bi slovenski kulturni praznik praznovali 3. decembra, ko se je dr. France Prešeren rodil, in ne 8. februarja, ko je umrl. Dan samostojnosti pa naj bi preimenovali v Dan plebiscita o samostojnosti, in naj bi ga praznovali 23. decembra, koje bil plebiscit leta 1990 • izveden, in ne 26. decembra, ko so bili razglašeni njegovi rezultati. Vodstvo Združene liste se je pretekli teden sestalo z vodstvom Zveze za Primorsko. Razpravljali so o morebitnem skupnem nastopu na volitvah, o težavah zaradi nesklenjenega maloobmejnega prometa s Hrvaško in problematiki delovanja nekaterih primorskih občin. Zveza za Primorsko sodeluje z Združeno listo zlasti na lokalni ravni. Stranki se nameravata skupno lotiti problematike regionalizma. • J.K. Socialdemokrati Tržič Pomoč učencem Tržič, 29. februarja - Mladi socialdemokrati iz Tržiča so pod vodstvom predsednika Tomaža Malija in člana izvršilnega odbora Aleša Raztresena angažirali skupino mladih z ustreznim znanjem slovenščine, matematike, fizike in angleščine, kije med počitnicami pri- pravljena pomagati osnovnošolcem, ki jim ti predmeti povzročaj, preglavice. Instrukcije bodo do četrtka med 18. in 19. uro na obci Tržič. • J.K. Združena lista Kranj Pogovor z dr. Ribičičem liste Kranj, 29. februarja - Območna organizacija Združene »» ^ socialnih demokratov Kranj organizira danes, 29. februarja, 18.30 v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj pogovor s poslance Združene liste dr. Cirilom Ribičičem. Pogovor bo obravna. ključna politična vprašanja sedanjega časa vključno z bližajo^11 se volitvami in volilnim sistemom. Vabljeni članice, člani, simP tizerji in vsi, kijih ta problematika zanima. • J.K. Dogovor treh strank Selška dolina pomaga k dogovoru Škofja Loka, 29. februarja - Po potrditvi zapisnika dogovora med Slovenskimi krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko o pravilih združevanja (pretekli teden ga je podpis tudi Marjan Podobnik) so se v nedeljo zbrali v Dolenji vasi Selški dolini predsedniki treh strank: Marjan Podobnik (S'£ venska ljudska stranka), Lojze Peterle (Slovenski krščans* demokrati) in Janez Jan, (Socialdemokratska strankjj' Kot so sporočili po sestan*• so v dobršni meri uskladl odprta vprašanja združevanj SLS in SKD in nato sodelov^ ja nove stranke s Socialdem^ kratsko stranko. V te združevanju oziroma sode vanju je še nekaj nerešen.. vanju je se neicaj nei jnjfc vprašanj: kdo bo Pre^se^e}a-nove stranke, ali bo za sod . skleni^ sporazum med SKD in sD^0i- vanje z SDS veljal že Lojze Peterle pa bodo potrebna nova P0?«^ ba. Po vesteh s sestanka Sei dolina ugodno vpliva na d ^ varjanje treh potnic strank. • J.K. &E2GLAS I rutoiška poitika: neodvisni nestrankarski političmvinfbrmativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovom iretoca: Leopoldina Bogataj NotiMO"" 'TLvo* Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ■—— r™—■ ■>«""— •■ " -7 K1.....■........v............ i i|i j pvuuai.uiu na uujjjmijin na \jwii.iij3m.iii ; 1'umin. maiKU Toijaitv I UHgvruiiu nem«. L^vpunjiii« mjr~i < - - 1^30$ " <( Jclovčan. Igor Kavčič, Jo« Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, (veto Zaptotnik, Danica Zavri-Žlebir. Andrej Žalar, Štefan Žargi / l/»tonw-I Fotografiji: Tina Doki | Priirara za tisk: Media Art, Kranj / Trat: DELO - TČR. Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana 11 reaiištvo. uročnine, oglasa« trinje: Zoisova 1, Kraij, teHoi: 064/223-111.1*»»• fg? Kal Wg@Khs.si /Mili oglasi: telefon: 8M/22.V444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 12. ure / Časopis uhaja ob torkih ■ I*1 ina: trimesečni obračun • individualni naročniki (fi/ične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka nasledil)* obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa. I CF.NA IZVODA: 150 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Danes praznujejo smolčki, rojeni na 29. februarja Smola pa taka, ko lahko rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta! Najstarejša Slovenka, rojena na 29. februar, je Gorenjka, 92-letna Frančiška Berce iz Krope. Tako ima ta prababica pravzaprav šele 23 let! Neverjetno naključje pa je hotelo, daje smolčka tudi njena vnukinja Polona, ki danes praznuje 24. rojstni dan. Pardon, šestega... Kranj - Nekoč je živel deček, ki je imel v življenju strašansko smolo. Že ko se je rodil, je to storil na napačen dan. Na dan je namreč privekal 29. februarja, ki se v koledarju pojavi le vsaka štiri leta. In tako je bil ubogi Smolček prikrajšan za vsakoletno rojstnodnevno praznovanje... Pri nas je kar nekaj takšnih smolčkov, ki so se rodili prav na 29. februarja; po ocenah kar okrog 1300. Tudi na Gorenjskem jih imamo nekaj in ne boste verjeli - najstarejša Slovenka, rojena 29. februarja, je prav Gorenjka. Nekaj gorenjskih smolčkov smo obiskali in jih povprašali, ali je res huda S|noIa, da so se rodili prav na današnji dan... Triindvajsetletna prababica Frančiška Berce iz Krope da-nes praznuje 23, rojstni dan. Kdo bi si mislil, da ima že tri °troke, osem vnukov in trinajst Pravnukov! Takšnole zabavno l8ro glede svojih let si pač lahko Privošči, saj je bila rojena 29. februarja 1908. V 92 letih seje namreč njen rojstni dan zgodil samo 23-krat! S svojimi 92 leti Je gospa Francka najstarejša Slovenka, rojena na ta dan vseh smolčkov. A kot se spominja ta Se vedno čila gospa, v njeni Mladosti rojstnih dni pravzaprav sploh niso praznovali. Bolj Ppmemben praznik je bil god, ki ga ima gospa Francka 9. mar-c&. A tudi na ta dan kakšnih vencih daril otroci nekdaj niso dobivali. V Kropi je bila, kot se sPominja gospa Francka, prejšnja revščina, družine pa velike. V njeni mladosti so se velikokrat morali seliti, Francka pa ^ morala poprijeti za vsakršno delo, med drugim je celo kovala, pa pri nunah v Kranju šivala eopate... Tudi njen mož je bil dejstvo, da je rojena na isti dan kot babica, res neverjetno. "Saj se družinski člani rodijo na isti dan, a ravno na 29. februar, ki se zgodi le vsaka štiri leta... To je pa res redkost," meni Polona. V svojih 24 letih je rojstni dan praznovala prav vsako leto, običajno kar dan prej, torej 28. A le na vsaka štiri leta je bila za- Frančiška Berce z vnukinjo Polono, kije prav tako rojena 29. februarja. V sredini pravnuček Staš, ki bo - ko bo velik - morda poskrbel za nadaljevanje družinske tradicije... bava bolj slovesna, pa tudi darilo večje, se spominja Polona. "Še danes mi marsikdo reče, kako morem praznovati rojstni dan, ko ga pa sploh nimam! In res, nisem rojena ne na 28. februar, ne na 1. marec..." Pa Polona meni, da ima zato, ker je pač smolčica, smolo? "Nikakor," pravi, "to pa res ne." Zanimivo je, daje tudi njen sin Staš rojen na nenavaden dan - na petek trinajstega... Polona pravi, da je zdaj na vrsti Staš oziroma otrok, ki se bo rodil avgusta, da bosta - ko bosta odrasla - poskrbela za nadaljevanje družinske tradicije smolčkov. Obe smolčici, babica Francka in vnukinja Polona, bosta danes imeli veliko praznovanje. Pravzaprav si gostje podajajo kljuko že od minulega konca tedna. Odkar je namreč na svetu Polona, z babico Francko praznujeta rojstna^dneva kar skupaj. Trinajstletni direktor letališča Veliko rojstnodnevno zabavo bo danes imel še en smolček. Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može bo namreč praznoval trinajsti (pardon, 52.) rojstni dan. Pa zabave sploh ne bi pripravil, če ne bi rojstni dan sovpadel s še enim opar in skupaj sta se imela res "f letno", pravi. On je rad izdeloval stvari iz lesa, poznan je D,l zlasti po jaslicah, ki jih ima- ^aJstarejša smolčica Frančiška Berce jo ljubitelji po vsem svetu, gospa Francka pa je skrbela za družino. Ves čas sta imela obiske, saj so ju ljudje imeli zelo radi, se spominja hčerka Zdrav-ka, ki zadnja leta ljubeče skrbi za mamo. In prav Zdravka je 'kriva' za neverjetno naključje, da ima gospa Francka vnukinjo, prav tako rojeno na 29. februar. "Rok sem imela 8. marca in spomnim se, da sem dan pred maminim rojstnim dnem veliko hodila; z možem sva šla kupovat darilo za mamo. In ponoči me je zagrabilo..." In tako je na dan privekala druga smolčica v družini, danes 24-Ietna Polona. "Pa je bilo to najlepše darilo mami," dodaja Zdravka. Šestletna mamica triletniku Polona danes praznuje 24. rojstni dan in je mamica triletnemu- Stašu, pričakuje pa tudi že drugega otroka. Kot pravi, je Danes mega rojstnodnevna zabava za vse smolčke Smola slovenskih smolčkov, ki rojstni dan lahko praznujejo le vsaka štiri leta, se bo letos sprevrgla v nekaj dobrega, saj samo zanje pripravljajo veliko rojstnodnevno zabavo. Zamisel o tem je zrasla na zelniku Helene Vovk Šribar iz Kamnika, ki sicer dela v okviru Društva prijateljev mladih Piran. Helena je pomislila, da bi bito lepo, če bi vsi slovenski smolčki letos praznovati svoj rojstni dan tako, da se reče... In danes popoldne se bo to tudi Helct saj bi a K ifrtoti fcSe pomembnim dogodkom - obletnico njegovega direktorovanja. In ne boste verjeli - tudi ta je trinajsta! "Trinajsti rojstni dan in trinajst let direktorovanja, torej uprave policije. "Tako veliko praznovanje bom imel letos prvič, sicer običajno praznujem bolj intimno. Praznovanje ponavadi prestavim na dela prost dan, soboto oziroma nedeljo." Tudi Vinko Može meni, da biti rojen na 29. februar ni nič posebnega, si pa večina ljudi prav zaradi nenavadnosti datum njegovega rojstnega dne hitro zapomni. Sedemletni kontrolor letenja "Nekateri menijo, da imamo vsi, ki smo rojeni 29. februarja, smolo. Jaz pa mislim, da je to velika sreča. Če si za rojstvo iz- Vinko Može dvakrat trinajst - to je pa že razlog, da sem si privoščil malce večje slavje," pravi. Tako bo danes v Rusjanovo restavracijo na letališču povabil kar 90 gostov, prevladovali bodo poslovni partnerji in bivši sodelavci iz Matjaž Planinšek bral en dan ne od 365, kot običajni ljudje, ampak od 1461, potem moraš imeti res veliko srečo." Takole meni 28-letni Matjaž Planinšek iz Lesc, še eden od gorenjskih smolčkov. Matjaž je po poklicu kontrolor letenja v območni kontroli uprave za zračno plovbo v Ljubljani. Poleg tega je tudi predsednik kluba gorskih kolesarjev Red Buli iz Radovljice, v prostem času pa navdušen fotograf in roler. Tudi on svoj rojstni dan praznuje prav vsako GORENJSKA ON LINE www.media-art.si leto, običajno dan prej, torej 28. februarja. Le v vojski je bilo praznovanje dan kasneje, prvega marca. Zakaj? Zato, ker je zamujala pošta inje paket s pri-boljški od doma prišel dan prepozno... "Nikoli mi ni nič manjkalo in nisem nič zamudil," pravi Matjaž, čigar datum rojstva s(m)o si zapomnili vsi sošolci in znanci. "29. februar se zgodi tako redko, da sem pred štirimi leti zjutraj, ko sem se zbudil, prav pogledal naokrog, če je vse enako kot dan prej," malce v šali pravi sobesednik. In ker se ta dan zgodi tako redko, ga moraš dobro izkoristiti, še dodaja. In da bi ga dobro izkoristili prav vsi, gorenjski in slovenski smolčki, k tej želji dodajamo mi. In - seveda - vse najboljše, dragi smolčki! • Urša Peternel aurs po ti (»ASI! ( i kranjski ga* ročilo m hilu. kra /aiel 11 na niku je goreh površini 300 ciji so sodelo Železniki iti i Na I »ROJ EN C M l RCiKNC A ■ ■ s- . . " so imeli napet' dela mt kirurgiji, kjer so inititili kofsre tedna imel* 2 4u my.i-ntnili primerov. 34 nujmh mimerov, na pedia-dijt pa j t* hitro zdravniško pomoč imfrebovahi 14 vC Kazni za zlorabo občinskih simbolov Kranj, 29. februarja - Dopolnjeni odlok o simbolih Mestne občine Kranj razen županske verige kot novost uvaja tudi denarne kazni za zlorabo občinskih simbolov. Od 150.000 do 300.000 tolarjev ku/ni čaka pravno osebo, od 100.000 do 150.000 tolarjev pa odgovorno osebo, če bosta uporabljali grb ali zastavo mestne občine brez dovoljenja, če bosta uporabili grb v komercialne namene, pa bosta imeli dovoljenje le za uporabo v nekomercialne namene ali če bosta grb ali zastavo oziroma njene dele zavarovali ali uporabili kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga ali storitev. Fizično osebo za prekrške te vrste čaka kazen od 15.000 do 30.000 tolarjev. Enaka kazen je z občinskim odlokom zdaj uzakonjena tudi za uničenje, poškodovanje, odstranitev ali tatvino grba ali zastave z javn^ ga mesta. • H. J. Malo uspeha na razpisu Kranjska Gora, 28. februarja - Kranjskog0^ ska občina se je prijavila za sofinanciranj investicij športne infrastrukture na Ministri za šolstvo in šport za letos in prihodnje te*- ^ Kot investicne so prijavili rolarsko stezo, P'a tično prevleko 120-metrske skakalnice, >zSra njo ceste do skakalnic, smučarski pohg0 Podkoren, leseni most za teke na smuct>» Planici, plezalno steno v Šlajmarjevem dornu ^ Vratih, opremo za drsališče v Mojstrani. v Mlačci in športni park Kranjska ^j0^0 Ministrstvo je zavrnilo rolarsko stezo, cesW skakalnic in večino drugih naložb, češ da sredstev ali pa da ne izpolnjujejo razp»sn' pogojev, medtem ko so nekaj naložb evidenn < li za prihodnje leto. • D. S. A Jeseniška občina seje uprla GORENJSKA ON LINE: www.niedia-art.si Radovljica je ravnala nezakonito Jeseniška občina je prepričana, da je radovljiška občina z razglasitvijo socialnih stanovanj na jeseniškem območju grobo posegla v krajevno pristojnost jeseniške občine. Jesenice, 28. februarja - Radovljiška občina, ki na Jesenicah kupuje socialna stanovanja, je po mnenju jeseniške občine ravnala nezakonito. Jeseniška občina bo uporabila vsa pravna sredstva za vzpostavitev prvotnega stanja in predvsem zato, da bo preprečila tako prakso tudi v prihodnje. Jeseniška občina je v zvezi z neprijetnim zapletom, ko je občina Radovljica za svoje Rome kupila na Jesenicah stanovanje in tako vsa socialna bremena preložila na sosednjo občino, zavzela uradno stališče in za mnenje o tem zaprosila tudi vladno službo za lokalno samopravo ter Ministrstvo za okolje in prostor - sektor za stanovanjske zadeve. Jeseniška občina je bila v začetku februarja letos obveščena, da je občina Radovljica na območju mesta Jesenice na prostem nepremičninskem trgu odkupila dve stanovanjski enoti. Stanovanji je °bčina Radovljica razglasila za socialni stanovanji ter vanje naselila svoje socialne upravičence. S stanovanji upravlja gospodarska družba Alpdom, inženiring, d.d., Radovljica, ki je tudi posredovala pri nakupu stanovanj oziroma pri oddaji socialnim upravičencem v najem. Na podlagi registriranih najemnih pogodb so stanovalci spremenili svoje stalno bivališče in se stalno prijavili na območju jeseniške občine. Kot državljani s stalnim bivališčem v občini Jesenice, so najemniki socialnih stanovanj v lasti občine Radovljica upravičeni do vseh socialno varstvenih dajatev, ki jih v skladu z zakonom zagotavlja občina Jesenice na svojem območju -predvidoma 4 milijone tolarjev na leto. Občina Jesenice meni, da je občina Radovljica z razglasitvijo socialnih stanovanj na območju druge občine grobo posegla v krajevno pristojnost občine Jesenice ter na nezakonit način prenesla breme svojih socialnih problemov na občino Jesenice. Stanovanjski zakon sicer izrecno ne prepoveduje, da ena občina na območju druge kupi stanovanje - saj gre za sistem prostega trga in prostega pretoka ljudi in blaga -vendar menijo, da zakonodajalec ob sprejetju stanovanjskega zakona ni imel namena dopustiti izmikanja oziroma prenosa socialnega bremena ene občine na pleča druge. Eden od splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani, je, da imajo stalno prebivališče v občini, v kateri zaprosijo za socialno stanovanje. Te pravne norme ne napolnjuje le trenutek zaprosila, ampak obsega tudi sklenitev najemne pogodbe kot tudi bivanje v najemnem stanovanju, vse dokler upravičenec izpolnjuje pogoje za uporabo stanovanja. Zakon tudi zavezuje občino, da v primeru odpovedi najemne pogodbe, če najemnik izgubi status socialnega upravičenca, temu "bivšemu" upravičencu na svojem območju zagotovi najem primernega stanovanja. Radovljiški občini torej sporočajo, da bo občina Jesenice uporabila vsa dosegljiva pravna sredstva za vzpostavitev prvotnega stanja, s katerimi želijo preprečiti vse nadaljnje tovrstne poskuse, ki ne pomenijo le kršitve pravnega reda, ampak tudi spodkopavajo dobro sodelovanje med občinami. • D. Sedej Koliko zaposlenih v občinski upravi Nova organiziranost da, več zaposlenih ne Svet Mestne občine Kranj je prejšnji teden sprejel osnutek novega odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki bo nadomestil štiri leta star odlok. Kranj, 29. februarja - Sedanji odlok namreč po ugotovitvah župana Mohorja Bogataja ne omogoča takšne organiziranosti uprave, da bi dosegala optimalne delovne rezultate, razen tega pa tudi ni usklajen z zakonom o lokalni samoupravi ter uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave, ki se smiselno uporablja tudi za občine. Poslej naj bi imela kranjska občinska uprava dva oddelka več, in sicer oddelek za premoženjsko pravne zadeve, ki so zdaj v pristojnosti več oddelkov, kar onemogoča ustvarjanje enotne baze podatkov in celovit pregled nad področjem odgovornosti občinske uprave, ter oddelek mestne inšpekcije. Oddelek župana naj bi po novem postal kabinet župana, oddelku za tehnične zadeve naj bi bila priključena še glavna pisarna, oddelku za gospodarske javne službe pa promet. V občinski upravi naj bi bilo tako po novem osem oddelkov in kabinet župana. Na podlagi odloka bo župan sprejel akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi oziroma, po novem občinskem uradu. Ob obravnavi osnutka odloka je mestne svetnike najbolj zanimalo, ali širitev oddelkov pomeni tudi povečanje števila zaposlenih, kar je župan Mohor Bogataj zanikal. Do priprave predloga odloka bo svetnikom postregel s številčnim prikazom števila zaposlenih v občinski upravi v zadnjih petih letih. • H. J. Dolg seznam dolžnikov Komunali Radovljica Kdor ne plača komunale, ostane brez vode... •••pa tudi smeti mu ne odpeljejo - Dolžniki so več ali manj isti, vzroki za neplačilo so v večini primerov brezposelnost obeh zakoncev in velike socialne stiske... - V zadnjem času se tožb izogibajo, saj so zneski terjatev pogosto manjši od sodne takse *«ovljica - Komunali Radovljica so dolžniki - tako gospodinjstva jo vedno. Zakaj? Kot pojasnjuje artlortvoli i• ili *K1 miliimim in hiln v nretRklnsti velikf Podjetja - konec lanskega leta dolgovali za dobrih 32 milijonov arjev zapadlih terjatev. Seznam dolžnikov je dolg, zneski dolga 1^' s° različno visoki. Posamezna gospodinjstva dolgujejo °uiunali od nekaj tisoč pa do sto tisoč tolarjev, medtem ko so tf.p'ačani računi podjetij nekajkrat večji in znašajo tudi po milijon l0'arjev in več. izt^°- poudarjajo na Komunali, terih - v večstanovanjskih hišah, erJavi zapadlih terjatev na- blokih, hišah, v katerih sta gos-njajo veliko pozornost. Tako podinjstvo in najeti lokal in • ki niso plačali zapadlih podobno - vode ne morejo zapreti. V takih primerih Komunali ostane edina možnost tožba, za katero pa se ne odloči- °bveznosti, dvakrat mesečno Pošljejo pisne opomine; najprej navadni plačilni opomin, nato Pa še opomin pred tožbo. Če kupci še vedno ne plačajo, jim Pošljejo obvestilo o zapiranju v°de in prenehanju odvoza odpadkov. Lani so po podatkih Komunale ta ukrep izvajali apri-'a> junija, julija, novembra in decembra in zlasti pri podjetjih Se Je to izkazalo za učinkovito Metodo izterjave. Drugače pa je pri gospodinjstvih, saj pri neka- Na Komunali Radovljica ugotavljajo, da so dolžniki več ali manj isti; vzroki za neplačilo so v večini primerov brezposelnost obeli zakoncev, velike socialne stiske, veliko število otrok, med neplačniki pa so pogosto tudi odvisniki od slkohola in Romi. jo, je bilo v preteklosti veliko tožb neuspešnih, saj je sodišče poslalo obvestilo, da dolžniku niso imeli kaj zarubiti. Takšne terjatve je Komunala zato enostavno odpisala. Zato Komunala zdaj najprej pregleda dokumentacijo, če so dolžnika v preteklosti že kdaj tožili in kakšen je bil rezultat tožbe. V primerih novih dolžnikov pa pri odvetniku najprej vložijo zahtevek za pridobitev podatkov o zaposlitvi. Na osnovi teh podatkov pa nato pripravijo izvršilne predloge (to naredijo kar v računovodstvu, da prihranijo stroške za odvetnika). Na sodišču je trenutno vloženih dvajset izvršilnih predlogov za gospodinjstva (nekateri se vlečejo že od leta 1992), za podjetja in druge fizične osebe pa 76. Od skupne vsote 32,6 milijona zapadlih terjatev je na sodišču tožb v višini 24,6 milijona tolarjev, od tega 4,6 milijona za pravne osebe, občane pa tožijo za vsoto 836 tisočakov. Ostalo so tožbe za neplačane terjatve podjetij, ki so šla v stečaj in podobno. V zadnjem času pa se na Komunali tožb izogibajo, predvsem takrat, ko so zneski zapadlih neplačanih terjatev manjši od sodne takse. Kljub temu na Komunali menijo, da so terjatve dokaj dobro izterjane, saj odstotek neplačanih terjatev znaša le od štiri do šest odstotkov. Še leta 1992 je bila neplačana kar četrtina vseh računov. • U. P. C «s, radio Gradivo za jutrišnjo sejo tudi na internetu Jwl^ "Jutri se bodo na dvanajsti redni seji zbrali blejski in /nslci svetr>iki, tokrat v prostorih Višje šole za gostinstvo točlfUri2em' ^nevrH red Je obsežen, saj ima kar osemnajst obr mccJ .nJimi celo vrsto osnutkov odlokov. Tako bodo 0 ~ynavali osnutek odloka o ustanovitvi razvojne agencije, "finskih priznanjih, oskrbi s pitno vodo, distribuciji o sf6 e*?a plina, pa tudi spremembe in dopolnitve odlokov in tvutu 'n simbolih, preoblikovanju Komunale Radovljica $dIm ° naprej. Gradivo je dostopno tudi na internetu, na ni strani občine (www.bled.si). • U. P. Ravnateljica Muzeja je Nataša Kokošinek Jesenice, 28. februarja - Za dobo petih let so jeseniški svetniki imenovali za ravnateljico Muzeja Jesenice dosedanjo ravnateljico Natašo Kokošinek, diplomirano etnologinjo in profesorico zgodovine, ki seje kot edina kandidatka prijavila na razpis. V svet zavoda občinske knjižnice so imenovali Hildo Golja in Ota Keliha, v svet zavoda Glasbene šole Vero Pintar in Marjeto Rinaldo, v svet zavoda Razvojne agencije Zgornje Gorenjske pa kot predstavnico občine kot ustanovitelja Božo Kovač, vodjo oddelka za gospodarstvo v občini Jesenice. • D.S. ZRCALCE, ZRCALCE... Dva (delovna) proti večini Izredno vroče je bilo na zadnji redni seji občinskega sveta občine Medvode, ko je bila na dnevnem redu razprava o osnutku občinskega proračuna za letos. Trajala je skoraj tri ure. Zanimiv pa je podatek, da sta še med vsemi navzočimi (19) dva člana občinskega sveta (Jože Duhovnik in Janez Šušteršič) skupaj do pavze kar petnajstkrat prijavila k razpravi ali se oglasila z replikami, po pavzi pa oba skupaj še devetkrat. Skupaj torej kar 24-krat pri točki osnutek občinskega proračuna. Če je recimo, posamezna razprava trajala povprečno tri minute, potem je njuno skupno razpravljanje pri tej točki od treh ur trajalo nekaj manj kot polovico vsega časa. Razmerje med Duhovnikom in Sušteršičem pa je bilo 14 proti 10 v korist Duhovnika. Medvode, 28. februarja - Pripravljalna dela za gtadnjo na območju zazidalnega načrta Zbiljski gaj v občini Medvode so končana in začela se bo gradnja stanovanjskih objektov. Na zadnji seji občinskega sveta pa je bilo precej glasno tudi vprašanje, kdaj se bo začela in kako sploh je z načrtovano gradnjo doma za ostarele. Pri obravnavanju in načrtovanju tega območja za gradnjo je bila namreč prednostno opredeljena tudi gradnja doma. Skrb za kulturne spomenike v občini Žirovnica, 28. februarja - Letos januarja je začela z delom dislocirana enota Muzeja Jesenice v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. Skrbela bo za kulturne spomenike v vaseh pod Stolom -poleg Čopove domačije in zbirke v Čopovi hiši še za Prešernovo hišo v Vrbi in Finžgarjevo v Doslovčah. Obudili bodo pot kulturne dediščine, vsako tretjo sredo v Čopovi hiši prirejali muzejske večere, pripravljajo pa tudi prenovitev razstave v Prešernovi hiši. Nova razstava bo odprta ob praznovanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna letos 3. decembra. Poleg ostalih kulturnih aktivnosti pripravljajo še gradivo za izdelavo multivizije o poti kulturne dediščine, s katero bi obiskovalce popeljali po vseh štirih spominskih hišah. • D.S. RTC Žičnice gradijo novo štirisedežnico Kranjska Gora, 28. februarja - RTC Žičnice Kranjska Gora nameravajo še do letošnjega konca leta zgraditi novo štirise-dežno žičnico Dolenčev rut. Sedežnica bo postavljena na sedanjih smučiščih v Kranjski Gori - od blagajn RTC Žičnic v dolžini kilometra do Dolenčevega ruta. Zato bo treba posekati nekaj gozda na vrhu v dolžini 150 metrov, da bodo lahko uredili smučišče od sedežnici ter povezali smučišča proti Preseki in Podlesu ter odstranili dotrajano vlečnico Podles. Poseg sega delno na območje varovalnega gozda, ki pa bo z novim gozdnogospodarskim načrtom uvrščen v mnogona-menski - lesno proizvodni gozd. Pozitivno mnenje je dal že Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine z določenimi pogoji in Zavod za gozdove, prav tako pod določenimi pogoji. Daje gradnja usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, se mora strinjati tudi občinski svet. • D.S. V RK Bled proslavili jubilej Bled, 28. romarja - V krajevni organizaciji RK Bled so proslavili 55-letnico uspešnega delovanja in ob tem predstavili dolgoletno prostovoljno in humanitarno delo pri pomoči starejšim, osamljenim, bolnim, invalidnim, družinam in posameznikom v stiski. Program, ko so podelili tudi priznanja, diplome in plakete nekdanjim dolgoletnim aktivnim prosto voljkam in prostovoljcem RK Bled, so oblikovali učenci osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, oktet LIP Bled, ženski pevski zbor Bled in harmonikar Franc Podjed. Jubilejni, praznični zbor so podprli tudi številni sponzorji, za kar se jim v RK Bled iskreno zahvaljujejo. • A. Z. Uspešno ob 115-letnici Mengeš, 28. februarja - Konec minulega tedna so se na red nem občnem zboru sestali člani Mengeške godbe in ocenili delo v minulem letu. To je bilo nedvomno eno najbolj uspešnih in hkrati tudi delovnih let godbe pod vodstvom Primoža Kosca, ko so praznovali v Mengšu pravzaprav vsi skupaj 115-letnico godbe. Osrednji dogodek v minulem letu ob njihovem jubileju je bil vsekakor Mihaelov sejem, ki je celotni sejem namenil Mengeški godbi. Še naprej se godba potrjuje tudi kot največja valilnica številnih narodn zabavnih ansamblov, glasbenih skupin in samostojnih instrumentalistov. To so letos potrdili na njihovi tradicionalni prireditvi že pod 16. Mengeško marelo. Iz vrst Mengeške godbe in v njihovi organizaciji prireditve sta se predstavila ansambel Sicer, po enem letu pa je potrdil, da je na pravi poti, in ansambel Mengeški muzikanti pod vodstom Gregorja Žuna. Godbeniki pa sicer sodelujejo tudi z drugimi društvi, še posebno uspešno je sodelovanje Turističnega društva in godbe, saj vsako leto skupaj pripravijo novoletni koncert s podelitvijo turističnih priznanj. • A. Ž IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si PGD Sinkov Turn Muzejska soba je premajhna Najboljši v drušvu so veterani in ženske, od 400 pokalov pa so jih samo lani osvojili 38. Sinkov Turn, 28. februarja - Gasilci v Prostovoljnem gasilskem društvu Sinkov Turn so vsekakor -po uspehih na tekmovanjih in tudi po različnih programskih akcijah v ospredju v Gasilski zvezi Vodice. To jim je priznal in hkrati pohvalil gasilstvo v občini tudi župan občine Vodice Anton Kokalj na občnem zboru minuli konec tedna. Za odličja je muzejska soba postala premajhna. Lani so v društvu, kjer imajo več kot 190 članov, operativnih pa okrog 90, obnovili dom, urejali balkon, sejno sobo in ker je muzejska soba z odličji in drugimi posebnosti iz zgodovine društva postala premajhna, so za predstavljanje dosežkov in posebnosti preuredili tudi del hodnika v domu. V društvu imajo iz zadnjega obdobja več kot 400 pokalov in samo lani so jih njihove tekmovalne ekipe iz različnih tekmovanj prinesle 38. Lani so veterani na pokalnem tekmovanju GZ Slovenije osvojili prvo mesto, ženske pa tretje. Na občnem zboru so plakete veterana dobili Feliks Sršen, Jože Merčun, Ivan Trampuž in Jože Repnik. Občinsko priznanje sta dobila Miro Repnik in Gorazd Lončar, priznanja GZ Slovenije pa Franc Bergant in Feliks Rosulnik (odlikovanje druge stopnje), Franc Ramovš starejši pa plamenico druge stopnje. • A. Žalar Delavni tudi v TD Sovodenj Janez in kosci bodo letos za novimi mizami Srečanje Janezov bo letos v Novi Oselici 25. junija, Praznik koscev pa 30. julija. Spomladi bo TD pripravilo tudi očiščevalno akcijo. Sovodenj, 28. februarja - Turistično društvo Sovodenj je imelo v soboto redni letni občni zbor, na katerem je predsednik Viktor Kavčič v pregledu dela ugotovil, da so večino lani načrtovanih dogovorov uresničili. Srečanje Janezov in Praznik koscev sta že tradicionalni prireditvi v Novi Oselici. Obe pripravijo vsako leto prizadevni člani, za nagrado pa se potem jeseni odpravijo na izlet. V okviru društva deluje tudi kvartet Krehovci, ki se je poleg ostalih nastopov še posebno izkazal lani jeseni na dobrodelni prireditvi v domači dvorani. Prihodek od vstopnic so namenili gasilskemu društvu Sovodenj in deklicam Podobnik. Tudi prihodek od srečanja Janezov je bil namenjen domačim gasilcem za nakup avtocisterne. Za podporo se je na občnem zboru članom TD še posebej zahvalil tudi predsednik sovodenjskih gasilcev Edo Bajt. Na zboru so razpravljali tudi o porabi denarja in nekaterih stroških. Upravni odbor s predsednikom Edom Podobnikom bo 25. junija spet pripravil Srečanje Janezov. Če bo le denar, bodo takrat obiskovalci sedeli že za novimi mizami. Uredili bodo tudi sanitarije. Organizirati nameravajo očiščevalno akcijo, pridobiti čimveč novih članov, nadaljevali, pa bodo tudi z akcijo urejanja domov in domačij. Predlagali pa so tudi, da bi se vsa društva v kraju odločila za pripravo še ene skupne prireditve. V okviru društva deluje tudi kvartet Krehovci Vsa društva v KS Sovodenj so aktivna. Na občni zbor se zdaj pripravljajo Še upokojenci, ki v nedeljo pripravljajo tudi pustovanje, v prihodnje pa tudi ponovitev igre Veriga. Igralska skupina Kulturnega društva gostuje z igro Kam iz zadreg. Delavni gasilci se pripravljajo na nakup avtocisterne, planinci na prireditvi o športnikih in citrarjih, učenci podružnične šole Sovodenj pa na prireditev Pomladni pozdrav. Največja skrb krajanov, ki so priključeni na javni vodovod, pa je ohranitev čiste in neoporečne vode. Sovodenj pa so si minuli teden izbrali za izobraževalni program tudi šolniki študijske skupine podružničnih šol za kombiniran pouk gorenjske regije. • A. Ž. Devetdeset let Maksa Krmelja, upornika, narodnega heroja in lovca Zaradi Matije je ostal Blegoš poljanski Maks Krmelj - Matija iz Hotovlje je bil danes teden (22. februarja) star 90 let. Njegov jubilej so v soboto počastili v Lovskem domu v Poljanah. Nosilec partizanske spomenice 1941, edini še živeči narodni heroj na Gorenjskem in častni občan občine Škofja Loka je član Lovske družine Poljane. Poljane, 29. februarja - Kar dolgo je v soboto popoldne družbi v Lovskem domu v Poljanah slavljenec Maks Krmelj -Matija, rojen 22. februarja leta 1910 v Hotovlji pri Poljanah, pripovedoval o svojem dolgem in bogatem življenju. Spomnil se je, kako je kot petletni fante za igro izdeloval konjičke, kako so v njihovi hiši preklinjali vojaki v zaledju Soške fronte in otroke zmerjali s "pankrti" in kako jim je eden vojakov prišel povedat, da je njihove- Igor Draksler in mu zaželel, da bi se še kdaj srečala in da bi še drugič dočakal Abrahama. Maks je dočakal jutro Zdravko Krvina, eden od organizatorjev srečanja in predsednik odbora za organizacijo dražgoških prireditev, je dejal, da brez Matije ne bi bilo Poljanske vstaje, v kateri je sodelovalo okrog 380 vstajni- ga očeta na Soški fronti raznesla granata. Strašno sem spoštoval šolo, v katero so smeli otroci le takrat, ko v njej ni bilo vojakov, in učiteljico, je povedal. Razlagal je zgodbo o svojem vodenju in organiziranju Poljanske vstaje, in slovenskem uporništvu, ki je bilo pogumno dejanje za ohranitev naroda in nikakršna revolucija ali državljanska vojna. "Roke vedno povedo, kakšen je človek. Roke si nikoli ne nadenejo maske,Je ob svojih izdelkih govoril mož Ive Subic. Močne roke ponazarjajo upornika in Maks Krmelj je upornik," je dejala Sely de Brea Subic, ki je v imenu Lovske družine Poljane skupaj s starešino Jurijem Rihtaršičem izročila slavljencu potret, ki ga je narisal njen pokojni mož Ive. Matiji so domači kraji veliko pomenili in njemu se je treba zahvaliti, da je ostal Blegoš poljanski. To je gora, pod katero se počutimo varne. Ko so hoteli po vojni Blegoš spremeniti v državno lovišče, se je Maks Krmelj uprl, je povedala Sely de Brea Šubic. Devetdeset-let-niku, ki je tudi častni občan občine Škofja Loka, je prišel voščit škofjeloški župan kov, pa tudi ne Dražgoš in drugih za narodnoosvobodilni boj pomembnih dogodkov. Maks je dobro vedel, za kaj gre. Po pogovoru z njim si na marsikatero stvar gledal drugače. Čeprav je bil Krmelj vse življenje zdrav, ga je v petdesetih letih zvila huda bolezen. Hudo bolan je ležal v Ljubljani in konzilij, sestavljen iz takratnih vrhunskih zdravnikov je soglasno ugotovil: Maks ne bo dočakal jutra ... Ko seje Maks v Ljubljani boril za življenje, je bil v Skopju- kongres Zadružne zveze Jugoslavije, in Maks bi moral biti tam kot predsednik Zadružne zveze Slovenije in Zadružne zveze Jugoslavije. Na kongresu pa so vest o težki bolezni podpredsednika spremenili v smrt in okrog 600 delegatov je stoje z molkom počastilo podpredsednikov spomin. Matija je kasneje, se spominja Krvina, večkrat dejal, da živi toliko časa tudi zato, ker ga je toliko ljudi tako kmalu stoje spremilo v grob. Ko ga je eden od znancev po bolezni srečal v Beogradu, se je skoraj sesedel. Na srečanju, na katerem je na citre zaigrala Sonja Jelovčan (Na Logu), so Krmelju voščili za rojstni dan predsednik območnega Združenja borcev in udeležencev NOB Jože Subic, predstavnik še živih borcev Cankarjevega bataljona Franc Kavčič, predstavnik gorenjske borčevske organizacije Tine Zaletel in predstavnica osnovne šole Poljane, kjer so Krmeljevo sliko že sneli, pa so jo dali nazaj in sedaj visi v osnovni šoli. Pošten sodelavec "Ni mnogim dano tako dolgo živeti. Redki imajo to čast. Tudi med borci so taki. Morda doživljajo visoko starost zato, ker so imeli trdo življenje in zato bremena življenja lažje prenašajo," je dejal v nagovoru predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Matija je po njegovem mnenju opravil bogato revolucionarno delo na Gorenjskem kot sekretar škofjeloškega rajonskega komiteja, nato okrožnega komiteja Kranj in pokrajinskega komiteja, ki ga je nadaljeval konec vojne v Beli krajini in kasneje na najrazličnejših funkcijah. Bodi zdrav do konca življenja, mu je zaželel Dolničar. Bogdan Osolnik, ki je Krmelja po odhodu v Belo Krajino nasledil na funkcijah na Gorenjskem, je Maksa srečal na zasedanju SNOS v Beli Krajini. Ko mu je Boris Kidrič povedal, da bo moral na Gorenjsko, je bil zaskrbljen, vendar ga je Kidrič potolažil z besedami, da je tam Krmelj kot eden najboljših in najbolj prekaljenih sekretarjev. "V medsebojnih odnosih naju je vsa leta povezovalo iskreno poštenje. Nikoli nisva imela medsebojnih problemov, niti med vojno niti po njej. Vedel sem, da težko odhaja z Gorenjske, kjer je upal, da bo dočakal svobodo, na Dolenjsko. Velikokrat smo s hribov gledali v dolino, na mesta in vasi, in upali, da bomo nekdaj tudi mi tam," je dejal Osolnik. "Veliki dogodki na Gorenjskem, od Poljanske vstaje in Dražgoš in podobno, so čisti upor. Gorenjska je imela v njem pomembno vlogo. Sedaj se o tem času piše vsemogoče, vendar zadnja beseda o uporu na Gorenjskem in na Štajerskem še ni zapisana." Slavljencu in svojemu ustanovnemu članu v čast so poljanski lovci skuhali odličen golaž. • J. Košnjek Jutri mineva 55 let od bombnega napada na Jesenice Ko so letala zatemnila jeseniško sonce "Še vedno se živo spominjam, kako sem bila kar štiri ure do vratu zasuta v ruševinah. ( In kako so me potem na nosilih nesli skozi Jesenice, vse naokrog pa so bile krste z ubitimi..-se spominja danes 68-letna Ivica Dremel dogodkov izpred 55 let. Jesenice - "Bil je čudovit zgodnjespomladanski dan, 1. marca 1945. Tudi sanjalo se nam ni, da se bo spremenil v takšno razdejanje in tragedijo," pripoveduje danes 68-letna Ivica Dremel, rojena Turnšek, z Jesenic. Kot trinajstletno dekletce je pred 55 leti, nekaj minut pred trinajsto, v oglušujočem hrupu bomb postala ena najmlajših žrtev bombnega napada na jeseniško železniško postajo. Jutri mineva 55 let od tega dogodka, ki se ga številni Jeseničani še vedno živo spominjajo. V bombnem napadu, ki so ga Jesenice, vse naokrog pa izvedla angleška letala na železniško postajo, da bi uničili vlakovne kompozicije z nemškimi vojaki, je bilo ubitih kar šeststo ljudi. Poškodovana ni bila samo železniška postaja, temveč tudi veliko hiš ob progi. Mnogi Jeseničani so izgubili vse svoje premoženje in najdražje, veliko pa jih je bilo tudi težko poškodovanih. Med njimi je bila tudi tedaj trinajstletna Ivica. "Še vedno se živo spominjam, kako sem bila kar štiri ure do vratu zasuta v ruševinah. In kako so me potem na nosilih nesli skozi so bile krste z ubitimi..." Najtežje ranjence, med njimi tudi Ivico, so odpeljali v bolnišnico na Golnik, nekatere pa tudi v staro jeseniško bolnišnico poleg železarne. Čeprav je od tistih dogodkov preteklo že 55 let, so spomini še vedno živi in boleči. "Otroci, ki smo bili žrtve bombardiranja, se še vedno sprašujemo, zakaj smo morali pretrpeti toliko bolečin, čeprav nismo bili nič krivi," pravi gospa Ivica ter dodaja: "Vojna je kruta za vse, le da na nekatere pozabijo, na druge pa ne." Ivico in ostale še žive žrtve bombardiranja namreč močno boli odnos države, ki ji ni bilo mar zanje. "Za nas ni bilo nikoli poskrbljeno, nihče se ni zmenil za nas, kot da nikoli nismo bili žrtve bombardiranja." Država v vseh teh letih ni poskrbela za nikakršno odškodnino, ne moralno ne finančno, kakršne so bile deležne oS}\ žrtve vojne. Skupina še ži^ žrtev tedanjega bombardiral si tako še vedno prizadeva, bi se jih država spomnila in J' , na ta način povrnila vsaj j* ( trpljenja, ki ga tudi po več pol stoletja še vedno nl pozabili. • U. P. Pohod in srečanje planincev Gorenja vas, 28. februarja - Po lanskem proslavljanju 25-letnice delovanja PD Gorenja vas so se na občnem zboru člani konec tedna dogovorili, da bodo še naprej pripravljah tradicionalne in priljubljene pohode na Blegoš, organizirah pa bodo tudi Srečanje planincev Poljanske doline Jelencih, kjer ima društvo že petnasjt let zavetišče. Letošnj jubilej bo še posebno slovesen. Dogovorili pa so se tudi, da bodo obnavljali planinska pota, uredili drvarnico Prl zavetišu, kjer imajo razsvetljavo na sončno energij0: zavetišče pa ima tudi mobitel. Sicer pa načrtujejo letos tud« izlete in ureditev društvene pisarne v Gorenji vasi-Planinsko društvo ima več kot 220 članov. • A. Ž. GOSPODARSTVO ureja: Marija Vbičjak Nagrajenci s soprogami Kranjska Sava že tretjič posegla po najvišji gospodarski nagradi Štirje nagrajenci iz kranjske Save Janez Bohorič, Franc Balanč, Vinko Perčič in Emil Vizovišek prejeli nagrado za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Gospodarska zbornica Slovenije je minuli petek že dvain- leg predsednika Janeza Bohoriča prejeli tudi člani uprave odličja potemtakem dokazujejo, da je kranjska Sava stan- tridesetič podelila najvišja gospodarska odličja, tudi tokrat so Franc Balanč, Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Voditelji kraiij- dardno dobro podjetje, ki ne pozna padcev. Sicer pa si letoš- •ned njimi gorenjski gospodarstveniki in to kar štirje. Vodstvo ske Save so tako že tretjič nagrajeni, saj sta ju v preteklosti že nji nagrajenci nagrade niso razdelili, temveč so jo družno kranjske Save si je namreč razdelilo nagrado, ki so jo tako po prejela Janez Beravs in Viljem Žener. Tudi gospodarska poklonili misijonu v Afriki, ki ga vodi Bohoričev prijatelj. Predsednik uprave JANEZ BOHORIČ FRANC BALANČ, v upravi zadolžen za finance Če bi nas kdo poslušal, bi se prijel za glavo Dobre odnose imamo, nobenih senc ni Janez Bohorič je leta 1966 začel delati v Savi kot razvojni tehnolog, leta 1975 je postal direktor tovarne umetnega usnja in trT leta kasneje direktor Save. Nato je šel v politiko, od •eta 1984 do leta 1990 je bil Podpredsednik slovenske vlade (tedaj izvršnega sveta), nakar se je vrnil v Savo in najprej vodil Savo Trade, leta 1995 je Postal generalni direktor koncema in nato leta 1996 predsednik uprave delniške družbe. Z izjemo 'izleta' v politiko je bil torej Savi zvest vse življenje. "Skupinska nagrada je malce nenavadna?" "Saj je uspeh tudi skupinski." "Običajno direktorji raje vidijo, da jo dobijo sami?" "Jaz jo raje delim, ker mislim, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi delali skupinsko. Veliko lahko na-rediš le skupaj s pravimi ljudmi." "Vsi štirje se kar dobro dopolnjujete?" "Dobro. Seveda to ne pomeni, da se nikoli ne skregamo. Če bi nas kdo poslušal, bi se prijel za glavo. Toda končni rezultat je Ponavadi soglasje." "Se tudi prijateljsko družite?" "Ne veliko, različne hobije ima-fno, tudi različne družinske prijatelje. Včasih pa gremo kam skupaj." "Kako ste lahko zdržali tako d°lgo, ne da bi se prehudo sprli 10 bi kdo odšel?" Mislim, da je recept samo eden. To je želja po sodelovanju in prilagajanje drug drugemu, tudi sposobnost popuščanja in spoštovanje mnenja drugega. Velikokrat se zgodi, da eden da idejo, drugi jo pograbi in tretji uresniči." "Pa ni nevoščljivosti?" "Ne. Kot uprava smo skupaj že četrto leto. V tem času smo imeli 168 uradnih sej in sprejeli tri do štiri tisoč sklepov. Niti enkrat nismo glasovali, temveč smo se pogovarjali tako dolgo, da smo prišli do odločitve." "Se dolgo pogovarjate?" "Včasih, če čas še ni zrel za odločitev. Tedaj odločitev odložimo, prespimo in potem gre lažje. Če bi me zdajle vprašali, katere odločitve so bile moje, ne bi znal odgovoriti. Vsi delamo v dobro naših zaposlenih in delničarjev." "Torej lahko rečem, da ste demokrat in ne avtokrat, kar je značilnost mnogih direktorjev pri nas?" "Ljudje o meni seveda mislijo zelo različno, ker imajo z mano pač različne izkušnje. Pravijo pa, da znam biti strpen v diskusiji, vendar mi je o tem seveda težko govoriti. Pravo zrcalo je, kaj povedo drugi in v Savi je že splošno sprejeto vsakoletno ocenjevanje vodij. Vsak vodja razpošlje vprašalnik tistim, katerih mnenje spoštuje in tako dobi odgovore, anonimne seveda. Ko te dvajset in več ljudi oceni po različnih merilih, se hitro pokažejo tvoje šibke točke, kar je osnova za dodatno izo- braževanje. Raziskava 360 stopinj, kakor ji pravimo, je zanimiv pristop, ki ga je k nam prinesel Goodvear in moram reči, da daje kar stvarno sliko." "Prepričana sem, da so Vas nagradili predvsem zaradi odločne zamenjave strateškega partnerja, pred tremi leti je bila to zelo pogumna poteza, vsaj javno vas tedaj nihče ni upal pohvaliti?" "Če je nekaj nujno, se ne smeš ozirati na to, kaj mislijo ali razumejo drugi. Prevzeti moraš odgovornost za odločitev, za usodo ljudi, ki jih vodiš. Mi smo se takrat po petindvajsetih letih znašli pred dilemo: popustiti Continentalu, ki je hotel večinski delež v tovarni pnevmatik, da bi ga vložil v skupaj z Miche-linom in tako reševal svojo globalno pozicijo. Preračunali smo, da bi to pomenilo razpolovitev števila zaposlenih, znižale bi se količine in s tem poslabšala izkoriščenost zmogljivosti, ni bilo posluha za gumeno tehnične izdelke... Ker to ni bil samo predlog, temveč ultimat, saj bi po izteku pogodbe lahko ostali brez tehnologije, smo se znašli v stiski. Iskali smo druge možnosti, zelo hitro se je odzval Goovear, ki je nameraval okrepiti svojo prisotnost v Evropi in Aziji. In naša stiska in njegov interes sta se srečala. Če ni naključij..." "Naključje je srečanje dveh nujnosti?" "To si bom pa zapolnil, bravo, spet sem se nekaj naučil." Franc Balanč je v Savo prišel leta 1961 in danes je najstarejši Savčan. Od leta 1963 do 1972 je delal na področju poslovnih analiz, nato na finančnem področju, po letu 1976 je bil finančni direktor, po letu 1992 član začasne uprave in po letu 1996 član uprave, zadolžen za finance. Vse svoje življenje je torej ostal zvest Savi in financam. "Kot dobrega finančnika so vas verjetno velikokrat vabili drugam, vendar ste ostali?" "Vedno znova sem si rekel, Sava je tako dobro podjetje, da bom svoje sposobnosti težko uveljavil kje drugje in čas je pokazal, da sem imel prav. Seveda tudi v Savi nikoli ni bilo postlano z rožicami, vedno so bili problemi. Enkrat je manjkalo deviz, drugič trga, tretjič likvidnosti, veste, vsi problemi se tako ali drugače pokažejo v financah. Zato mora financar delati na dolgi in na kratki rok, vedno mora biti prisoten, nič ne sme odložiti. Denarja vendar ne moreš pustiti na računu in reči, s tem se bom ukvarjal prihodnji teden. Nervoza je dostikrat res velika." "Nikoli niste dajali vtisa, da ste nervozni?" "Ne, ne, nervozen sem." "Kaj je težje, če ni denarja ali če ga je preveč, tako kot se Savi zdaj dogaja?" "Skoraj je bilo bolje takrat, ko smo denar iskali. Zdaj je 'cirkus' še večji, saj ga je treba dobro plasirati. Pa kontrolo imamo, saj imamo sedaj lastnike, ki nam gledajo pod prste." "Saj je Sava se sedaj bolj podobna banki kot tovarni?" "Saj sploh ne morem več reči, da grem v 'fabrko'. Sava je 70-odstotno res postala banka, le 30-odstotno je še industrija." "Kupuje delnice Gorenjske banke, kakšne naložbe se trenutno najbolj splačajo, v banke?" "V Gorenjski banki se približujemo 20-odstotnemu deležu, v Pro-banki imamo 15-odstotnega itd. Naložba v Gorenjsko banko je dobra, vprašanje je seveda, kam bo šel razvoj in če bomo ujeli pravi trenutek, ko bo potrebno našo vrednost uveljaviti. Lahko tudi zgrešimo, upam, da ne bomo, skupaj z Merkurjem, ki je drugi največji lastnik, in upravo banke, s katero dobro sodelujemo." "Kaj pa naložbe v turizem, tam ne gre gladko?" "V turizem smo zalezli, ker smo se začeli ukvarjati s Toplicami, ker nikamor ni šlo, smo kupili golf in kamp. Toplice so zdaj prišle naokoli, stvari ne zavračamo, morda se bomo pogovarjali, vendar za precej nižjo ceno. Dolgotrajen postopek denacionalizacije se pozna v njihovi bilance, razmere v turizmu so slabe in investicije se splačajo samo na dolgi rok. Mi pa smo medtem zalezli v druge anažmaje, dirkamo v polno paro, komaj se še ozremo nazaj." "Ste zadovoljni z vrednostjo savske delnice?" "Trenutno je sprejemljiva, kar je posledica plitvosti trga, dokler bomo zadrževali tujce, bo problem ostal. Sicer pa pričakujem, da se bo cena Savske delnice po-večala že zaradi naših aktivnosti." "Nagrajeni ste bili za delo v zadnjih letih?" "Z zamenjavo strateškega partnerja smo naredili nekaj, kar se tudi v svetu ne dogaja prav po gosto in pri tem iztržili visoko kupnino. Razlika med ponudbama je bila ena proti deset in več. Dobili smo več kot 200 milijonov mark, Continental nam je za večinski delež ponujal 20 milijonov mark. Hvaležni nam morajo biti predvsem naši delničarji." "V Sloveniji to doslej ni bilo tako razumljeno?" "Ni bilo, nagrada, ki smo jo zdaj dobili vsi štirje je neke vrste priznanje za vse skupaj, za vodenje Save zlasti v kritičnih časih. Prenašati smo morali velika tveganja. Dotedanji partnerje grozil, da bo ustavil proizvodnjo. Pripravljen nam je bil pomagati IFC, ki je bil že dolgo prisoten v Savi." "Kako se nagrajenci razumete med seboj?" "Kar dobro. Včasih se tudi konfrontiramo, vendar stvari hitro razčistimo. Dobre odnose imamo, nobenih senc ni. Odraz tega je predlog predsednika uprave, da nagrado dobimo vsi štirje. Kakšen večji avtokrat bi jo zadržal zase, zlasti, ker mi nismo tako ambiciozni, da bi hoteli biti za vsako ceno nagrajeni." VINKO PERČIČ, v upravi zadolžen za računovodstvo V dialogu je skritih veliko rešitev EMIL VIZOVIŠEK, v upravi zadolžen za tehnično področje Poznamo se po dobrih in slabih straneh v»nko Perčič je v Savo prišel ,eta 1963. Najprej je bil kalku-,ant, nato šest let vodja kalku-,ac»j, nakar je postal direktor sektorja za plan, kontroling in računovodstvo. Za to področje je ostal zadolžen tudi, ko je leta l992 postal član začasne upra-Ve in nato član uprave delniške družbe Sava, ki ji je tako zvest se vse življenje. "Kakšni občutki Vas spremljajo °b nagradi?" "Občutek, da si delal prav." "Skupinske nagrade so redke?" "V Savi delam sedemintrideset let- V zadnjih petindvajsetih letih tako ali drugače delamo skupaj. Te dni oddajam osemindvajseto bilanco. Sedanja uprava stopa v Peto leto, vendar tako delamo že deset let, nastala je spontano, ^Peljal jo je tedanji direktor Vitjem Žener, ravnal je vizionarsko." , "Dobro uglašena ekipa ste, ki & zdržala neverjetno dolgo, marsikje je kmalu začne rivalstvo, kdo bo prišel na vrh?" "Nikoli nihče ni sam zase rekel, da bo postal prvi. Razmišljamo le> kako bo podjetje bolje in us-Pešncje poslovalo. Nobene ener-8lJe ni, ki bi uničevala drugo, tem-Vec se vsa sešteva, nič se ne odšte-Va- Dialog pa seveda mora biti, 80rJe, Cc ga ni, v dialogu je skritih Ve'»ko rešitev. Pravijo, zakon je razpadel, pa nič se nista kregala. Saj zato pa je, to je najslabše." "Se tudi privatno družite?" "Ne, tega ni veliko. Različne stvari so nam všeč. Jaz grem najraje v Tamar, da se z nikomer ne pogovarjam. Ali pa tečem. Janez rad igra golf, Balanč smuča. Ne vem, zakaj bi ju silil k teku." "Če pogledate nazaj, kdaj je bilo Vaše delo najtežje?" "Računovodstvo sem prevzel leta 1972, koje bila podpisana pogodba s Semperitom. Pridobil sem veliko znanja, saj je Semperit prenesel znanje tudi na obračunske sisteme, ki so bili povsem drugačni kot tedaj pri nas. Sava je pri prilagajanju politiki vselej znala ohraniti pravo mero, saj smo v času tozdiranja naredili dvajset tozdov, toda stroški niso bili dvajsetkrat večji. Najtežje je bilo v času pomanjkanja deviz od leta 1985 do 1990." Sava se nikoli ni pretirano zadolžila tako kot Iskra, ki se je nato razletela, ko so se časi spremenili?" "Dober gospodar mora hitro pokazati izgubo in se obotavljati pri izkazovanju dobička. Pri zadolževanju pa so seveda meje, ki niso napisane v nobenih škripcih. Mešanje teorije in prakse je umetnost, kot konj in sedlo sta. Konj je teorija in sedlo praksa. Saj brez sedla lahko jahaš, toda hitro si ožuljen. Ekonomija je družboslovna veda, vendar ima zame naravne zakonitosti, tega me je naučila praksa. Lahko si 80 odstotno zadolžen, toda, preden vzameš posojilo, moraš vedeti, kako ga boš vrnil." "Tako kot v gospodinjstvu, lepo je vzeti posojilo, potem pa..?." "Seveda, potem moraš vedeti, da ne boš šel na počitnice. Saj je uspešen tisti poslovnež, ki skrije izgubo in gre v banko po denar, toda veselje je kratkotrajno. Sava je res vedno skrbela za dobro kondicijo, vedno smo gledali vsaj pet let naprej." "Ali je bilo težje takrat, ko je denarja manjkalo ali zdaj, ko ga imate preveč?" "Obakrat je težko, mislim pa, da je včasih še težje, če ga imaš preveč. Če ti je nekdo veliko dolžan, se bojiš, da bo vzel konec in kar malo skrbiš zanj. Če pa imaš denarja veliko, drugi samo gledajo, kako bi ti ga vzeli." "Včasih je bilo računovodstvo raztegljiva elastika, je še tako?" "Kdor je prikrival stvari, je propadel ob prvem viharju. Zato jih je pa toliko padlo, ker so v bilancah skrivali izgube. Računovodska vsebina je ostala bolj ali manj enaka, le kontrolni mehanizmi so vzpostavljeni, rekel bi, da je osveščenost lastnikov večja." Emil Vizovišek je v Savo prišel leta 1969. Najprej je bil vodja razvoja, od leta 1983 do 1988 direktor tovarne avtopnevmatik, nakar je odšel na Dunaj in bil pri Semperitu vodja proizvodnje do leta 1994. Po povratku v Savo je bil v začasni upravi kot podpredsednik zadolžen za tehnično področje, sedaj je zanj zadolžen kot član uprave. "Vse življenje ste zvesti Savi?" "Več ali manj, vendar moram povedati, daje to značilno tudi za gumarsko industrijo po svetu. Ljudje začnejo in delajo v gumarski industriji vse življenje, zato to ni nobena posebnost. Znanje in obvladovanje procesov se stalno spreminja in poglablja, leta so potrebna, da ga človek obvlada. Tudi v Goodvearu, Semperitu in Continentalu so ljudje podjetju zvesti vse življenje." "Nekaj let ste delali v avstrijskem Semperitu, tedaj, ko je bila Sava še povezana z njim?" "Sedem let sem bil v Semperitu. odšel sem leta 1988 kot direktor tovarne avtopnevmatik, ker sem videl, da se stvari ne premikajo dovolj hitro in sem hotel spoznati, kako se premikajo v razvitem svetu. Mislim, da sem se veliko naučil, da se sem preskočil obdobje zastoja v Sloveniji, kajti po letu 1990 je bilo spet zelo dinamično. Ko sem se vrnil, se mi je zdelo kot da ponavljam razred, saj so mi bile stvari, ki se dogajajo pri takem družbenem proizvodu in pri taki konkurenci znane že iz Avstrije." "Za koliko let zaostajamo?" "V načinu razmišljanja mana-gerjev nismo zadaj, vendar rna-nagerji lahko samo kažejo pot, zanjo pa je treba pridobiti sodelavce in državljane. Le tako pride do premikov, to je proces. Rekel bi desetih let, morda dvanajstih ali trinajstih, nikakor pa ne zaostajamo petnajst let." "Kako ste sprejeli zamenjavo strateškega partnerja, navsezadnje ste bil sedem leti pri Semperitu?" "To je bila težka odločitev. Ne samo zame, tudi za moje kolege, za vse, ki smo sodelovali pri odločitvi. V petindvajsetih letih delovanja se človek naveže na partnerja, vzpostavi poslovne in tudi prijateljske stike in težko si je predstavljati, da bi lahko potekale na drugačen način. Continental za Savo ni imel izdelane strategije, zato nismo imeli druge izbire, kot da jo poiščemo in to nam je uspelo. Mislim, daje bila ta odločitev za Savo, za zaposlene in za slovenski prostor v tistem trenutku zelo drzna, prepričan pa sem, da je bila edina pravilna." "Kakšne spremembe so v načinu razmišljanja prinesli Američani?" "Drugačni so kot Nemci, v načinu razmišljanja so izredno pragmatični. Rezultat mora biti na vsakem koraku, stvari se ne olepšujejo, rekel bi celo, da so v tem smislu'grobi, tega se bomo morali še navaditi." > "Sava se je temeljito spremenila, ni več toliko proizvodnje, prihajajo nove tehnologije?" "Sava postaja drugačna tudi v tistem delu proizvodnje, ki je ostala. Kup projektov imamo, veliko je sprememb, investiramo 30 do 40 milijonov mark letno, nekaj akvizicij smo že izvedli, tako da bo tudi gumarski del porasel. Seveda se v upravi ukvarjamo s popolnoma novimi pristopi." "Nagrado ste dobili štirje, kar je malo nenavadno?" "Mislim, da ni nenavadno, temveč edino pravilno. V Savi smo od začetka,, delali smo na različnih področjih in Savo pripeljali do tega, kar danes je. Poznamo se po dobrih in slabih straneh, delovni prijatelji smo, hkrati pa včasih pri ciljih in različnih pogledih oberemo do kosti, kar prav nič ne škodi, saj se tako stvari zbistrijo." • Marija Volčjak Svet kranjskih sindikatov kliče na pomoč župana Kranjskemu Gradbincu grozi stečaj Sindikalisti bi jejo plat zvona za kranjski Gradbinec in vzporedno družbo Inženiring projekt. Kranj, febr. - Zaposleni seveda trepetajo za svoja delovna mesta, v Gradbincu jih je 153 in v vzporedni družbi Inženiring projekt 442, skupaj torej 595 ljudi. Vse namreč kaže, da bo delo ohranilo le približno dve sto ljudi, od tega 50 v invalidskem podjetju Gradbinec in 150 v družbi Gradbinec GI P, ki jo je ustanovilo Primorje Ajdovščina in je v njegovi izključni lasti. Za Gradbinca so sicer uvedli prisilno poravnavo, 28. februarje rok za prijavo terjatev, že zdaj pa je moč napovedati, da so terjatve tako veliko, da Gradbincu grozi stečaj. Svet kranjskih sindikatov se zadnje dni veliko ukvarja s kranjskim Gradbincem, pozval je kranjskega župana Mohorja Bogataja, naj se vključi v dogajanje. Ocenjujemo namreč, da bo tolikšno število brezposelnih preseglo okvire sindikalnega delovanja in da se mora v razreševanje problematike vključiti tudi občina, ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje. Kranjski župan Mohor Bogataj se je dokaj hitro odzval in sklical sestanek, kar je dovolj zgovoren znak, da so v Gradbincu razmere res zelo težke. Županu pač ni vseeno, kakšna usoda čaka približno 400 ljudi, ki bodo kot vse kaže izgubili delo. Sindikalisti rešitve vidijo tudi v tem, da bi jih prezaposli- Dokaj velik upnik so zaposleni, ki so v postopku prisilne poravnave prijavili svoje terjatve. Največje so zaradi neizplačanih plač do konca leta 1992, če jih ho prijavilo 1. 500 upnikov, bodo skupaj z obrestmi presegle milijardo tolarjev. Od začetka leta 1993 do aprila 1996 pa skupaj z zamudnimi obrestmi znašajo 670 milijonov tolarjev. Gradbinec jim je dolžan še regres za leto 1994, neizplačano nadurno delo, nadomestila za neporabljen dopust itd. li v druga gorenjska podjetja, ki denimo potrebujejo mizarje. Rešitve vidijo tudi v obliki sa-mozaposlitve s pomočjo zavoda za zaposlovanje in v sofinanciranju določenih programov zaposlovanja. Prisilna poravnava verjetno ne bo možna Zadnji dogodki v Gradbincu napovedujejo, da je stečaj vse bolj stvaren in da je samo še vprašanje časa, saj usiha upanje, da se bodo rešili s pomoč-jo prisilni poravnave, ki jo je sodišče uvedlo pred dobrim mesecem. Gradbišča namreč zapirajo, precej zaposlenih je na prisilnem dopustu, dobavitelji ustavljajo dobave, tekoče poslovanje je negativno, zemljišča so obremenjena s hipoteko, izguba znaša že dve milijardi tolarjev itd. Terjatve upnikov znašajo približno tri milijarde tolarjev, terjatve zaposlenih zaradi neizplačanih plač že krepko presegajo milijardo tolarjev. Delo naj bi ohranilo le dve sto zaposlenih V Gradbincu je trenutno 153 zaposlenih, v njegovi hčerinskih družbi Inženiring projekt pa 442. Inženiring projekt je papirnata družba, ustanovljena je bila z dvema milijonoma tolarjev kapitala, zato jo čaka prav takšna usoda kot Gradbinca. Primorje Ajdovščina je Gradbinčeve delnice sredi lanskega leta kupilo od skladov in pida Mercata. Ne verjamemo, da niso vedeli, kakšne so razmere v Gradbincu in da jim je tedanji direktor Primož Senčar prikrival dejanske finančne razmere. Primorje Ajdovščina ima vendar strokovnjake, ki se na poslovanje podjetij dobro spoznajo, v zadnjih šestih mesecih so naredili dve reviziju O sumljivih oziroma škodljivih pogodbah, ki naj hi jih sklepal Primož Senčar (na primer Vila Tacen) so govorili celo zaposleni, Senčarieve posle pa ze nekaj časa raziskujejo tudi kriminalisti. Torej lahko sklepamo, da je Primorje Ajdovščina prevzelo Gradbinca zato, da bi pridobilo nov trg oziroma nove posle, pravijo pri Svetu kranjskih sindikatov. Sindikalisti so se 24. februarja že sestali z Zmagom Ger-šakom, direktorjem Gradinca in predsstavnikom Primorja Ajdoviščina, ki kot večinski lastnik seveda odloča o najpomembnejših stvareh. Izvedeli so, da je Primorje Ajdovščina že ustanovila družbo Gradbinec, gradbeništvo, inženiring in projektiranja (Gradbinec GIP), ki je izključno v njegovi lasti in ki bo zaposlilo približno 150 delavcev Gradbinca. Približno petdeset pa naj bi jih dobilo delo v invalidskem podjetju Gradbinec, ki ga na- meravajo ustanoviti. V Gradbincu je namreč 55 invalidov, v invaldiskem podjetju naj bi delo dobilo 22 invalidov in približno trideset drugih. Zato so sindikalisti zahtevali, naj direktor Geršak poišče možnosti za zaposlitev tistih, ki bodo sicer ostali brez dela. Smatrajo, da bi jih lahko več prerazporedili v invalidsko podjetje in da bi lahko pripravil ponudbe za notranje podjetništvo, v mislih imajo seveda predvsem najem Gradbinčeve opreme. • Marija Volčjak Slovenska podjetja na sejmu v Kairu Kranj, febr. - Sejma v Kairu, ki bo potekal od 1. do 10. marca se udeležuje trideset slovenskih podjetij, med njimi je nekaj gorenjskih. Gospodarska zbornica Slovenije je s sodelovanjem Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in slovenskim veleposlaništvom v Kairu pripravila prvo skupinsko predstavitev slovenskih podjetij na sejmu v Kairu. Na slovenski stojnici, ki meri 357 kvadratnih metrov, se bo prestavilo trideset slovenskih podjetij, med njimi jih je tudi nekaj z Gorenjske: Color Medvode, Le Tehnika Kranj, Lip Bled in Ika Žiri. Na sejmu, ki bo potekal od 1. do 10. marca, se bo letos predstavilo 2.500 domačih in 1.500 tujih razstavljavcev, dan pred sejmom bodo pripravili tudi poslovno konferenco. NAJ VAM KAPNE, PREDEN VAM KAPNE! O SANACIJI STREHE SE POGOVORITE Z NAŠIM STROKOVNJAKOM. POKLIČITE <-I-MAT 0602 85 058 TAKOJ!!! %ZAMldMkAAmA Verjemite ali ne... M. \ f RADIO OGNJIŠČE Martina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina tovarna obutve, d.d. Cesta Ste Mane aux Mineš 5, 4290 Tržič ZBIRANJE PONUDB za opravljanje prevozov za Peko, d.d. 1. Predmet ponudbe Predmet ponudbe je opravljanje prevozov obutve in repromateriala v Sloveniji in tujini za Peko, d.d. 2. Pogoji udeležbe pri zbiranju ponudb Ponudbo za opravljanje prevozov za Peko, d.d., lahko oddajo vse pravne in fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost opravljanja prevozov. Ostali pogoji za opravljanje prevozov za Peko, d.d., so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo lahko interesenti dvignejo najkasneje do 6. 3. 2000 v Nabavnem sektorju Peko, d.d., Cesta Ste Marie aux Mineš 5, 4290 Tržič. Upoštvane bodo le pravočasne in popolne ponudbe. Za popolno ponudbo se štejejo ponudbe, ki bodo vložene skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Za pravočasne se štejejo ponudbe, ki prispejo na sedež družbe Peko, d.d., v zaprti pisemski ovojnici s pripisom "NA ODPIRAJ - PONUDBA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV za Peko, d.d.", najkasneje do 10. 3. 2000. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 24. 3. 2000. Na podlagi tega razpisa, Peko, d.d., ni zavezan skleniti pogodbe o opravljanju prevozov z najboljšim ali katerim koli ponudnikom. Vse informacije glede opravljanja prevozov iz tega zbiranja ponudb lahko interesenti dobijo v nabavnem sektorju po telefonu 064 563-260, int. 301. Osnovna šola Železniki Otoki 13 4228 Železniki Tel.: 064-600-200 Fax: 064-600-20-17 Razpisujemo prosta delovna mesta - učitelja slovenskega jezika s polnim delovnim časom za določen čas z začetkom dela 3. maja 2000, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, trimesečno poskusno delo, zahtevana visokošolska izobrazba ustrezne smeri in strokovni izpit, - knjižničarja s polovičnim delovnim časom za določen čas z začetkom delal3. marca 2000, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, trimesečno poskusno delo, zahtevana visokošolska izobrazba ustrezne smeri in strokovni izpit, - pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok s polnim delovnim časom za določen čas z začetkom dela 3.4. 2000, dvomesečno poskusno delo, zahtevana srednješolska izobrazba ustrezne smeri, - hišnika - vzdrževalca s polnim delovnim časom za nedoločen čas z začetkom dela 15. maja 2000, enomesečno poskusno delo, zahtevana poklicna izobraza lesne, strojne, gradbeniške, kovinarske, elektro ali kake podobne usmeritve in - kuharice - čistilke v podružnici Davča za določen čas za 5 ur dnevno z začetkom dela 3.4. 2000, enomesečno poskusno delo, zahtevana poklicna izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in s priporočili pošljite v 8 dneh od objave razpisa na zgornji naslov. O izbiri boste obveščeni v zakonskem roku. Hrvati še molčijo Na slovenskem ministrstvu za gospodarske dejavnosti še niso dobili uradnega obvestila Hrvaškega elektrogospodarstva, ali bo letos iz Krškega odkupovalo elektriko ali ne. Hrvati zatrjujejo, da elektrike iz Krškega ne potrebujejo, odvzemali pa naj bi jo znova šele takrat, ko bosta državi rešili problem lastništva jedrske elektrarne. Na Elektrogospodarstvu Slovenije ocenjujejo, da mora biti hrvaški uvoz elektrike precejšen. Veliko uvožene elektrike gre namreč preko slovenskega omrežja. Koliko elektrike bo dnevno Slovenija prodajala na trgu še ni znano. JE Krško zagotavlja Slovenijo dobro in zanesljivo preskrbo, cena lani izvožene elektrike pa#je bila le za štiri odstotke nižja od cene, predvidene v gospodarskem načrtu. Cenejša pšenica v Evropski uniji Po predlogu, ki ga je evropska komisija posredovala v potrditev ministrskemu svetu, naj bi se intervencijske cene pšenice v letih 2001 in 2002 vsakič znižale za 7,5 odstotka. Namesto dosedanjih 119,19 evra za tono bi cena pšenice za letino 2000 - 2001 padla na 110,25 evra, za letino 2001 - 2002 pa na 101,31 evra. V skladu z reformo "zelene politike", ki jo je napovedala Agenda 2000, najvišji voditelji držav članic Unije pa so jo potrdili marca lani na vrhu v Berlinu, bi padec dohodka zaradi znižanja intervencijskih cen nadoknadili s povečanjem direktne pomoči pridelovalcem žit, in sicer od 54,34 evra za tono na 58,67 evra v letu 2001 in na 63 evrov leta 2002. Cene ostalih pridelkov se ne bodo spremenile. Še naprej bo veljala desetodstotna opustitev poljedelskih površin. Dober obet za sodelovanje s Hrvati V poslovnem in gospodarskem svetu je bila potrditev veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med Slovenijo in Hrvaško ugodno sprejeta. Dokončno naj bi bil rešen tudi problem slovenske imovine na Hrvaškem in Hrvaške v Slovenij'-Slovenija je lani na hrvaško izvozila za 671 milijonov dolarjev blaga in storitev (za 18 odstotkov manj kot leta 1998) in uvozila za 800 milijonov blaga in storitev (za 2 odstotka več kot leta 1998)-Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je Hrvaška drug1 največji slovenski zunanjetrgovinski partner, takoj za Nemčij0-Gospodarstveniki in poslovneži na obeh straneh pričakujejo, da bo uspešno gospodarsko sodelovanje prispevalo tudi k zboljševanju političnih odnosov. Urea in suha snov v mleku Škofjeloška enota Kmetijskega zavoda in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita na strokovno predavanje Urea rfl suha snov v mleku. Predavanje bo v četrtek, 2. marca, ob 16. ur1 v Zadružnem domu na Hotavljah. Predaval bo specialist za živinorejo inž. Franci Pavlin iz kranjskega oddelka Kmetijskega Z3' voda. Ekonomična prireja mleka je v tesni povezavi s pravilno prehrano krav. Govorili bodo tudi o drugih aktualnih zadevah. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE VABI k sodelovanju med 1730 in 1800 popisovalcev za izvedbo POPISA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2000 Popisovanje bo potekalo po vsej Sloveniji od 1. junija 2000 do 20. V~ nija 2000. Delo je terensko. Popisovalec bo anketiral med 50 in 10° kmetijskih gospodarstev po navodilih Statističnega urada Republike Slovenije. p°g°ii: - končana najmanj štiriletna srednja šola (zaželena izobrazba kmetijsK smeri), - znanje slovenskega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije, - v času popisa zagotovljeno lastno prevozno sredstvo. Z izbranimi popisovalci bomo sklenili pogodbe o delu. Pred začetkom popisa vas bomo na posebnih predavanjih podrobni je seznanili z vsebino dela in vam izročili vse gradivo, ki ga boste V0' trebovali za izvedbo naloge. Če smo vam z našo ponudbo spodbudili zanimanje, če ste komunike tivni, natančni, če vas veseli terensko delo in želite podrobnejše int macije, poklličite eno izmed naslednjih telefonskih številk: 061/23 40 752 za območje Kmetijskega zavoda Celje, . 061/23 40 754 za območje Oddelka za kmetijsko svetovani Kranj, 061 /23 40 755 za območje Kmetijskega zavoda Ljubljana, 061 /23 40 770 za območje Kmetijskega zavoda Maribor, 061/23 40 770 za območje Živinorejsko-veterinarskega zavo 061/23 40 755 061/23 40 754 061/23 40 752 Murska Sobota, .3 za območje Kmetijsko-veterinarskega zavo Nova Gorica, :e za območje Oddelka za kmetijsko svetovanj Novo mesto, . r, za območje Obdravskega zavoda za veten stvo in živinorejo - Ruj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, s te,e^, sko številko, z navedbo območja, v katerem bi bili pripravljeni pop\ vati kmetijska gospodarstva, in z oznako POPIS-KME pošljite naj neje do 14. 3. 2000 na naslov: Statistični urad Republike Slove Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Voičjak_ ______ VZNAMENJU LEKA Pretekli teden je pustil borzne igralce z mešanimi občutki. Porasti pomembnih delnic, kot. je bil v tem primeru predvsem Lek, so sicer vlili na trg nekaj optimizma, a seje hitro izkazalo, da je veselje preuranjeno. Za Le kov porast nekako ni bilo pravega razloga, čeprav so govorice o Krki, ki naj bi ga postavila v središče svojega prevzemnega zanimanja, potihnila šele v petek. Govorice so se zbudile predvsem ob nakupu delnic Leka s strani Prvega moža Krkine uprave - ki Pa je vendarle naredil le dober Posel. Kljub razjasnitvi razlogov rast delnice podjetja Lek, pa sfje le ta obdržala na svojih prejšnjih nivojih. V enem tednu so Povpraševale! dvignili trgovalni nivo na 34.000 tolarjev, tedenska rast delnice pa je nanesla kar za 7>7 odstotka. Lek je bila tudi ključna delnica pri dvigu slovenskega borznega indeksa. Le-ta se je na zadnji trgovalni dan preteklega tedna ustavil pri 1800 indeksnih točkah, kar je pomenilo manj kot pol odsotno rast v enem tednu. Več kot 6-odstotno rast je zabeležila tudi delnica Dolenjske banke. V petek je preko trga vrednostnih papirjev zamenjalo lastnika več kot 81.000 delnic novomeške banke, del prodanih delnic pa lahko prištejemo državni ki zmanjšuje svoj delež v Dolenjski banki. Glavni apetiti za pridobitev banke iz Novega mesta so še vedno na strani Nove Ljubljanske banke, ki si želi Priključiti banko pod svoje okrilje. Visokega skoka na trgu je bila deležna tudi Kolinska. Novice o dobrih poslovnih rezultatih so potisnile vrednost delnice na 2.164 tolarjev, lastniki podjetja pa so v enem tednu pridobili kar debele 4 odstotke. Ravno nasprotno Prognozo o gibanju letošnjega dobička pa je objavil največji slovenski špediter, Intereuropa. Za %&7fco od Petrola, ki meni, da je Za njegovo pozitivno poslovanje °ena bencina prenizka, pa lnte-reuropi višja cena predvsem dizelskega goriva povzroča vse višje stroške, ki bi lahko oklestlli letošnji dobiček na področju transporta-, na minimalno raven. Reakcija na trgu je bila po obja-Vl novice neizprosna, saj je tečaj delnice zdrsnil za več kot 2 1 odstotka. Zanimanje za delnico Se je okrepilo šele pri vrednosti okoli 2.400 tolarjev. Podobna zgodba seje odvila tudi pri delni-Cl Petrola. Nizek dobiček, ki ga je družba dosegla v letu 1999, in Negativno tekoče poslovanje zara-1 Prenizke cene bencina sta repko udarila po delnici. Njena vrednost se je znižala že pod 22.000 tolarjev, konec tedna pa je delnica vendarle obstala nad to vrednostjo. Negativni zaključek je doživela tudi Radenska. Delnica se je dolgo časa oklepala nivoja okoli 2.000 tolarjev, pretekli teden pa ji to ni več uspevalo. Njena vrednost se je znižala pod to psihološko mejo in končala pri 1.975 tolarjih oziroma dober odstotek nižje kot teden poprej. Malce presenetljivo je izgubil tudi Mercator. Kljub temu, da se prevzemne aktivnosti podjetja nadaljujejo, se je njegova delnica znižala do vrednosti 15.200 tolarjev, padec pa je po vsej verjetnosti povzročilo vnovče-vanje dobičkov vlagateljev, ki so delnice kupili po nižjih cenah. Dobro investicijo so pretekli teden naredili tudi kupci Merkurja. Vrednost delnice se je gibala okoli 16.500 tolarjev, kar je glede na pričakovane rezultate podjetja nizko, saj načrt Merkurja za leto 2000 predvideva okoli 2 milijardi tolarjev dobička oziroma kar 2.000 tolarjev na delnico. V rdečih številkah je teden pričakal trg pooblaščenih inves-ticjiskih družb. Indeks PIX, ki meri njegovo splošno gibanje, je izgubil na svoji vrednosti 1,7 odstotka. Kljub temu da so pooblaščene investicijske družbe poslovale uspešno, od katerih se bosta z lepimi dividendami izkazala predvsem Triglav steber I in Pomurska investicijska družba I, se zanimanje za njihove delnice ni povečalo. Ravno nasprotno, že malo večja ponudba delnic bi lahko povzroči kar precejšnjo zmedo in padec tečajev pooblaščenih investicijskih družb. Očitno investitorji še vedno čakajo na bolj konkretne informacije o rezultatih dražbe, na kateri so pooblaščene investiejske družbe za neizkoriščene certifikate kupovale realno premoženje podjetij. Te informacije bi lahko v prihodnosti bistveno vplivale na trgovanje s PIDi, rast njihovih vrednosti pa ne bi smelo biti nikakršno presenečenje. Trgovanje na borzi je bilo pretekli teden pod vplivom rasti farmacevtskega podjetja Lek. Investitorje je opogumljalo hitro in odločno zviševanja tečaja, kar se je posledično odrazilo tudi pri skoku indeksa preko 1.800 točk. Edina slaba stran rasti je, da ni generirana na osnovi pritoka novega kapitala, temveč investitorji financirajo svoje nakupe s prodajami drugih delnic. Višje obresti za ekološka posojila Kranj, febr. - Ekološko razvojni sklad Slovenije je objavil, da s 1. februarjem obresti za ekološka posojila znašajo 5,14 odstotka. Nova obrestna mera v okviru programa naložb v zmanjševanje onesnaževanja zraka je tako za 0,85 odstotka višja, kot je bila doslej in znaša 5,14 odstotka. To je stvarna obrestna mera, saj se ekološka posojila prevrednotijo z devizno klavzulo oziroma z nemško marko. Obrestne mere za ekološka posojila se določajo tako kot obrestne mere Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) in se spreminja dvakrat letno. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR h Prodani štorski Valji Kranj, febr. - Vlada je SO-odstotni delež v družbi SŽ Valji Štore prodala podjetju Valji Group, ki so ga ustanovili sedanji in bivši vodilni v družbi SŽ Valji. Vlada je izbirala med dvema ponudbama, drugo je dalo nemško podjetje Irle Deuz. Za podjetje Valji Group seje odločila, ker je ponudilo večjo kupnino in zagotovilo, da bo prevzelo vse delavce, v naslednjih treh letih pa zagotovilo najmanj 180 delovnih mest. Podjetje Valji Group so ustanovili vodilni in vodstveni delavci na čelu s sedanjim direktorjem Valjem Ivanom Štrlekarjem. Kupnina bo plačana v začetku maja, ko bo podjetje Valji Group tudi uradno postalo večinski lastnik družbe SŽ Valji Štore. Acroni dosegel rekordno proizvodnjo Jesenice, febr. - Jeseniškim jeklarjem je prvič po letu 1987 uspelo izdelati dvajset talin v enem dnevu. Jeseniški jeklarji so naredili velik korak naprej pri uresničevanju tako imenovanega "Projekta 20", ki so ga sprejeli v Acroni-ju. Po njem naj bi do konca prihodnjega leta dosegli stabilno dnevno proizvodnjo na ravni dvajsetih talin dnevno. Sedanji dosežek je zelo pomemben in predstavlja prelomni dogodek, saj sedaj sicer izdelajo deset do trinajst talin dnevno. Skupna proizvodnja je znašala 1.735 ton, eno saržo so v povprečju izdelali v 72 minutah, za dvajset talin so porabili 416 kilovatnih ur na tono, izplen kovinskega vložka je bil 86,58-odstoten. DOBER IZLET DOBER IZLET i>ober izlet dober izlet Super: v Benetke za 3.900 SIT* ^rubriki DOBER IZLET super Odhod v soboto, 4. marca, zelo Predlog: ALP ETO UR POTO-yALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na beneški karneval po izjemno ugodni ceni 4.100 tolarjev. Pustni karneval v Benetkah je brez konkurence najbolj znamenit in najrazkošnejšt s tisoči najrazličnejših mask iz vse Evro-Pe, pa tudi z drugih celin. Alpe-tourjev izlet bo to soboto, 4. marca. Program celodnevnega izleta: Prevoz z najudobnejšim avtobusom do beneškega avtobusnega terminala; pustno presenečenje; vožnja z vaporettom po Velikem kanalu; ogled beneških znamenitosti in prosto popoldne za nepozabno pustno rajanje po beneških ulicah. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih urah, z odhodom oh šestih zvečer iz Benetk. Ampak res ugodna Alpetourjc-va cena za ogled beneškega karnevala še ni vse:-za NA ROČNI CE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega 'zleta 4. marca samo 3.900 SIT. °b prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na karneval se boste lahko podali po najugodnejši ceni. Vozovnica za vaporetto, kar stane 5-000 ni v cen/ jzleta. zgodaj, že ob 4.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, Tržiču in Kranju. Najudobnejši Alpetour-jev avtobus boste lahko počaka/i tudi v Škofi i Loki, Medvodah in pred halo Tivoli v Ljubljani. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na petih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 064/ 223-444 ali 064/ 223-111. Mini izletniški nasvet: če se vam zdi cena 3.900* tolarjev za prevoz z Gorenjske do Benetk in nazaj še previsoka, Vam predlagamo, da se pozanimate, koliko stane plovba s katamaranom po morju od Portoroža do beneškega pristanišča. Ugotovili boste, da se za isti denar z Alpetourjevim avtobusom peljeta kar dva, pa še za dva velika pustna kroja ostane, in niti do Portoroža ter nazaj ni treba ... Matjaž Bernik Ilirika BPH, d.d. ALPETOUR -i-Jfi- /TALPETOUR ^Jfe potovalna agencija mM^jM" * potovalna agenci/a MMjJšt" Beneški karneval z Integralom V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za vesel dan na tradicionalnem beneškem karnevalu: Turistična agencija INTEGRAL, d.d., TRŽIČ Vas prisrčno vabi v Benetke na karnevalsko rajanje po izjemno ugodni ceni 4.100 tolarjev to soboto, 4. marca, torej na pustno soboto. V programu izleta je avtobusni prevoz do Benetk, z vaporettom po Velikem kanalu do središča doževega mesta ter povratek domov šele pozno zvečer, ob 22. uri iz Benetk. Ampak res ugodna cena za ce/odveni pustni potep po beneških idican in uličicah še ni vse; za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integralovega izleta samo 3.900 tolarjev. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod najnovejšega Gorenjskega glasa. V ceni izleta je upoštevan prevoz z najsodobnejšim avtobusom ter velik pustni krof. Odhod to soboto, 4. marca, ob osmih zjutraj iz Tržiča, s postankom v Kranju, morda tudi Škof ji Loki, ter vsekakor v Ljubljani, po potrebi na vmesnih postajah. Vse dodat ne informacije o programu iz leta, prijave in vplačila: Turis tična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 064/563-2S0, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa Kranju v pritličju na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 064/223-444 in 064/223-111. Če boste s prijavo prepozni, se ne jezite na nas - obvestilo o Integralovem izletu na beneški karneval smo prvič objavili že pred dobrim mesecem! Rim, Neapelj, Pompeji Z Integralom Tržič lahko po izjemno konkurenčni ceni 38.000 SIT obiščete večno mesto Rim, Vatikan, Neapelj, Pompeje. Izlet bo trajal pet dni, datum odhoda je 5. april 2000. Ampak res ugodna cena za petdnevni potep po severni Italiji še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integralovega izleta samo 36.000 tolarjev. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod najnovejšega Gorenjskega glasa. V ceni izleta je upoštevan prevoz z najsodobnejšim avtobusom (klima, video, WC, itd.) ter tri nočitve z zajtrkom v hotelu, ter seveda vodenje izleta, turistično zavarovanje in vse ostalo, kar sodi v prijetno petdnevno turistično potovanje po večnem mestu'. Odhod 5. aprila iz Tržiča, s postankom v Kranju (in morda tudi Škojji Loki), ter vsekakor v Ljubljani, po potrebi na vmesnih postajah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 064/563-280, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju pritličju na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski števil ki: 064/ 223-444 in 064/ 223 111. 89,7 MHZ radio EOSS KRANJ, 28.2.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržit Kranj, Jesenice) 102, GORENJSKA BANKA (vse enote) 102, HRANILNICA L0N, d.d Kranj 102, HIDA-tržnico Ljubljana 102 HRAM R0ŽCE Mengeš 102 HJRIKA Jesenice 102 ILIRIKA Kranj HJRIKA Medvode 102, INVtST Štofja Loka 102, KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loko 102, LEMA Kranj 102, VOLKS BANK4JUD. BANKA« 102i NEP0S (Šk. Loka, Trata) 102 NOWu3^^Mwk*5klato 102 R0BS0N Mengeš 102 PBS dd (na vseh poŠtah) 101 PRIMUS Medvode 103 PUBUKUM Izbijana 102 PUBUKUM Kamnik 102 SHP-Slov. hran. in pas. Kranj 102 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 1Q2 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 102 SLOVENUATURIST Jesenice 102 SZKB Blag, mesto Žiti 102 SUM Kranj TALON Štofja Loko 102 TENT0URS Domžale 102 TRG Bled 102 TR0PICAL Komnik-Bakovnik 1Q2 W1LEAN Jesenice snoamaket UNJON WIUAN Kranj WllfAN Radovljica Grajski dvor VV1LFAN Tržič 80 103,30 14,57 14,68 10,37 10,46 46 103,42 14,56 14,70 10,35 10,45 80 103,30 14,57 14,66 10,32 10,42 90 103,05 14,61 14,65 10,40 10,44 89 103,15 14,60 14,65 10,40 10,45 90 103,40 14,58 14,68 10,3610,44 221-722 ,75 103,30 14,57 14,67 10,36 10,44 ,90 103,30 14,61 14,69 10,37 10,48 ,55 103,40 14,58 14,70 10,36 10,44 ,90 103,30 14,60 14,68 10,38 10,44 ,65 103,30 14,56 14,71 10,35 10,49 95 103,25 14,63 14,68 10,40 10,45 ,73 103,44 14,60 14,70 10,38 10,45 ,80 103,20 14,60 14,68 10,37 10,44 ,50 103,09 13,65 14,65 9,75 10,45 ,00 103,15 14,61 14,64 10,40 10,42 ,82 103,19 14,60 14,66 10,40 10,45 ,60 103,34 14,58 14,69 10,37 10,46 ,90 103,30 14,58 14,68 10,36 10,44 73 103,53 1 4,57 14,74 10,35 10,47 46 - 14,56 - 10,35 80 103,30 14,58 14,68 10,36 10,43 ,60 103,25 14,55 14,66 10,35 10,45 362-600 ,80 103,30 14,60 14,69 10,39 10,46 70 103,40 14,62 14,74 10,38 10,47 ,65 103,25 14,55 14,68 10,35 10,45 90 103,10 14,61 14,66 10,40 10,43 662-696 360-260 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-18.h) 563-816 102,72 103,28 14,55 14,68 10,35 10,45 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih va utah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske storilke, na katerih hhko dobite podrobnejšo informacijo o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Krar\j, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, \rvww.krekDva--banKa .si Tel.. (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV OBRTI - OOZ KRANJ 25. razpis stanovanjskih posojil za delavce zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih -obrtnikih - s.p., na območu Območne obrtne zbornice Kranj, iz sredstev za leto 1999/2000 Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 35.000.000 sit. Posojila se bodo razdelila na osnovi izdelave prednostnih list prijavljenih prosilcev v skladu s "Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v obrti - Kranj". Najvišji znesek posojila z zavarovanjem posojila pri zavarovalnici je 2.500.000 sit; pri nakupu stanovanja je najvišji možni znesek posojila 3.500.000 sit pod posebnimi pogoji, ki jih določa zavarovalnica, oziroma z vpisom hipoteke na kupljeno stanovanje v korist stanovanjske ustanove. Oglede stanovanjskih razmer prosilca in objekta v gradnji bo, po predhodnem pismenem obvestilu, opravila stanovanjska komisija ustanove. Prednostne liste se izdelajo posebej za nakup stanovanja, posebej za novogradnjo, ter posebej za adaptacije, rekonstrukcije in revitalizacije. 2. Pogoji vračanja posojila: - Obrestna mera je določena v višini temeljne obrestne mere (inflacije), kot jo določa "Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, Ur. list RS 45/95", ki jo objavlja Banka Slovenije in 1 % realne letne obrestne mere. Začetna fiksna anuiteta posojil 25. razpisa se izračuna na osnovi predvidene 6,5 % letne inflacije (T) za leto 2000 in 1 % realnih letnih obresti. Začetna anuiteta velja za dobo petih let. Po preteku petletnega obdobja bo sklad izdelal poračun višje ali nižje inflacije in na novo določil dobo vračanja posojil. V primeru izrednega povečanja inflacije se mesečne anuitete prilagodijo preračunu temeljne obrestne mere (inflacije) v prteklem letu še pred potekom petih let. - Najdaljša doba vračanja je deset let in najnižja anuiteta je 12.000 sit mesečno. Vračanje posojila se kasneje lahko prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo. Pri zavarovanju s hipoteko je najdaljša doba vračanja posojila 18 let. - Vlogo za nakup stanovanja je mogoče vložiti tudi po 25. členu pravilnika, ne glede na redne roke stanovanjskih razpisov, če je izkazan interes prosilca za nakup stanovanja in če ni mogoče počakati na redni razpis, kar prosilec dokazuje z že sklenjeno predpogodbo in vplačanim avansom. 3. Informacije in sprejemanje vlog: Ob oddaji vloge z dokumentacijo prosilci plačajo 5.000 sit na račun zavarovanja posojila. V primeru, da prosilci po svoji volji odstopijo od že odobrenega posojila Stanovanjske ustanove, jim vplačana akontacija zavarovanja posojila zapade. Prijave bo ustanova sprejemala od 1. marca 2000 do vključno 15. marca 2000 v prostorih Stanovanjske ustanove na naslovu: Slovenski trg 3, Kranj (Delavski dom, vhod nad menjalnico VVilfan), v prvem nadstropju. Vloge za posojilo in obrazce dobite v času uradnih ur: ponedeljek in petek od 9.00 do 14.30 ure; v sredo od 9.00 do 16.30 ure. Informacije dobite po telefonu v času uradnih ur, telefon: 064 360-610 ali 064 224-560. V tem času boste oddali tudi zahtevano dokumentacijo. Celoten tekst 25. Razpisa bo objavljen v prostorih Stanovanjske ustanove, Slovenski trg 3, Kranj in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj, Likozaneva 1, Kranj. Kranj, 22. februarja 2000 predsednik uprave: Milan Gašperšič, l.r ........ ,. ......... ....."■rjggjjgrr KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik__ Društvo podeželske mladine Gorje Lepa tekma in dolgi skoki Krnica - Društvo podeželske mladine Gorje je prejšnjo nedeljo pripravilo v Smetneku v vasi Krnica tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Kot je sporočila Darja Čop, so prireditelji zaradi pomanjkanja snega imeli kar veliko dela pri pripravi skakalnice. Za tekmovanje se je prijavilo 46 skakalcev, med njimi tudi člani gorenjskih društev podeželske mladine. V skupini tekmovalcev, starih do 15 let, so nastopili le Gorjanci, zmagal pa je Uroš Žvarr (s seštevkom dveh skokov 53,5 metra) pred Rudijem Vavpotičem (49) in sedemletno Meto Zalokar (23). Med tekmovalci, starimi od 16 do 35 let, je bil prvi Dino Klemenčič iz Lukovice (65), drugi Jure Pogačar iz Kranja (65), tretji pa Andrej Marin iz Komende (64). V starostnem razredu nad 35 let je slavil Marjan Oman iz Gorij (64) pred sovaščanom Mladenom Marenkom (60) in Tomom Gardenerjem iz Ribčevega Laza (60). V zadnji seriji so si tekmovalci lahko sami izbrali dolžino zaletišča, pri tem pa je najdlje, 37 metrov, skočil Dino Klemenčič, meter manj Marjan Oman in še pol metra manj Andrej Marin. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Na podlagi 1. točke 11. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Jesenice (Ur. list RS št. 87/99 in 10/00) in sklepa 10. seje Odbora za gospodarstvo pri Občinskem svetu Občine Jesenice z dne 21. 2. 2000 objavlja Občina Jesenice javni razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Jesenice za leto 2000 Sredstva občinskega proračuna, namenjena finančnim intervencijam za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Jesenice za leto 2000, se bodo dodeljevala za naslednje namene: 1. Sofinanciranje pridobivanja kvalitetne krme Pogoji: - prijavijo se lahko občani občine Jesenice, ki imajo stalno bivališče v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - sofinancira se do 70 % cene semena žit, trav in detelj - upošteva se dosejavanje na melioriranih površinah, površinah prizadetih od suše ali pozebe, upošteva se ročno in strojno vsejavanje - kandidati za podporo morajo imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu - najmanjša posejana površina mora biti 0,2 ha - upravičenost do podpore potrdi Odbor za gospodarstvo. Vlogi je potrebno priložiti: - mapno kopijo z označeno lokacijo obdelave, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - že plačani račun - številko hranilne knjižice oz. žiro računa in davčno število prijavitelja Višina sredstev: 200.000 SIT. 2. Sofinanciranje težjih pogojev obdelave Pogoji: - prijavijo se lahko občani občine Jesenice, ki imajo stalno bivališče v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. ugotovljene druge posebne okoliščine - parcela, za katero se uveljavlja subvencija, mora biti velika najmanj 0,2 ha - zemljišče mora biti pokošeno do 15. avgusta 2000 - kandidati za podporo morajo imeti obelane vse lastne površine in površine v zakupu - prednost pri dodelitvi podpore ima parcela, ki ni dobila nobene druge podpore za obdelavo - upravičenost do podpore potrdi Odbor za gospodarstvo po predhodnem ogledu Komisije za terenske oglede Vlogi je potrebno pritožiti: - mapno kopijo z označeno lokacijo ročnega spravila, parcelno številko in katastrsko občino - velikost in opis parcele - številko hranilne knjižice oz. žiro računa in davčno številko prijavitelja Višina sredstev: 3.000.000 SIT 3. Sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah Pogoji: - prijavijo se lahko občani občine Jesenice, ki imajo stalno bivališče v občini In se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - dokazilo o višini katastrskega dohodka - izkazana kmetijska dejavnost prosilca (stalež živine in obdelane vsaj lastne površine) - dokazilo o nakupu - višina investicije ne sme presegati 1.000.000 SIT - regresira se do 30 % višine računa - prosilec za te namene naslednja 3 leta ne more ponovno kandidirati - upravičenost do podpore potrdi Odbor za gospodarstvo Vlogi je potrebno priložiti: - podatke o prosilcu - mnenje Kmetijsko svetovalne službe - opis investicije na kmetiji - dokazilo o nakupu - dokazilo o višini katastrskega dohodka - številko hranilne knjižice oz. žiro računa in davčno številko prijavitelja Višina sredstev: 1.000.000 SIT. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov Občina Jesenice, Oddelek gospodarstvo, Cesta M. Tita 78a, Jesenice do vključno 20. 7. 2000. O dodelitvi sredstev bodo prosilci obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa Odbora za gospodarstvo o dodelitvi sredstev. Informacije v zvezi z javnim razpisom in obrazce za prijavo dobijo interesenti na Občini Jesenice, Oddelek za gospodarstvo, Cesta m. Tita 78a, soba št. 11, oz. po tel. 862-831 (Asna Stošič ali Boža Kovač). Datum: 21. 2. 2000 Številka: 321-3/00 Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. ŽUPAN Kmetijstvo je pomembno v državah kandidatkah za EU Program SAPARD pomala kandidatkam Deset držav kandidatk naj bi prejelo letno prejelo iz posebnega pristopnega programa SAPARD okrog 520 milijonov cvrov pomoči: Poljska največ in Slovenija najmanj. Ljubljana, 29. februarja - Letošnjega januarja je v okviru priprav na članstvo v evropski uniji začel delovati nov sklad za pomoč kmetijskim in podeželskim območjem v državah kandidatkah. To je posebni pristopni program za razvoj kmetijstva in podeželja SAPARD, ki bo državam kandidatkam namenil vsako leto okrog 520 milijonov evrov pomoči. Največji koristnici bosta Madžarska 38 milijonov in Poljska in Romunija: Poljska Slovaška dobrih 18 milijonov. bo dobila nekaj nad 168 mili- Države kandidatke bodo še I jonov evrov, Romunija pa naprej financirane iz progra- nekaj več kot 150 milijonov, ma Phare in iz še enega nove- Za druge države kandidatke ga programa ISPA, ki podpira bo sklad evrov. Za druge okoljske in prometne projekte, države kandidatke bo sklad "Sklad naj bi kandidatkam veliko manj darežljiv, najmanj porrfagal pripraviti njihova za Slovenijo, ki naj bi dobila letno le 6,3 milijona evrov. Bol- kmetijska gospodarstva za članstvo v Evropski uniji, zlas- garija naj bi dobila 52 milijo- ti pri izboljšanju strukture nov evrov, Češka 22, Estonija kmetij. Države kandidatke se 12, Litva blizu 30 milijonov, namreč pri pripravi na član- Latvija dobrih 21 milijonov, stvo srečujejo s številnimi V kmetijstvu nad 7 milijonov "Evropejcev" Kmetijstvo je pomemben gospodarski sektor v vseh državah kandidatkah za članstvo v Evropski uniji. Leta 1996 je proizvodnja hrane v desetih državah kandidatkah predstavljala povprečno 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda, v 15 državah Članicah Unije pa le 1,7 odstotka. 10,3 milijona kmetovalcev v državah kandidatkah predstavlja povprečno 22,5 odstotka vse delovne sile. V Evropski uniji dela v kmetijstvu 7,5 milijona ljudi, kar je 5 odstotkov delovne sile. Med kandidatkami so precejšnje razlike. Na Češkem predstavljajo kmetje samo 4 odstotke delovne sile, v Romuniji pa kar 37 odstotkov. Evropskemu kmetijstvu so najbližje kmetje na Češkem, na Slovaškem in v Sloveniji. Od kmetijstva sta najbolj odvisni Romunija in Bolgarija. Vrednosti kmetijske proizvodnje v državah kandidatkah in v Članicah Unije tudi nista primerljivi. težavami. Zato je izredno pomembno, da oblasti teh držav namenjena sredstva uporabijo čimbolj učinkovito, da bi svojemu kmetijskemu sektorju pomagale pri prilagoditvi gospodarskemu okolju, v katerem.se bodo znašle po pridružitvi," je dejal komisar za kmetijstvo Evropske unije Franz Fischler. Kandidatke bodo najprej pripravile podrobne načrte o tem, kako bodo porabile denar. Te načrte bo morala pred razdelitvijo denarja potrditi Evropska komisija. Pro- gram bo potekal do leta 2006. Države, ki se bodo v teh letih vključile v Evropsko unijo, ene bodo več imele pravice do te pomoči. Meril za delitev SEPARD bo več: število kmečkega prebivalstva, obseg kmetijskih površin, bruto družbeni proizvod na prebivalca in posebnosti zemljepisne lege. Države prejemnice pomoči bodo morale denar vlagati v kmetijsko infrastrukturo, v izboljšanje trženja kmetijskih in ribiških izdelkov, v izboljšanje kakovosti ter v veterinarski in fitosanitarni nadzor, v pospeševanje okolju prijazne kmetijske proizvodnje, v širitev gospodarskih dejavnosti na podeželju, v oblikovanje poslovodnih služb ne kmetijah, v oblikovanje skupin proizvajalcev, v obnovo vasi in ohranitev podeželske dediščine, v izboljšanje in novo razparceliranje zemljišč in v uvedbo ter ažuriranje zemljiških knjig. Unija bo lahko sofinancirala projekte do 75 odstotkov vrednosti. Evropska komisija noče s to pomočjo ničesar tvegati, zato zahteva strog nadzor in sprotno poročanje. Zato bodo uslužbenci Unije sodelovali s ustreznimi državnimi organi v državah prejemnicah pomoči. • J. Košnjek Nejevolja zaradi visokih dohodninskih odločb Podatki v katastru so zastareli Vabila na predavanja in pogovore ' Kako bo delovala zbornica Ljubljana, 29. februarja - Ker je davčna uprava zakupnikom tistih zemljišč, ki so v lasti države oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poslala dohodninske odločbe, ki temeljijo na zastarelem katastrskem stanju, ki se ne ujema s stanjem v naravi, je vlada na seji pretekli teden davčni upravi predlagala zadrževanje reševanja pritožb. V tem času pa bo treba ugotoviti, ali so zahtevki za spremembo davčne osnove upravičeni ali ne. Zakupniki zeml- je, ki je v lasti države ali Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so namreč prejeli davčne odločbe, na katerih so zneski tudi do dvajsetkrat višji, kot bi bili, če bi davkarija upoštevala dejansko stanje. Veliko zakupnikov se je pritožilo. Ti lahko računajo na morebitno ugodno rešitev. Tisti, ki pa so na pritožbo "pozabili", bodo morali po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja določeni prispevek državi plačati. • J.K Mačje lepotice na Primskovem Med mačkami več enakopravnosti Primskovo, 29. februarja - V Zadružnem domu na Primskovem je bila v soboto in v nedeljo druga razstava pasemskih mačk po sistemu TICA, ki uvaja ocenjevanje v več krogih (ringih). V vsakem od njih je en sodnik in ocenjuje povsem samostojno, v klasičnem sistemu pa je bila ocena odvisna od enega sodnika. Kot je povedala predsednica Društva ljubiteljev mačk Mačji svet iz Ljubljane Jožica Zrim, je bilo na razstavo postavljenih skoraj 100 mačk, med katerimi so bile prvič tudi bengalke. TICA je edina organizacija, ki enakopravno obravnava pasemske in nepasemske mačke, tudi domače muce. Na sliki: na enem od ocenjevanj je zmagal tudi maček Conan von Eben-thal, ki ste "stiska v naročju lastnice Christiane Aichner z Dunaja, po ro*du Malezijke. -• J. Košnjek Škofja Loka, 29. februarja - Kmetijski zavod Ljubljana z oddelki in enotami na Gorenjskem prireja več predavanj in pogovorov o organiziranosti in ustanavljanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V sredo, 1. marca, ob 15.30 bo predavanje v osnovni šoli v Gorenji vasi. Predaval bo inž. Ervin Kuhar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri organizaciji tega predavanja sodeluje tudi Dr-štvo podeželskih žena Blegoš. V petek, 3. marca, ob 9. uri bo predavanje v Zadružnem domu Bukovica. Predaval bo vodja enote Kmetijsko svetovalne službe Škofja Loka inz-Stane Rupnik, ki bo predaval tudi v ponedeljek, 6. marca* ob 9. uri v prostorih Zadružnega doma na Češnji' ci. Predavanji o Kmetijsko goZ' darski zbornici bosta tudi v Bohinju. Kmetijska svetoval' na služba, enota Bohinj, vabi danes, 29. februarja, ob 10.30 v Dom Jožeta Ažmana v B0" hinjski Bistrici in ob 15. uri v gasilski dom na Gorjušah-Predavala bosta kmetijska svetovalca Andrej Vari 111 Dušan Jovič. • J.K. V petek v Bernikovem sadovnjaku Prikaz obrezovanja drevja Škofja Loka, 29. februarja - Občina Škofja Loka in škor jeloška enota Kmetijskega zavoda vabita na prikaz obrez0* vanja sadnega drevja, ki bo v petek, 3. marca, ob 16. uri sadovnjaku Jožeta Bernika v Veštru v Škofji Loki, naspron Podlubnika. Prikaz bo izvajal priznani sadjarski strokovnjak dipl. inž. Tine Benedičič, ki bo govoril tudi o glavnih spon* ladanskih opravilih v sadovnjakih. Prikaz bo v vsakem vr^ menu. • J. K. Obvestilo Koleki niso potrebni Kranj, 29. februarja - V Gorenjskem glasu dne 1. februarja smo pisali o trošarini za plinsko olje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Med zahtevanimi pogoji za vračilo trošarine je bilo tudi zapisano, da mora biti vloga za trošarino kol kovana z upravnimi koleki v znesku 219,00 SIT, kijih pri- lepite na zahtevek. Iz c^[\^ ske uprave so nam sporoči j da je vloga takse prosta -1°* ne potrebuje upravnih k°'e]6 za 219,00 SIT. Vse osta^ zahteve ostajajo, rok oddajo, 31. marec, se PT bližuje, zato ne odlašajte oddajte zahtevke za Cari"^ upravo RS, Šmartinska ' Ljubljana. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Janez Kuralt: "Inovacija podjetij ne zanima, zato sem prototip izdelal sam." Varčni in estetski splakovalnik Lani patentiral sanitarno splakovalno napravo, s katero štiričlanska družina mesečno lahko prihrani več kot 500 litrov vode, poleg tega omogoča tudi prihranek prostora - Izdelovalca prototipa ni našel, zato ga je izdelal sam - Predstavitev na sejmu inovacij. Britof, 29. februarja - "Potrošniška družba se bo morala v tretjem tisočletju veliko bolj ekološko ozavestiti in se zavedati, da naravnih energetskih virov ni v neomejenih količinah. V mislih »mam tudi vodo, brez katere ni življenja, njenega pomena pa se največkrat zavemo šele tedaj, ko jo začne primanjkovati. Po nekaterih podatkih naj bi jo bilo na svetu le dobra 2 odstotka neoporečne," pojasnjuje inovator Janez Kuralt med razkazovanjem prototipa svoje sanitarno splakovalne naprave, s katero varčujemo vodo in v sanitarijah prihranimo prostor. P Kuraltovi inovaciji smo pisa- zelo preprost, saj se voda, ki jo !' že lani, ko je na Uradu RS za intelektualno lastnino patentiral svojo sanitarno splakovalno napravo, s katero po inovatorjevih 'zračunih lahko štiričlanska družina mesečno privarčuje približno 500 litrov vode, poleg tega pa njena namestitev v sani- Prednost nove naprave je majhen umivalnik, s katerim Prihranimo prostor v sanitarijah "»je primeren tudi za majhne prostore. Arijah zavzame manj prostora °d običajnega umivalnika. Sistem varčevanja je pravzaprav uporabimo za umivanje rok zbira v WC kotličku in se vnovič uporabi za splakovanje stranišča. Umivalnik je nameščen nad straniščno školjko in dodatni ni potreben, zato prihranimo tudi prostor. Zahtevnejša pa je bila izdelava prototipa, ki ga je Kuralt izdelal sam. "Ko sem inovacijo patentiral sem upal, da bo prototip izdelalo eno od slovenskih podjetij, ki izdelujejo kopalniško opremo. Vendar sem se uš-tel, saj sem ugotovil, da slednjih take novosti na žalost ne zanimajo, zato sem se tudi izdelave lotil sam. Približno pol leta sem potreboval, najbolj zapletena pa je bila izdelava dovodnega ventila. Umivalnik sem izdelal iz pločevine, avtoličar pa ga je prebarval. Sanitarno splakovalna naprava ne bi bila dražja od sedanje, lahko bi bila cenejša, saj poleg splakovalnika nadomesti tudi sedanji umivalnik," je praktično uresničitev svoje zamisli pojasnil Kuralt. Inovator Janez Kuralt ob prototipu svoje sanitarno splakovalne naprave. Z njo je ljudem omogočil varčevanje vode, kar pa ne zmanjšuje našega udobja, niti higiene in je zelo uporabna tudi v javnih straniščih. Želi si le, da bi slovenski proizvajalci imeli več posluha za take in podobne inovacije, saj bi serijska proizvodnja njeno končno ceno še znižala. "Lepo in prav bi bilo, da bi izdelek slovenske pameti izdelovali domači in ne tuji izdelovalci," je še dodal Kuralt, ki bo prototip splakovalne naprave predstavil jeseni na nemškem sejmu inovacij ter na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu, v mislih pa že snuje novost, ki naj bi v stanovanjih zagotavljala večjo varnost. Toliko zaenkrat. Več ne izdamo. Naj ostane skrivnost, dokler ne bo ugledala luči sveta. • R. Skrjanc Dedič Orehnkovih išče svojo pravico "Razmrcvarili" nacionalizirano zemljišče" Primer iz Mojstrane kaže, kako prejšnjemu sistemu ni bilo ničesar sveto, še najmanj lastništvo zemljišča. Mojstrana, 28. februarja - Mojstrančan Božidar Lakota si že nekaj let prizadeva, da bi mu vrnili parcelo, ki je bila po vojni •nacionalizirana, leži v Mojstrani ob Aljaževi cesti, kjer je Postavljen tudi transformator. Kot zakoniti dedič Orehnkovih * kakor se po domače reče pri Lakotovih, nekdaj mogočnih mojstranških kmetih - sam pravi, je bil to včasih čudovit vrt s studencem, zemljišče pa je bilo nato "prekvalificirano" v travnik vrta očetu odvzet tudi zaradi BeT tega vrta je bil s pogodbo dan v najem mojstranškemu ri-bogojcu in hotelirju, ki pa mu je bilo po vojni vse premoženje odvzeto. Lakotovemu očetu pa 0rnenjeni del parcele nikoli ni b»l vrnjen, niti mu ni bila izplačana nikakršna odškodnina, čeprav je nova oblast kar nekaj časa po vojni vzdrževala to ribogojnico. Kasneje je bil del gradnje transformatorja, posekanih je bilo več sadnih dreves in jesenov, očetu pa je bil vrnjen le del njegovega zemljišča. Del Lakotovega zemljišča si je prilastil zasebnik, ki je najprej živel v leseni baraki, nato pa je na tem mestu zrasla novogradnja. Lakota trdi, da so njegovo zapuščino - parcelo je podedo- val po očetu - tolikokrat "zmrcvarili" (širili so tudi pot pa kanalizacijo, skratka, vedno na njegovi parceli), da je že skrajni čas, da to v nebo vpijočo krivico popravijo in mu zemljo vrnejo nazaj v last in posest. Upravna enota, ki se ukvarja s to zadevo, tudi ugotavlja, da je bila leta 1960 ta parcela podržavljena. Iz posesti in uporabe je bil najprej odvzet del za postavitev transformatorja v izmeri 152 kvadratnih metrov, nato pa del v izmeri 90 kvadratnih metrov in 23 kvadratnih metrov za javno pot. Skupno je bilo prejšnjemu lastniku odvze- Tečaji škofjeloškega Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Odlično + odlično = komaj dobro /ak^* Ij0ka' februarja - Po matematični h kajti odr5-**'1 in izraćum'1 ze°raia trditev ne drži, dobro no rojeva odličnost in ne nekaj, kar še - nt. Članom in zanesenjakom škofje-J^kega Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev IKLNO) pa je sicer nelogična trditev jasna. Pri vz8oji in vzreji psov namreč velja pravilo, da je Poleg znanja in veselja potrebno še veliko sreče. Omenjeni klub deluje šest let in ima SO aktiv-n,h članov, ki se ukvarjajo z rejo, vzgojo in panjem nemških ovčarjev. Svoje prostore ima« •>° v Crnogrobu, kjer so zgradili lično brunari-Co* lani pa so do nje napeljali še vodo in elek-tn*o. Osrednja dejavnost je vzgoja psov, zato društvo organizira tečaje oziroma šolanja psov. Lctošnje se bo začelo jutri, 1. marca, ob 17. uri, y nekdaryi škofjeloški vojašnici, namenjeno pa -e šolanju vsem pasmam psov starejšim od 3 Mesecev. Lani se je šolanja udeležilo 49 psov, 00 besedah predsednika Ludvika Bernika je iz-P'te opravilo 15 psov, za katere upa, da bodo letos šolanje nadaljevali. . Spomladi bomo pripravili tudi tečaj za iskanje pogrešanih oseb, ki ga bo vodil gorski eševalec Marko Nachtigal, uvajamo agiliit. Poleg tega pa pripravljamo svojo stran na In-lernetu," ie detal Fu»r«ii< tp* a.mM a* «.» PravUajo h° letos i vost najsko tradicionalno razstavo, ki Ima In jo odlikujeta visoka kako-rrted *er mednarodna udeležba. Na njej bodo oai w ~ug*m Drec}stavili tudi pasja stranišča, ki Dl J«n namestili v Škofji Loki in s tem pos- i lani škofjeloškega Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev imajo svoje prostore v Crngrobu, kjer so zgradili brunarico. krbeli za čistejše mesto. V začetku bi jih zadoščalo deset, njihova postavitev pa bi občino stala približno 700 tisoč tolarjev. Razveseljujoče je povečevalne članstva in čedalje večja strokovnost posameznih tečajev, manj optimističen pa je podatek, da se nenehno zmanjšuje število psarn, saj1 jih je bilo pred leti vsaj ducat, zdaj jih je v Škofji Loki le 6. • R. Skrjanc to 265 kvadratnih metrov. Pritožba Lakote se nanaša na vrnitev podržavljenega zemljišča v izmeri 90 kvadratnih metrov, ki je bilo priključeno k parceli kot funkcionalno zemljišče odmerjeno k lesenima hišicama, kjer imata zasebnika lastninsko pravico. Prav to - da se zemlja vrne, kakor zahteva Božidar Lakota - je po mnenju Upravne enote nemogoče. Upravna enota Jesenice, kamor romajo vse vrste pritožb in od koder opravljajo na licu mesta razne oglede, skupaj z novo občino Kranjska Gora pravi (in to velja), da se po zakonu o denacionalizaciji zemljišče, ki je prešlo v last in v uporabo drugih fizičnih oseb, ne more vrniti v naravi, saj le-ti niso zavezanci po zakonu. V takih primerih in tudi v primeru Božidarja Lakote pride v poštev le odškodnina v obliki obveznic ali delnic republike. Vendar pa je Lakota večkrat -tudi na ogledih zahteval, naj se prouči možnost vrnitve v naravi dela zemljišča. (Da se je vse še bolj zapletlo, je prišlo tudi do nepojasnjene razlike v velikosti in so bile pri odmeri napravljene nekatere napake). Tako je lahko še bolj nezaupljiv do nekdanjih geodetov. Ta del zemljišča je zdaj prešel v last občine Kranjska Gora, kjer pa pravna svetovalka pravi, da bo občina Kranjska Gora ta del zemljišča vrnila denacionalizacijskemu upravičencu Božidarju Lakoti. Božidar Lakota je pisal na vse naslove, tudi na varuha človekovih pravic, da bi se mu popravila krivica. Vsekakor je zgleden in vzorčni primer, kako pri prejšnjih oblastnikih lastnina ni nič pomenila - njegovo zemljišče sredi Mojstrane so res "razmrc-varili" do neprepoznavnosti, si ga zasebno in v "družbeno" korist samovoljno prilastili. In od vse lastnine so ostale le neke obveznice, ki pa jih prizadeti dedič noče sprejeti.. • D. Sedej Naslednjo nedeljo z Gamsi po nagelj Na Limbarsko goro Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam tudi v novem tisočletju ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d.. Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Tri pustovanja v termah Pojutrišnjem je že ta debel' četrt'k', dva dni zatem pa najbolj nor dan v letu. pustna sobota, 4. marec. Gorenjski organizatorji, turističnih, potovanj so- Vam ponudili tri pustne izlete, a dva od njih sta že zasedena. Kaj so Vam pripravili? Podjetje B&B Kranj pelje izletnike v Toplice Dobrna; Turistična agencija Integral Tržič na super pusto-vanje v Termah Topolšica; z Meteorjem iz Cerkelj boste pusta pokončevali v Murski Soboti v Zvezdi-Diani. Odhodi pri vseh treh izletih bodo zgodaj dopoldan iz Radovljice; Meteorjev avtobus bo pred tem počakal na postajah v Cerkljah in Šenčurju, Integralov avtobus pa tudi v Tržiču, Bistrici in Kovorju. Cena za kateregakoli od teh treh izletov je enaka: 4.500 tolarjev (naročniki Gorenjskega glasa imajo tisoč tolarjev popusta za Pusta, torej samo 3. 500 tolarjev). Maske kajpak zaželeni', saj bodo na vseh treh pustovanjih tudi izbirali najboljše maškare, o katerih bodo Marija Barle, Mitjam Pavlic in Nina Skubic pripravile reportaže v Gorenjskem glasu, Prijave so možne le še za Integralov izlet na pustomnjev Termah Topolšica; izleta B & B ter Meteorja sta zasedena. Po nagelj na Limbarsko goro Tudi h los Društvo krajanov Limbarsko gora in Smučarski klub Moravče organizirata tradicionalno prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, ki bo naslednjo nedeljo, 12. marca. Kot je planinski praznik na Limbarski gori postal lepa tradicija in bo letos že dvanaj-stič, je tradicionalno tudi povabilo Turistične agencije Integral Tržič, da se pridružite pohodnikom na Limbarski gori. Vzpon je primeren tudi za manj vzdržljive in za pohodnike z manj kondicije, kajti Limba rska goraima "samo" 772 metrov višine, hoje je približno eno urico. Na gori je -nuna izletniško točka cerkvica S\ Valentina, ki je tudi romarska pot. Organizatorji na vrhu obljubljajo prijetno planinsko srečanje. Sodelujejo: piha/na godba iz Moravč, tamburaši iz Vrhopolj, učenci moravske osemletke in ansambel Gamsi. Na stojnicah bo pestra gostinska ponudba, zlasti domačih dobrot, in tudi planinski srečelov bo. Integral Tržič bo poskrbel tudi za krepko planinsko malico, da ne bo komu zmanjkalo sape. Avtobus bo pelja na relaciji TRŽIČ - (Podmežakla-Jesenice-Žirovnica-Lesce, če ho s tega dela Gorenjske vsaj 6 prijav hRADOVIJICA-Kranj-Stražišče-Žabnica-Škof-ja Loka Smlednik lodicc-Mostc-Mcngeš. Povrate k po obratnem voznem redu popoldan oz. proti večeru, vsekakor do 19. ure. Cena izleta ie 3.200 SIT (za naročnice Gorenjskega glasa 2.000 tolarjev, za naročnike 2.200 SIT). Na Janzev vrh 25. marca Materinski dan 25. marec, ki mu marsikje rečejo kar 'starševski dan \ lahko v letu 2000 praznujete na prav posebej lep način: v soboto, 25, marca, Vas ljubljansko turistično in prevozniško podjetje NERED, v sodelovanju z glavnim medijskim pokroviteljem Gorenjskim glasom, vabi na celodnevni praznični izlet v Zdravilišče Radenska. Po prijetnem dnevu v termah bo pozno kosilo oz. zgodnja večerja in zabavni večer v prijetnem gostišču Janžev vrh. Naš predlog predvsem Gorenjcem: podarite ta izlet mamicam, ženam, dekletom. In kajpak pojdite zraven, saj bodo potrebovale soplesalce. Neredov avtobus bo peljal po običajni relaciji Radavljica-Kranj-Škojja Loka-Vodice-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je za udeleženke 5.400 tolarjev (za NAROČNICE Gorenjskega glasa samo 4.400 SIT). Za udeležence, torej spremljevalce, sta ceni malenkost višji: 5.600 oz. 4.600 tolarjev. 25. marec tudi v Slovenskih Goricah Koledarska pomlad se začne čez tri tedne in prvo pomladno soboto, 25. marca, kije tudi Materinski dan, Vam Integral Tržič pripravlja imeniten izlet: za prijetno sprostitev, utrditev zdravja in nabiranje novih moči zoper spomladansko utrujenost bo najprej nekaj časa v Termah Maribor, v notranjih ali zunanjih bazenih, v masažnih bazenih (vrfiirlpoolili) ali v savnah (turških in finskih). Po kratkem ogledu delčka znamenitosti štajerske prestolnice bo naslednja postaja Benedikt v Slovenskih Goricah, turistična kmetija Senekovič, kjer bodo poskrbeli za pravo kmečko pojedino, za pokušino odličnega domaČega vina in seveda tudi za harmoniko, da ne bo dolgčas, ko bodo koga zasrbele pete. Izlet je lahko izvirno darilo dekletom, ženam, mamicam ob prazniku, zato je Turistična agencija Integral pripravila ugodne cene: za udeleženke stane izlet 5.200 tolarjev, za 'moški del' 5.400 SIT (za naročnice Gorenjskega glasa samo 4.200 tolarjev, za naročnike 4.400 SIT, torej kar celega tisočaka naročniške ugodnosti). 'Vozni red' fntegralovega avtobusa: Tržič-(Podmežakla-Jesenice-Žirovnica, vendar samo, če bo vsaj 6 prijav!)-Radovljica-Kranj-Žabni-ca-Ško.fja Loka-Smlednik-Vodice-Mengeš. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sla Vam v letu 2000 « poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič .« 064/563 2H0), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasat 064/ 223-444 in 223-111. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar rezervacija velja samo z vplačilom celotne cene Izleta! PIVOVARNA UNION KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1999. V Galeriji Mestne hiše razstavlja barvne fotografije Janez Marenčič. V kleti Prešernove hiše fotografije na temo narave razstavlja Tina Doki. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Franc Bešter. V Galeriji Sava v Savini poslovni stavbi razstavlja akad. slikar Boge Dimovski. V preddverju Is-kratel razstavljata fotografije Vasja Doberlet na temo Vode in Janez Pelko na temo Zatežena breztežnost. V avli Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Darko Slavec. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja Nejč Slapar. V Cafe galeriji Pungert likovna dela razstavlja Stojan Špegl. V Galeriji Gostišča Dežman je na ogled razstava Fotografija tisočletja. V prostorih Domplana razstavlja na temo Prešeren-lirika akad. slikar Milan Balista. V prostorih Fakultete za organizacijske vede razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V prostorih hotela Bellevue na Šmarjetni gori razstavlja skulpture Jože Volarič. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja slike iz keramike Vlado Novak. V gradu Khislstein razstavljata Mojca Bolha in Žiga Pilih. V Gostišču Arvaj je na ogled razstava Prešeren v letu 2000, razstavljajo: Alenka Kham Pičman, Vinko Tušek, Nejč Slapar, Milan Batista, Boni Čeh, Zmago Puhar. V Pizzeriji Sonja na Bistrici pri Podbrezjah razstavljajo člani likovne skupine Sava. V avli Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava oljnih slik akad. slikarke Brigite Požegar iz cikla Velika narava. JESENICE - V Kosovi graščini fotografije z narodopisnimi motivi Slovenije in sosednjih dežel z naslovom "Izročilo" razstavlja fotograf Peter Pokom. V razstavnem salonu Dolik so na ogled fotografije članov Foto kluba Hrastnik. V kulturnem domu na Slovenskem Javorniku razstavlja Janez Amhrožič. ŠKOFJA LOKA - Loški muzej je v zimskem času odprt le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro; za skupine je po dogovoru možen ogled tudi med tednom med 9. in 13. uro. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja "stripe za otroke" avtor stripov Matjaž Bertoncelj. V galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja so na ogled knjižne kazalke avtorice Petre Plestenjak. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja barvne fotografije na temo V gozdu Boštjan Pleško. ŽELEZNIKI - V Galeriji Muzeja Železniki razstavlja slike iz peska Stanka Golob iz Grahovega ob Bači. POLJANE - V gostilni Na Vidmu razstavljajo portrete "Ujet Polanc" Izidor Jesenko in sodelavci. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar in slikar Peter Abram. Čebelarski muzej v Radovljici in Kovaški muzej v Kropi sta v februarju zaprta. V prostorih Gorenjske banke, PE Radovljica razstavlja slike akad. slikarkaBrigita Požegar - Mulej. V galeriji pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Foto kluba Nova Gorica. V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled fotografska razstava Avstralija avtorice Barbare Grm. BLED - V prostorih Občine Bled je do konca februarja podaljšana razstava del Vide Soklič. Galerija Fundacije Jože Ciu-ha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. V Hotelu Astoria fotografije razstavlja Franci Ferjan KRANJSKA GORA - V prostorih Občine Kranjska Gora razstavlja slike Franc Berce, član Dolika. V Liznjekovi hiši je do marca na ogled razstava S Triglava na vrhove sveta z Alešem Ku-naverjem. TRŽIČ - V galeriji atrija občinske stavbe so na ogled oljni pasteli Janeza Kočevarja. DOMŽALE - V Galeriji Domžale v kompleksu blagovnice Vele razstavlja akad. slikar in grafik Bojan Kovačič. V Razstavišču na Studencu pri Domžalah (poleg poletnega gledališča) razstavlja slike na temo Likovna in medijska iskanja Silvo Teršek. KAMNIK - V Galeriji Miha Maleš, Glavni trg 2, je na ogled razstava Prešeren in Maleš. V Galeriji Veronika razstavlja slike, objekte in akvarele akad. slikar Klavdij Tutta. V kavarni Veronika razstavlja Dušan Sterle. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Te dni v kinu KLUB GOLIH PESTI IN IVANA ORLEANSKA Kranj - V četrtek na gorenjska filmska platna prihaja divjanje, razdejanje in "žajfa" v podobi ameriške filmske uspešnice Klub golih pesti. Ivana Orleanska z fVtillo J. na sporedu že od preteklega tedna. Tu pa je še Sibirski brivec Imena David Fincher, Brad Pitt in Edvvard Norton o najnovejšem "amerikancu", filmu Klub golih pesti povedo veliko, na filmskih platnih pa boste videli toliko, da vam bo dovolj. Vsi trije našteti so nosilni akterji filma. Prvi je režiser (posnel je kultni film Sedem, pa spot Vogue za Madonno in Love Is Strong za The Rolling Stones), igralca Brad Pitt (Sedem let v Tibetu, Ko pride Joe Black, Jesenska pripoved, Reka poje mi...) in Edvvard Norton (Primal Fear, Ljudstvo proti Larrvu Flyntu, Generacija X...) pa sta tako že dovolj znana. Kriminal? Ne, raje povedano odtrganci. Med skladbami, ki jih slišimo v filmu sta tudi Lo Love, No Noth-in' v izvedbi Marlene Dietrich in go' In Out West Toma Waitsa... Drugi film, ki prihaja te dni je Sibirski brivec. Gre za romantično zgodbo s konca 19. stoletja, ki se dogaja na relaciji Amerika -Rusija. Visoka družba, vojaški vrhovi, denar, ljubezen, predvsem pa lepotica Jane Callaghan (Julia Ormond), katere zgodba je rdeča nit filma. Sibirski brivec je film o tragični ljubezni in o tradicionalnem ponosu ruske duše. Poleg Ormondove v filmu igrajo še Oleg Menshikov, Richard Harris, Aleksei Petrenko in drugi... Zgodba, mit o Ivani Orleanski je doslej doživel že ničkoliko filmskih upodobitev. Zadnja, ki se trenutno vrti po Sloveniji ima v prvi vrsti odlično igralsko zasedbo: Milla Jovovich, John Malkovich, Faye Dunaway, Dustin Hoffman... in seveda odličnega režiserja Luca Bessona. Zgodba iz 15. stoletja, o kmečkem dekletu brez šol, o skrivnostnem pismu, vojski, ki jo je Ivana povedla nad Angleže in pri Orleansu zmagala. Pri osemnajstih sojo ujeli in predali najhujšim sovražnikom, pri devetnajstih so jo razglasili za čarovnico in sežgali na grmadi. Petindvajset let kasneje so jo spoznali za nedolžno, šele leta 1920 pa razglasili za svetnico. Ivana Orleanska je francoski ponos, film pa z ameriškimi igralci in evropskim dihom. Na gorenjskih amaterskih odrih OD PRESNETE PIJACE DO TANKEGA LEDU Konec tega tedna je bil na amaterskih gledaliških odrih živahen in predvsem poln smeha. Tako so v Podljubelju pod režiserskim vodstvom Jožeta Fajfarja premierno predstavili komedijo Na tankem ledu, v Bohinjski Češnjici pa sta gostovala kranjskogorska igralca, ki sta Bohince nasmejala s predstavo Presneta pijača. Predstavo Na tankem ledu zaznamuje "nenehno gibanje, stalno prihajanje in odhajanje", kakor je bilo povedano na odru. Pravzaprav je to situacijska komedija o treh stevardesah, ki ne vedo, da imajo vse istega zaročenca. Enkrat je na vrst ena, ko odleti, jo nasledi druga, njo pa spet tretja. Dokler njihova letala nimajo zamud, je vse-kot v pravljici, ko pa se vozni redi začnejo počasi spreminjati, se zgodba začne zapletati, zaradi česar se pojavi nemalo smešnih trenutkov. Podljubeljsko komedijo so prehitro naveličali predstave. Nič kaj naveličanega vtisa ni pustila niti predstava Presneta pijača, ki stajo Bohinjcem nalila avtorja, režiserja in igralca Franci Koražija in Marsel Gom-boc. Ravno nasprotno: polna dvorana se je debelo uro smejala in hihitala, na koncu pa še veselo zavriskala igralcema v pozdrav. Menda so igro na oder pomagali postaviti dolenjski sadjevec, sivi pinot, zlata peni-na, gorenjski sadjevec, rumeni muškat in ostalo sorodstvo. Med tekočimi opojnostmi pa sta se sprehodila delavec Tonči Na tankem ledu: Sandi (Bojan Rejc) in Andrej (Aleš Leitinger) med pomenkovanjem o prednostih, kijih ima harem stevardes sredi Ljubljane. uprizorili mladi igralci. "Polovica jih še nikoli ni stala na odru. Imeli smo srečo, da vsem trem stevardesam pristoji vloga, ki jo igrajo," je povedal režiser Jože Fajfar. No, tri stevardese (Vesna Narat, Ines Neme in Sandra Jane) krmari - enkrat bolj, drugič manj uspešno - njihov predragi zaročenec Andrej (odigra ga Aleš Leitinger). Skozi številne zaplete, ki nastanejo zaradi Andrejeve pogoltnosti - hja, tri leteče ljubice stanejo manj kot ena, pa še razgibano življenje imaš, meni Andrej, pa pomagata hišna pomočnica (Romana Turk) in Andrejev prijatelj Sandi (Bojan Rejc). Slednji spretno uporablja svojo improvizator-sko žilico, zato je odveč bojazen, da bi se igralci ali gledalci Primorec (igra ga Franci Koražija) in komercialist Joža Gorenje (Marsel Gomboc). Tonči se kobaca po cesti, v svoji pijanski omotičnosti reče marsikatero boso in zraven še debelo. Sreča uglajenega komercialista, sosedovega Joža. Joža je najprej čistunski in poln pametnih nasvetov, a kaj hitro tudi njega premaga vonj alkohola. Avtorja komedije o pijači sta v gledališki list zapisala, da njuna komedija nima ne začetka ne konca zgodbe. In da je podobnost z resničnimi dogodki zgolj naključna. Zapisala sta tudi, da sta se namerno izognila žalostnim zgodbam, ki jih v družino prinaša alkohol. Dodamo lahko le še to, da je v Presneti pijači meja med Primorcem (ki spije FRANC BESTER V MALI GALERIJI V KRANJU Kranj, 29. februarja - Danes zvečer bo v Mali galeriji v Kranju otvoritev razstave slik akademskega slikarja Franca Beštra iz Kranja. Diplomiral je na ljubljanski ALU pri profesorjih J. Berniku, Š. Planincu in G. Gnamušu, na poti med pedagoškim poklicem in statusom samostojnega kulturnega delavca pa je lani izbral profesuro likovne umetnosti na gimnaziji Jesenice. S svojimi raznovrstnimi prizori, značilno na trenutke "astralno" motiviko izstopa med slovenskimi figuralnimi slikarji. Njegove slike so svet fantazij, sanj in nenavadnega. Doslej je samostojno razstavljal več kot tridesetkrat. Presneta pijača: Joža (Marsel Gomboc) in Tonči (Franci Koražija) pa sta takole modrovala (predvsem) o ženskah. Naj gre za stanovanje v Ljubljani, kjer ima svoj harem ljubitelj stevardes Andrej, ali pa za navadno gorenjsko ulico, kjer se srečata Tonči in Joža - smeha je bilo povsod dovolj. • Špela Z-foto: Tina Doki vse, kar mu kdo plača) in Gorenjcem (priložnostnim pivcem, ki rad išče svojo priložnost) najprej debela, po nekaj potegih iz steklenice pa se začne tanjšati in na koncu oba, delavec in komercialist, obležita na isti ravni. Nove možnosti predstavitve likovne umetnosti OGLED ALI NAKUP UMETNINE KAR PREKO INTERNETA Kranj - Takšna ideja se je namreč porodila Kranjčanu Dušanu Fischerju, ki jo je pred skoraj dvema letoma tudi realiziral, ko je na Internetu odprl Galerijo Carnia (www.gallery.carnia.tribe.si ). Odprtje galerije je Dušanu Fischerju predstavljalo uresničitev želje po združitvi svojega umetniškega izražanja s fotografijo iz sedemdesetih let in računalniškega znanja, zato je sam avtor tako oblikovnega dela, kot samega računalniškega programa. Smisel takšnega načina razstavljanja (preko interneta), za Slovenijo dokaj nenavadnega, za tujino pa že skoraj povsem običajnega, vidi Fischer predvsem v promociji likovnih umetnikov, saj tu lahko vsakdo vidi njihova dela, kratek življenjepis, seznam njihovih razstav in nagrad, kadarkoli in od koderkoli. Zainteresiranost naših ustvarjalcev, trenutno jih je v galeriji prijavljenih petnajst, je še kar velika, vendar jo hkrati spremlja tudi velika nezaupljivost. Ob vsakem delu, ki ga obiskovalec spletne strani pogleda, dobi informacije o tehniki, velikosti, letu nastanka in ceni razstavljenega dela, če pa je le to že prodano, dobi tudi to informacijo. Na prvi strani galerije je prikaz del po avtorjih in *tudi po likovnih tehnikah, napisan v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak razstavljavec raz- stavlja od osem do dvanajs svojih del, saj je to število, ki ga je ta tehnika zmožna. Od same otvoritve , galerij Carnia, ki je bila I. oktobra 1998, pa do danes, se je na njenih spletnih straneh zvrstilo okoli šest tisoč obiskovalcev celega sveta. Letošnji dnevn obisk, ki še narašča, znaša povprečju več kot štirides "klikov" na dan. Dušan Fisch^n vse te podatke skrbno zbira vodi statistiko, saj mu pre^. tavljajo pomembne napotke p nadaljnem razvijanju galerije- ^ "Galeristi" te vrste so lTied^u bojno povezani po vsem s. f' si izmenjujejo informacije< m y ganizirajo različne akcije-letošnjem letu, v mesecu s P tembru, Fischer na tak nac^ pripravlja Svetovno razsta slik na papirju, kjer bo zastoP nih okoli dva tisoč avtorje^ vsega sveta, vsak izmed njin lahko razstavil do tri dela, &v sodelujočih pa bo opravila kovna mednarodna žirija- . bodo na ogled v virtualni gaJ ji, v živo pa si jih bomo lan* ogledali v prostorih Gorenj* ga sejma. Fkar . Nusa k*" Pišem* pišeš Pisma Škofjeloški osmošolci so prek pisem tkali niti s slovenskimi književniki. Pisma je simpatična knjižica pisem, ki še diši po tiskarski barvi. Pod izdajatelja in založnika so se podpisali škofjeloški župan Igor Draksler, ravnatelj Osnovne šole Ivana Groharja Zlatko Košič in ravnatelj Osnovne šole Petra Kavčiča Marko Primožič. Najbolj zaslužna za izvirno zbirko pa sta poleg učencev iz obeh šol nedvomno učitelja slovenskega jezika Tatjana in Bogdan Košak. Vsak v svoji šoli sta zadnja tri leta, od jeseni 1997, osmošolcem želela približati materinščino, sodobno književnost in njene ustvarjalce na drugačen, tudi 2a učence privlačnejši način. Učenci so morali napisati Pismo ali kako drugače vzpostaviti osebni stik z ustvarjalcem. Lahko so jih obiskali doma ali pa se z njimi Pogovarjali po telefonu. Iskali So gradivo o njih v knjižnicah in nato sestavili nalogo, ki so jo pisno in govorno predstavili sošolcem v razredu. Knjižica je torej zbirka pisem, ki so jih osmošolci pisali slovenskim književnikom, in odgovorov nanja. Med izbranimi književniki so znana imena pa tudi imena, ki so za zdaj znana samo v škofjeloškem koncu in se bodo verjetno še zapisala v zgodovino slovenske književnosti. Po besedah obeh učiteljev je knjižica namenjena mladim in tudi malo starejšim, ki radi prebirajo zgodbe o ljudeh, katerih imena srečujejo v knjigah, pesniških zbirkah, na ploščah in so zanje nedosegljivi. Nastala pa je tudi zato, da ne bi izginilo v pozabo delo otrok. Zanimivo je, kateri književniki so odgovarjali na pisma otrok, ter seveda vsebina pisem, ki povedo celo marsikaj, kar še ni bilo povedanega. Osmošolki Kristini je odpisala Kristina Brenk, Mojci Silva Brank, Mihu Mate Dolenc, Renati Brane Dolinar, Anji, Mateju in Neži Ervin Fritz, Teji in Indiri Alenka Goljevšček Kermauner, Nejcu Berta Golob, Alenki in Tini Branka Jurca, Jani Mila Kačič, Janji Janez Kajzer, Eriki in Janezu Miroslav Košuta, Nini Jani Ore pravljic v gorenjevaški šoli V mesecu kulture je bilo v Osnovni šoli Ivana Tavčarja osem ur pravljic, ta teden pa se odvijajo počitniške ustvarjalnice. Najprej pravljica, potem delo "Malarčki", prvošolčki, dru-gošolci in tretješolci so bili razdeljeni v tri skupine, saj Se jih je za ure pravljic prija-Vl'o kar 72. Poslušali so Muco Copatarico in lepili copatke na list, nekateri pa so izdelali prave copate iz usnja in umetnega krzna. Po poslušanju pravljice Tri bot- re, tri lisičice so gubali iz papirja. Nastala je čudovita lutka lisica. Trije medvedi in Lonček kuhaj sta bili glavni zgodbici za oblikovanje izdelkov iz gline. Poslušali so še pravljici Prodajamo za gumbe in Dvanajst slonov. Gumbe so vrteli na vrvici, slone pa izrezali iz papirja, pobarvali in nalepili na plakat. Učencem so take urice všeč, ugotavljajo Barbara, Helena in Jana, ki so jih vodile. Zaradi velikega zanimanja jih bodo še pripravile. Med zimskimi počitnicami pa bodo v šolo prihajali tretješolci, četrtošolci in petošolci, ki bodo v "ustvar-jalnicah" pod vodstvom Marjete naredili veliko lepih izdelkov. Kovačič, Klemenu in Petru Kajetan Kovic, Janezu, Janu in Gašperju Vitan Mal, Mateji Miha Mate, Leni Neža Maurer, Idi in Mojci Bogdan Novak, Mateji Blaž Ogorevc, Jani, Luku in Minki Tone Pavček, Primožu Vid Pečjak, Brigiti in Katarini Ela Peroci, Vanji Žarko Petan, Milošu Slavko Pregl, Petri Jure Rejec, Sergeji Primož Suhodolčan, Azri Irena Tratnik, Petru in Urbanu Tomaž Šturm, Juretu Marjan Tomšič, Acu Edo Torkar, Elviri Saša Vegri, Mariji Janja Vidmar, Nini Saša Vuga, Janji in Anžetu Dane Zaje, Tjaši, Stašu in Jerneju Ciril Zlobec, Klemenu in Mateju Ivo Zorman ter Blažu Dim Zupan. Knjižico sta Tatjana in Bogdan Košak poslala vsem književnikom, ki so odgovarjali na pisma otrok. Posebej ponosna sta na odmev Toneta Pavčka, kije dejal, da mu ni žal, ker se je takrat, ko je prejemal pisma otrok, premagal in jim odgovoril. Saj, kot je zapisal, ni toliko pomembno, kaj napišeš, kot to, da pošiljatelju pisma odgo-voriš, da se povežeta v lepo dvojino. • H. J. rtfriTif&rfirrTtTmiiffiiTri NA VRTILJAKU Z ROMANO B Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM 913 Ffl KLEPETALNICA Dragi naši prijatelji, hvala vam, ker tako pridno kličete. Res je užitek klepetati z vami in najbolj nahrušen jeziček je imela Jasna Hrnčič iz Bistrice, zato si je prislužila nagrado. Med počitniškim tednom izdelajte masko, da boste brezskrbno rajali. Uživajte počitniške dni, vam želijo • radijske klepetulje. Rodio Triojov GSSI.04i.W4 anju. ruarja so snemali poletje filmskem salonu Prvi —ai1.OVa hči igra na klavir v soDrVrsti "Jen oče (Ivo Ban) s daj p° ln škofom Wolfom, za- (vero?evka' njena nči Julija Voije • Drolc) in vidno zado- AnžJ! njen zaročenec pl. Josef ŠtUrhm Scheuchenstuel (Brane igral ej) ter še kakih dvajset (Pavlev ln statistov. Prešeren PrUateiJemv"ohrib\.! sy°Jima jcina, knjižničarjem hSt hotel casinč kranjska gora hit Hotel Casino Perla, Nova Gorica; HIT Hotel Casino Park, Nova Gorica; HIT Hotel Casino Kranjska Gora; HIT Casino Kristal, Rogaška Slatina; HIT Casino Otočec. Avtooptika, centriranje, popravilo in prodaja gum IHUBMEJgC servis avto gum Ivana Hribarja 7, CERKLJE TeL: 064/42 15 13 MICMELIN ^J1®®,8 TeL/fajc 064/42 15 12 GSM: 041/378-835 COOofrtAR UNIROVAL Q nokicin SEM PERI T ftmatfB * ^OEBiCA GOOofvEAH X) 60>r*0PArW(A fOZ/LA Nova generacija Fordovega Transita Poslanstvo dolge tradicije Po dolgem odlašanju so pri Fordu razvili novo generacijo dostavnega vozila transit, ki ima sicer že kar 35- letno tradicijo. V dolgih letih se ga je oprijel sloves vzdržljivega in robustnega vozila, doslej pa so jih izdelali več kot štiri milijone. Nova generacija napoveduje predvsem boljšo prilagojenost sodobnim prevozniškim zahtevam. Zanimivo je, da so transita tokrat razvijali tako v ameriškem kot v evropskem Fordovem razvojnem oddelku. V ameriškem Dearbornu so zasnovali novo platformo za komercialna vozila, pri tem pa so jim bili v pomoč tudi strokovnjaki iz centrov v Veliki Britaniji, Nemčiji in Belgiji. Posebnost nove osnove je v tem, da jo lahko prilagajajo ne samo različnim me-dosnim razdaljam ampak tudi pogonu na sprednji ali zadnji kolesni par, pri čemer je enakih kar 95 odstotkov vseh delov. prejšnjih. Trenutno je najšibkejši 2,4-litrski motor s 75 konjskimi močmi, v kombinaciji z različno velikima hladilnikoma polnilnega zraka pa ima enako prostorninski motor celo mnogo večjo zmogljivost, 90 ali 120 konjskih moči. Prav tako je za transita na voljo 2,3-litrski bencinski štirivaljnik s 145 konjskimi močmi. Za novo generacijo motorjev je značilen na 25.000 kilometrov podaljšan servisni interval. Oblikovalci novega transita niso bili pozorni samo na lepšo Pogon sprednje osi naj bi služil predvsem vozilom z manjšo nosilnostjo do 2,8 tone, za vozila nad to nosilnostjo pa je primernejši zadnji pogon. Modularnosti platforme so konstruktorji prilagodili tudi motorni prostor, zato je mogoče vgrajevati prečno ali vzdolžno postavljene pogonske stroje. Motorna paleta pri novem transitu temelji na novo zasnovanih strojih z oznako dura torq, ki imajo vbrizg goriva urejen preko visokotlačne črpalke in so zaradi boljše obdelave in uporabe novih snovi lažji od zunanjost ampak tudi na udobnejšo in varnejšo notranjost z novo armaturno ploščo. Sem sodijo številni odlagalni predal' in police, boljša zvočna izolacija, manj motornih treslljajev-bolj pokončno postavljen vo-lanski obroč, skrbno oblikovan voznikov sedež in podobno. . Koliko bo stal novi transit, ki bo seveda na voljo v številnih tovornih in kasneje tudi Pot' niških različicah, še ni znano bolj ali manj pa je gotovo, da bo tudi pri nas naprodaj sredi aprila. . M.G- Fiat Ptinto "pol za celega u Za 1.749.000 SIT boste kupili avtomobil z motorjem s prostornino 1500 cm1, vgrajenim airbagom za voznika, volanom servo, električnim pomikom stekel in s centralnim zaklepanjem, z vgrajeno klimatsko napravo, radiom... Tako razumna cena in ugodni plačilni pogoji bodo gotovo prepričali vsakega racionalista. BATIO rw%gr%Ajr>o MOTOR Racionalna odločitev Pri Fiatovem zastopniku AC Avto Triglav so se odločili, da bodo tudi novega punta ponudili po tako imenovanem plačil' nem sistemu "daš pol, odpelješ celega". Finaciranjc, ki so ga pripravili s setrskim podjetjem Debis AC Leasing, za punta > 1,2 SX poteka tako, da kupec od celotne cene 1.570.000 tolarjev ob prevzemu plača 785 tisočakov, nakar mesečno za stroške odšteva po 6.992 tolarjev in čez eno leto poravna se j preostalo polovico kupnine. Sicer pa je na voljo še druga ; možnost, nakup brez pologa na pet let, pri katerem je potreb-! no za omenjeni avtomobil 60 mesecev odštevati po 34.100 tolarjev. • M.G. Avtomobilski salon v Ženevi Prihodnji četrtek, 2. marca, bodo v Ženevi odprli letošnj* mednarodni avtomobilski salon. Avtomobilski proizvajaj^ bodo pripeljali kar 130 novosti, med katere štejejo pretežno boljšave obstoječih modelov, čeprav bo nekaj tudi povsen« novih. O novostih in dogajanju na tej pomembni avtomobilS"? razstavi boste seveda lahko brali tudi na avtomobilskih strane«1 Gorenjskega glasa. (I PRNRDRIR PRODAJNO SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER KRANJ Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.: 064/367-460 • CELOTNA PONUDBA VOZIL • STARO ZA NOVO • UGODNI PLAČILNI POGOJI CITROEN SAXO 1.4 VTS PRIJAZNOST NA DRUGI POGLED Tista o strupu v malih stekleničkah bržkone velja tudi za avtomobile. Majhne športnike zmorejo vzljubiti predvsem mladi vozniki ali tudi tisti, ki jim je v srcu ostalo dovolj mladosti in volje za razgibano življenje. Takega ponuja tudi saxo, najmanjši Citroenov avtomobil, ki so mu konec lanskega leta v tovarni namenili manjšo kozmetično prenovo. Doslej je bil ta mali citroen premalo izrazit in preveč podoben svojemu bratrancu peugeo-tu 206, s katerim si delita mehanično osnovo, motorje in veliko sestavnih delov. Citroenovi oblikovalci so v prizadevanjih za poudarjanje pomena dveh hišnih trikotnikov, saxu naredili moderna žarometa, masko s Poudarjenim zankom, in agresivnejše odbijače. Saxo, ki ima oznako VTS, ni čisto običajen, ampak na Pol športna različica. Zato s° na njegovih bokih še bahavo poudarjene plastične obrobe pragov, ki obrobljajo tudi blatnike in se spajajo z odbijačema. Zato ima takšen saxo bolj Poudarjene reže za vpiho-vanje zraka v motorni Prostor, na vrhu prtljažnih vrat športni stabilizator zraka in v kromiran zaključek izpušne cevi. Majhno je sicer privlačno, ni pa vedno tudi pros Citroen saxo je z lansko prenovo postal zrelejši, predvsem pa bolj prijazen malček v prostoru med ki, medtem ko so notranje obloge in armaturna plošča odeti v črno. Vtis o potniški kabini je Merilniki z belo podlago hočejo pou darjati športnost tudi v notranjosti. torno in za ta avtomobil velja, da se višjerasli ljudje v njem ne bodo počutili prav dobro, ampak prej utesnjeno. Kljub temu sta sedeža dobro oprijemljiva in primerno čvrsta, le s prostotom med koleni in volanskim obročem so težave. Tudi lezenja na zadnjo klop ne bi privoščili ljudem z nerazgibanim - hrbtom, ampak s tem se je treba sprijazniti še pred odločitvijo za vožnjo. Približno enako skromen je saxo tudi s prtljažnim prostorom, ki ne zmore sPrejeti vse družinske prtljage, za prevoz potrebščin iz vsakdanjih nakupov pa je povsem Primeren. športni dodatki na zunanjosti, živahen in nezahteven motor, okretnost, lahkotnost vodenja utesnjena notranjost, ni zaprtega predala, namestitev stikal za odpiranje stekel nekaj povprečnega, drobne zamere pa gredo predvsem na račun zaprtega predala pred so-voznikom, na katerega so pri Citroenu kar pozabili in na nastavitev volanskega obroča, ki bi lahko olajšala zadrego z vozniškimi koleni. Ampak saxo se zna prav francosko odkupiti s tistim, kar ima pod motornim pokrovom. Za 840 kilogramov težak avtomobil je namreč 1,4-litrski bencinski štirivalj-nik zelo živahna zadeva, ob poskočnosti prijetno preseneča tudi z ugodno razporejenim navorom. Motor ima rad vrtljaje in se ne upira športni vožnji, je pa res, da bolj, ko se kazalec bliža prepovedanemu polju, bolj postaja hrupen. Živahnost tega pogonskega stroja kar sama vabi k hitremu pretikanju ter spretnemu dodajanju in odvzemanju plina in voznikom, ki imajo v sebi vsaj malo športne duše, zaigra srce. Dokaz za to je tudi suvereno obvladovanje lege na cesti pri hitrem ovinkarjenju, kajti zadek odnaša le toliko, da ga je mogoče zlahka nadzorovati. Pri tem pa je potrebno vedeti, da je, vzmetenje nekoliko trše in daljša vožnja po grbinastih vožnjah postane utrujajoča ali celo neprijetna. Z oznako VTS saxo dobi tudi malce več serijske opreme, na primer obe čelni varnostni vreči, osrednja ključavnica z daljinskim upravljalnikom in elektrificiran pomik stekel z nerodnima stikaloma, ki sta nameščena sedežema. V vsakem pogledu je saxo z lansko prenovo postal zrelejši in bolj prijeten avtomobil. Nenazadnje so pri Citroenu poskrbeli, da bo njegova hišna pripadnost in razpoznavnost bolj izrazita, zdržati pa bo morala do takrat, ko bo dobil svojega naslednika. • M. Gregorič Renault skrajšuje dobavne roke Avtomobili samo še po naročilu Pri proizvodnji in distribuciji avtomobilov prihaja do zanimivih nasprotij: tovarniška dvorišča so polna avtomobilov, na drugi strani pa kupci čakajo na svoje nove štirikolesnike po mesec ali celo več. Pri francoskem Renaultu so se temu odločili narediti konec. Do konca prihodnjega leta nameravajo popolnoma prevetriti sistem distribucije in s tem krepko skrajšati dobavne roke. V sedanjem sistemu distribucije so trgovci skušali kupcem prodajati predvsem avtomobile iz zaloge. Če želenega modela ni bilo, so od kupca prejeli naročilo, že prej pa so pri proizvajalcu rezervirali določeno število avtomobilov in jih naslednji mesec naročili za proizvodnjo. V tovarni so naredili štiritedenske načrte proizvodnje, izdelani avtomobili pa so le v eni tretjini ustrezali zahtevam kupcev. Z novim načinom distribucije naj bi šlo vse skupaj bistveno hitreje. Kupci bodo pri trgovcih naročili avtomobil z vsemi želenimi opcijami, naročilo pa bo s pomočjo sodobnih komunikacijskih sistemov (elektronske pošte) posredovano v eno od tovarn. Tam bo logistika prirejena tako, da bodo lahko s proizvodnjo začeli takoj, proizvodni ciklus pa naj v celoti ne bi trajal več kot 5 dni. Ostanek od predvidenih dveh tednov od naročila do dobave pripada transportu. Renault je v projekt vložil okoli 2 milijardi frankov (60 milijard tolarjev), zaradi zmanjšanja zalog in drugih prednosti pa računajo na letni prihranek med 1 in 3 milijardami frankov (30 do 90 milijard tolarjev). Seveda bodo morali ob reorganizaciji pritisniti tudi na dobavitelje in transportne organizacije. V projekt reorganizacije distribucije sta vključena tudi industrijska in komercialna divizija novomeškega Revoza. V tovarni bodo z izvajanjem pričeli maja. To pomeni, da bi v Novem mestu izdelane clie kupci lahko dobili v največ dveh tednih, medtem ko bo za vozila iz drugih Renaultovih tovarn zaradi carinskih formalnosti rok dobave za nekaj dni daljši. Spremenjen način distribucije naj bi pri Renaultu dokončno zaživel do konca prihodnjega leta. • M.G. TAKO UGODNOJ model Opet Ca sa Svving OPEL CORSA 1.399.900 SIT Seveda. Opel Corso City lahko odpeljete po izjemni ceni 1.399.900 SIT. Njena serijska oprema obsega zračno blazino za voznika, elektronsko zaščito motorja proti kraji ter izredno varčen motor (901 kilometer prevožene poti z enim samim rezervoarjem!). Skratka, prikupna Corsa vam ponuja vse za neomejen užitek v vožnji. Zato ne čakajte: ugodne cene veljajo za omejeno količino vseh modelov vozil Opel AVTOHJSA KOLMANfC & Co. <|.o.o., Maiibor. te). 062 46 02 950 • AH KOtMANlČ/« Go,, podružnica AVTO MAROVT Potikam, tel 062 825 073 ♦ AH KOLMANfC S §o.. podružnica KRAUTSSFSčaER. Bad|e ab Dr8¥t,.tsi 0602 780 440 * AVTGH1SA HVAL6C Kidričevo, tel 062 ''96 333 • AVTOHiSA HVALEČ, Ptuj. tel 062 ~7B 346 ■ AVTOHiSA KOlMANiC &.DGKI Morska Sobota im. 06» 31 645 • AVTOHlSA MARKGVI-Č. fctenbesr, iS! 062 101 289 ♦ HDRSES tt,p.&., Lendava, tel. 069 76 020 ♦ iSTRABEMZ AVTO, športni "paket" VTS: bahava plastika na poskočen, nezahteven, dovolj glasen Pragovih in obrobah blatnikov, zadnji strelu ^^^Z^šett. stohilizator in kromiran zaključek izpušne cevi. m ne preveč poz Sicer pa tako kot z zunanjostjo, tudi v notranjosti ta avtomobil hoče pokazati nekaj športnosti. Žal k temu doprinesejo le belo podloženi merilni- TEHNIČNI PODATKI vozilo; kombinirano vozilo, 4 vrata, 8 sedežev mere: d. 3,74 m, š. 1,62 m, v 1,36 m nedosna razdalja:,2,39 m Prostornina prtljažnika: 280/953 / motor: bencinski, štirivaljni 9'bna prostornina: 7360 cem moč: 55 kvV/75 KM pri 5500 v/min navor: 111 Nm pri 3400 v/min n*ivišja hitrost: 175 km/h Pospešek od Odo 100 krr>/h: 17,7 s Poraba goriva: a'8/5,2/6,5 1/100 km maloprodajna cena: ^■240.770 SIT z*stopnik: ^roen Slovenija, Koper >or. m.. 082 23 01 310 * AVTOTEHNA VtS dLco^ Ljubljana. tet, 061 18 18 511 , tei. 0t>! ?T6 09Ž,* AVTOTEHNA ViS iN MABKOVIC. Sava prt Litiji, tet. 061 874 112 ■ AVTOCeNT0» CELEIA. C«$8. tal. 063 425 450 • AVTOHIŠA JAKOPEC. Veie*ij&. te yp&, tei 066 4SŽ 444 • 1STRA8EN2 AVTO 'H ABTU?, PorJoroŽ, tel, 066 711 983 >. KRUNO 0.O.O., Btezce. tet. 0608 6! 529 * AVTOHSSAKRUNO doc., poslovalnic Mazda 323 že za 2.069.900 SIT! Tako avto kot cena privabita nasmeh na usta. lNa sliki jc Mazda 323F Zdaj boste za Mazdo 323P odšteli pičlih 2.069.900 tolarjev. Za avto srednjega razreda, ki ima servo volan, centralno zaklepanje in varnostni blazini za voznika in sopotnika, je to zares poceni. Zato pohitite k najbližjemu pooblaščenemu prodajalcu vozil Mazda in si zagotovite varen prostor na cesti! Ljubljana: A C0SM0S, d.d., (061) 159 50 90; GAMA CENTER, (061) 141 43 38; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, (062) 42 45 00 50; Cehe. STIGMA 93, (063) 411 251; Kranj. AVTO MOČNIK, (064) 241-696; Nova Gorictr. AUTORENT, (065) 28 460; Novo mesar. SIGMAC0M, (068) 376 400; Murska Sobota-. AVTOCENTER LEPOŠA, (069) 36 770; Mengeš: ALPE-CAR, (061) 738 318; Koper. AVT0PLUS, (066) 21 370; Zagorje. AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, (0601) 64 729; Velenje. AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, (063) 897 21 70 Veselo v pomlad na Breznici Glavni pokrovitelj prireditev VESELO V POMLAD 2000 Na prireditvi na Breznici so bile za končno žrebanje nagrad Bavarie Wolltex Companv izžrebane vstopnice 00023, 00126, 00115, 00071, 00043. Žrebanje bo na zadnji letošnji prireditvi VESELO V POMLAD 8. aprila. Vesel smo se s Prešernovimi krajani Veselo v pomlad 2000 na Breznici si bomo zapomnili. Na tako bogato kulturno dejavnost so občani Žirovnice z županom, predsednikom Kulturnega društva in z župnikom na Breznici zares lahko ponosni. OBČINA ŽIROVNICA Glavni pokrovitelj prireditve VESELO V POMLAD 2000 v dvorani kulturnega doma dr. Franceta Prešerna na Breznici. Breznica, 28. februarja - Kar precej let je od takrat, ko smo bili z Gorenjskim glasom v dvorani kulturnega doma na Breznici. Žirovnica je bila še krajevna skupnost in Breznica ena od vasi v njej. Do zadnjega kotička napolnjeni dvorani pa smo na koncu prireditve obljubili, da se bomo še srečali. Obljubo smo izpolnili minulo soboto in izpolnili so jo tudi domačini. Dvorana je bila spet polna. daje z izkušnjami in nenehnimi novostmi v svojem repertoarju med vodilnimi na glasbeni sceni. Prireditev Veselo v pomlad, ki smo jo tokrat pripravili skupaj s Kulturnim društvom dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, je svojo priljubljenost, sproščenost in izvirnost izžarevala prav po zaslugi domačinov. Začeli so najmlajši in malo starejši, ki so se predstavili s plesom in programom pod vodstvom neutrudne Malči Možina. V občini so res lahko brez skrbi za najmlajše, če jih "ima na skrbi" Malči. Če smo že pred novim letom spoznali moški nonet Vasovalci na prireditvi na Blejski Dobravi, smo se tokrat prepričali o izredni kvaliteti tudi drugega zbora. To je bila ob nonetu Vasovalci Mešana vokalna skupina pod vodstvom Irene Kosmač. Ponovna potrditev, da ženske s svojo taktirko dajo tisti žar in čar kulturnima skupinama. Še posebno prijetno pa so presenetili Tamburaši Kašarji pod vodstvom Župan Franc Pfajfar: "Župan ne sme obupati." Blegoš potrdil tradicijo Veselo v pomlad smo začeli z ansamblom Blegoš, ki ima najdaljši staž na prireditvah Go- Trgovina BREŽANKA Šmit Miran, s.p. Breg 26 V pogovoru z novinarjem J ožetom Kos nje ko m je predsednik Primož Junež predstavil kulturno društvo. renjskega glasa. Po krajšem odmoru na lanskem proslavljanju desetletnice seje Blegoš predstavil tokrat sicer v malo spremenjeni zasedbi, hkrati pa potrdil, ttt.:0«»*»0Va" ZIMA, GOSTINSTVO IN TURIZEM d.o.o., ŽIROVNICA 59A 4274 ŽIROVNICA □ Rizzerla MORENA ŽIRO V_N-T C A Pizzerija Morena iz Žirovnice nudi pizze iz krušne peči, z žaro, kolomare, testenine, solate, zrezke itd. Avtošola za najprijaznejšo, najhitrejšo in najcenejšo pot do AVTOŠOLA ZA VSE vozniškega izpita! KATEGORIJE VOZIL! 5 in 041 676 100 Marjan Možina se je predstavil s svojo skladbo kot Mare M. Jerneja Smoleja, ki so po letu dni našturali program, s katerim se bodo predstavili na samostojnem koncertu junija letos. Ne le skupine Zanimivi so bili pogovori z županom Francem Pfajfarjem, predsednik kulturnega društva Primožem Junežem in župnikom brezniške župnije Jožetom Klunom. Nadaljevanje nekdanje tradicije v Prešernovem kraju so na prireditvi potrdili tudi samostojni nastopi domačinov. Da res zna poskrbeti za dušo in srce, je dokazal citrar Tine Kelbl, kot vsestranski igralec in glasbenik se je predstavil Mare Možina. Na nedavni Glasovi preji na Selu pri Žirovnici, ko smo gostili ministra za kulturo Jožefa Školča, je bil v vlogi mladega Prešerna. Tokrat na prireditvi je bil najprej kantavtor z lastno skladbo, potem pa trobentar v Gorenjskem kvintetu. Več kot potrdila pa sta se z nastopom tudi Klemen Smolej in Mark Štefelin. foto Ctaudia JESENICE, Titova 58, tel.: 064 831 387 Dvorano so domačini napolnili do zadnjega kotička. Kar dve folklorni skupini ima Malči Možina. Župnik Jože Klim: "Lotil sem se tudi peke kruha... Za dušo in srce -domačin citrar Tine Kelbl. Mešana vokalna skupina pod vodstvom Irena Kosmač. Veselo je bilo pičli dve uri in kar niso pripomogli domačini s svojimi nastopi, so poskrbeli, glasbeniki z narodnozabavnim programom. Gorenjski kvintet in Medvoški muzikantje, oba ansambla sta razgrela dvorano, posebno še ob njunem skupnem nastopu na koncu. Dodobra pa smo se razživeli tudi, ko smo žrebali nagrade. Bila je minulo soboto zvečer na Breznici res prireditev, kije napovedala Veselo pomlad. In dogovorili smo se, da se homo še srečali. • A. Žalar Prireditev sva povezovala Katja Rozman in Andrej Žalar. Tonsko podporo prireditvi pa je zagotovil Viti Piskač tel.: 041 717 559 Gorenjski kvintet in Medvoški muzikantje na koncu skupaj. VESELO V POMLAD bomo skupaj na prireditvah: 18. marca v GORJAH, 19. marca zadnji dan Jožefovega sejma na JESENICAH 24. marca v MEDVODAH 25. marca v PODLJUBELJU 31. marca predvidoma v ŽELEZNIKIH 8. aprila na GORJUŠAH BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT: 0609/637-162, 0609/641-169 ALPSKO SMUČANJE Jeseničani so Hokejski zvezi Slovenije poslali odprto pismo V HZS SE POČUTIMO ZAPOSTAVLJENE Tako pravi predsednik UO HK Jesenice Peter Mire, ki opozarja na nepravilnosti pri delu HZS Jesenice, 29. februarja - Konec prejšnjega tedna so iz H K Jesenice poslali odprto pismo Predsedniku HZS Slovenije Ernestu Aljančiču, saj so prepričani, da se problemi in zapleti, ki nastajajo v slovenskem hokeju rešujejo pristransko ali pa se sploh ne rešujejo. O namenu tega pisma, ki smo ga poleg klubov in OK -Združenja športnih zvez dobili fudi novinarji, sva se pogovarjala s predsednikom UO HK Jesenice Petrom Mircem. Dobri dve strani dolgo pismo našteva več očitkov vašega kluba Pri delu HZS. Kaj je glavni problem? "Dejstvo je, da smo na nered v delu Hokejske zveze opozarjali že dlje časa. Sprva smo skušali probleme-., rešiti znotraj zveze, saj smo ob začetku prenove v jeseniškem klubu želeli, da se tudi slovenski hokej - ob sodelovanju vseh klubov in zveze -postavi na mesto, ki gaje nekoč kot šport v Sloveniji že imel. Želeli smo, da se pozabi na nepravilnosti v preteklih sezonah in začne delati na novih osnovah, temu je bila namenjena tudi septembrska skupščina v Celju, kjer smo na osnovi pravnega in finančnega reda želeli postaviti temelje za nadaljnji razvoj hokeja v Sloveniji. Žal pa te usmeritve veljajo za vse druge, le za Olimpijo ne. Hokejska zveza namreč večji del svoje pogače deli Olimpiji, ostali klubi HOKEJ V DRUGO NI ŠLO Jesenice, Bled, Kranj, 29. februarja - Konec tedna so hokejisti v skupni A odigrali kar dva kroga. Po uspehu Jeseničanov prejšnji teden v Tivoliju je bilo v petek pričakovati vroč derbi Acroni J esence - Olimpija tudi v Podmežakli. Vendar pa so se načrti po novi 2rnagi za domačine podrli že v prvi tretjini, ko so v petih minutah dobili kar štiri gole. Čeprav so imeli v nadaljevanju nekaj priložnosti, pa so na koncu poraz le omilili. Rezuitat je bil 2:6 (1:4, 1;0, 0:2). V petek sta se v Zalogu pomerili tudi domače moštvo zavije IVI Optime in Bleda, zmagali pa so domači 4:1 (1:0, 1:1, saj so Blejci nastopili tudi v precej oslabljeni zasedbi. Petkovem derbiju na Jesenicah je kar nekajkrat zavrela kri.... e v nedeljo pa je bila zanimiva tekma na Bledu, kjer sta se v go-|. Jskem derbiju pomerila Bled in Acroni Jesenice. Blejci so igrane eJ° Požrtvovalno, žal pa so bili nekajkrat iz lepih priložnosti 1] c'nkoviti. To pa so izrabili Jeseničani, ki so zmagali 4:6 (1:3, t0 ' Tekma med Olimpijo in Slavijo se je končala" z rezulta-qj. °:3 (1:1, 4:i, Li). Tako na lestvici sedaj s 14 točkami vodi ia \4 Peroni Jesenice imajo na drugem mestu 12 točk, Slavi-red 9pt'ma Je zbrala 6 točk, Blejci pa 2 točki. Danes je na spo-rne^ife nov krog. Ekipa Acroni Jesenic bo ob 18. uri v Pod-OUrJttp" gost^'a slavijo M Optimo, Blejci pa bodo gostovali pri tek^' V s'cup'm S za mesta od 5 do 8 sta bili v soboto odigrani dve s n"1-1 ^ ^ gorenjskem derbiju sta se Triglav in HIT Casino razšla 3,PrJIate[jskim rezultatom 4:4 (3:1, 0:0, 1:3), prav tako izenačeno gost 1:'' 1'1 ^ pa sta jgrala ^elje m M.I.Tivoli. V soboto Triglav Hit r6 ^e'Ju' v Tivoliju pa se bosta pomerila Mare I. Tivoli in kasino Kranjska Gora. • V. Stanovnik, foto: T. Doki UMETNOSTNO DRSANJE EKIPNI USPEH DRSALNEGA KLUBA JESENICE NA DUNAJU PQ^Sen.'Ce» 29. februarja - Pri drsalnem klubu Jesenice se lahko Pilo "*° Z nov'm mednarodnim uspehom. 13 tekmovalk je nastopi na 5. tekmi Evropskega kriterija mladih v umetnostnem dr-tih d "a DunaJu- Med 333-timi tekmovalci in tekmovalkami iz 15-rzav.Je najlepši uspeh dosegla Teodora Poštič. Zmagala je v p .8"r'-i' deklic letnik 1984. Ines Bcrginc je bila v tej kategoriji 5. Ictn'ikdeklicah letnik 1985 je bila Nena Stojanovič 6., pri deklicah 22 !986 Anja Otovič 3., pri deklicah letnik 1987 Ana Kovačič l9oqp£! deklicah letnik 1988 Kaja Otovič 8., pri deklicah letnik vač 7 ' Sekardi 10., pri deklicah letnik 1990 je bila Silvana Ko-3j j' Pn deklicah letnik 1991 Santina Rebolj 8., Sabina Ališič pa Metan/sSe uvrstitev Jeseničank v najmlajši skupini letnik 1992: 13 t ^eb°kli je bila 5., Alja Štefelin 8., Eva Mastrl pa je zasedla .„nešto. žased i mi klubi ne tem tekmovanju je Drsalni klub Jesenice 1 uel odlično 4. mesto. • J. Rabič Peter Mire pa dobimo le drobtinice ali še to ne. Ko pa gre za registracije igralcev, pa je "indiferentna" do igralcev iz drugih klubov, saj so nam naprimer naredili veliko škodo pri prestopu vratarja Glaviča. Povsem drugače so se obnašali v primeru Jana, ko se je celo direktor zveze pogajal z menedžerji in podobno... Tako smo skrajno nezadovoljni, saj nepravilnosti iz minulih let očitno nismo uspeli "presekati"." Kakšne je torej namen vašega opozarjanja na nepravilnosti v HZS? "Naš namen je, da se delo HZS spravi v določen red in da klubi, ki naj bi vodili "politiko" slovenskega hokeja pridejo do večje veljave. Ne pa, da se vse odloča iz strani predsednika in direktorja HZS, ki prekoračujeta svoja pravila. Nimata namreč iti pravice prek sklepov skupščine in IO. Dogaja se namreč, da IO nima nobenega vpliva ne na finančno poslovanje HZS, ne na sprejemanje od- ločitev. Če se spomnim samo organizacije predkvalifikacijske-ga turnirja, ko se me postavili v organizacijski odbor kot podpredsednika, pa me niso povabili na nobeno sejo, je jasno, da nekaj ni kot bi moralo biti. Iz poročila je tudi jasno razvidno, da so se finančna sredstva tega turnirja delila znotraj Ljubljane. Medtem pa nam Jeseničanom, Športnemu društvu, dolgujejo več kot šest milijonov tolarjev in ostalim funkcionarjem, ki so delali v reprezentanci, več kot milijon tolarjev - skupaj torej več kot sedem milijonov tolarjev. Svoje so poplačali, mi smo spet ostali na obrobju... Mi pa zahtevamo enake pogoje za vse klube." Se bo morda spor med vašim klubom in HZS odrazil na odločilnih tekmah, ki sedaj prihaja-jo? "Ne, to pa zagotovo ne. Navsezadnje si ne moremo privoščiti podobne napake kot lansko leto. Imamo tudi obveznosti do svojih sponzorjev, saj smo v klubu dokazali, da je moč delati tudi z domačimi igralci in da nakupi tujcev brez pokritja na račun dolgov slovenskemu hokeju ne prinašajo nič dobrega." Očitno je torej, da je kljub težavam tudi letos super finale za vašo člansko ekipo že blizu in da se naslovu prvakov niste odrekli? "Seveda je naš načrt sedaj uvrstitev v superfinale, ne glede na to, da so Olimpijo imeli že vsi za državnega prvaka. Mi pa smo prepričani, da prvenstvo še ni končano in da se bomo vsekakor potegovali za naslov državnega prvaka." • V. Stanovnik ATLETIKA SREBRO ZA BIKARJEVO Kranj, 29. februarja - Od petka do nedelje je v Gentu v Belgiji potekalo letošnje dvoransko evropsko prvenstvo. Na njem je od naših najbolje nastopila Alenka Bikar, ki je v šestih tekih na 60 in 200 metrov dosegla kar tri državne rekorde, v disciplini 200 metrov pa je osvojila srebrno medaljo. Tudi ostali naši so nastopili solidno, žal pa je imela nekaj smole edina Gorenjka predstavnica Marcela Umnik iz Šenčurja, ki je le za tri centimetre zgrešila uvrstitev v finale in tekmovanje končala na desetem mestu. • V.S. LOKOSTRELSKI BIATLON Državno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu ZUPAN NI PUSTIL PRESENEČENJA Areh, 26. - 27.februarja - Na Mariborskem Pohorju je bilo ta konec tedna še kako živo. Lokostrelski biatlonci so se namreč borili za državne naslove v dveh disciplinah. V soboto so se pomerili v individualni, daljši preizkušnji, kjer je v moški konkurenci blestel v zlatu Andrej Zupan (LK Sk. Loka-Telekom), drugouvrščeni je bil Matej Krumpestar in tret-jeuvrščeni Ivan Maradin (oba iz LD Mamut Kamnik), člana LK Šk. Loka Lojze Katrašnik in Matjaž Mohorič sta bila šesti in sedmi. Med članicami je naslov osvojila Mariborčanka Špela Pris-tavec. Matejka Mohorič (LK Šk. Loka-TSK Merkur) je prvo mesto zapravila na strelišču, tretja pa je bila z odličnim streljanjem Mirjana Rant iz LK Šk. Loka. Med mladinkami sta sestri Po-ljanšek iz LK Šk. Loka zasedli 1. in 3. mesto. Med mladinci seje Rok Rant zasedel 3. mesto. Na nedeljski zasledovalni tekmi ni bilo večjih sprememb. Andrej Županje državni prvak postal že drugič, Matjaž Mohorič pa je pridobil eno mesto in bil na koncu 6. Pri članicah je po napetem boju z nekaj več tekaškimi izkušnjami Matejka Mohorič osvojila svoj prvi naslov državne prvakinjo, Mirjana Rant je zasedla 3. mesto. Med mladinkami sta sestri Poljanšek iz Žirov zopet stali na stopničkah, in sicer na drugi in tretji, ravno tako tudi Rok Rant, ki je ohranil tretje mesto pri mladincih (vsi so člani LK Šk. Loka). Lokostrelski biatlonci pa nimajo časa za počitek. Že v sredo se bo ekipa, ki bo predstavljala Slovenijo na Evropskem prvenstvu na Pokljuki, zbrala v hotelu Astorija na Bledu. Od petka do vključno nedelje bo na Rudnem polju na Pokljuki Evropsko prvenstvo in hkrati finale evropskega pokala. Naši se bodo pomerili z najboljšimi "arčeristi" iz Nemčije, Italije, Francije, Avstrije, Švice, Rusije, Ukrajine, Poljske, Češke, Norveške,... • Moh. NASISLALOMISTI SPET SLAVILI Kranj, 29. februarja - Konec tedna so alpski smučarji nastopali na tekmah svetovnega pokala v Jong Pjongu v Koreji. Med našimi reprezentanti se je najbolje znašel Črnjan Mitja Kune, ki je bil v veleslalomu Četrti, v nedeljo pa je na slalom-ski tekmi prvič v svoji karieri stal na zmagovalni stopnički. V slalomu so točke med našimi dobili še Mitja Valenčič za 15. mesto, Matjaž Vrhovnik za 16. mesto in Jure Košir za 24. mesto. Dekleta so v Innsbrucku tekmovala v smuku in superve-leslalomu. V smuku sta nove točke med našimi dobili Špela Bračun za 23. mesto in Mojca Suhadolc za 24. mesto. Anja Kalan je bila 41. V superveleslalomu je bila v soboto Braču-nova 14., Kalanova 35., Suhadolčeva pa je odstopila. V nedeljo pa je bila odlična tretja Suhadolčeva, Bračunova je bila 10., Kalanova pa je odstopila. • V.S. SMUČARSKI TEKI DVOJČKI ROJENI ZA SPRINT Rateče - Jožko Poklukar in Ines Hižar sta zmagovalca "Kamniških šprintov", pete tekme slovenskega pokala Emona Merkur, ki so v sončnih, vendar vetrovnih Ratečah pripravili člani Cal-cit teama iz Kamnika. V finalnem teku četverice zlahka ugnala konkurente na 1800 metrov dolgi progi. Izidi, člani in mlajši člani: 1. Jože Poklukar, 2. Matjaž Poklukar (oba Gorje), 3. Jakša (Valkarton Logatec), 4. Žemva, 5. Petkoš (oba Gorje), 6. Godina, 7. Ambrožič (oba Valkarton), 8. Ponikvar (Olimpija), ml. mladinci: 1. Plešec, 2. Bočko (oba Olimpija), 3. Preveč (Logatec), st. mladinci: 1. Brodar, 2. Lauseger (oba Merkur), 3. Jese-novec (Olimpija), članice, st. mladinke: 1. Ines Hižar, 2. Podviz, 3. Tina Hižar (vse Olimpija), 4. Benedičič (Merkur), 5. Soklič (Gorje), 6. Rožič (Planica), 7. Rakovec, 8. Žibert (obe Merkur), ml. mladinke: 1. Fabjan (Merkur), 2. Belšak (Olimpija), 3. Viš-nar(Bled). • M. Močnik SMETANA KRANJČANOM IN BLEJCEM Rateče - Tudi najmlajši tekači na smučeh so se ta konec tedna merili moči in vzdržljivost na koncu Zgornjesavske doline, na državnem prvenstvu, ki je hkrati veljalo tudi za pokal Žito. V obeh mlajših kategorijah so se najbolj veselili mladi varovanci Vinka Poklukarja z Bleda, Matija Rimahazi in Ana Poklukar. Med starejšimi pa tekači kranjskega Merkurja Klemen Gradišar in v "klubskem" prvenstvu Ana Zupan. Razen Poklukarjeve, so nato vsi z pomočjo klubskih kolegov osvojili naslov tudi v štafeti, le med mlajšimi deklicami so presenetile mlade tekačice Val-kartona iz Logatca, kije bil tudi prireditelj prvenstva. • M. M. TEK TREH DEŽEL Rateče - Letošnjega teka treh dežel, ki je potekal po tromeji s startom in ciljem na Korenskem sedlu, se je udeležilo okoli 140 tekmovalcev iz vseh treh dežel. Tek je bil zelo zahteven, dolg 22 kilometrov, letos prvič pa so podelili najboljšim tudi denarne nagrade. Prizadevni organizatorji so imeli zaradi od-juge nekaj dni pred tekom kar precejšnje težave s pripravo proge, pri tem pa so zelo pomagali člani SD Rateče - Planica. V posameznih kategorijah so bili najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke. Med ženskami so v posameznih kategorijah zmagale: Ines Hižar iz Ljubljane s časom 1:19:00; Lidija Perse z Bleda s časom 1:29:58 in Irene Stopper iz Celovca s časom 1:45:44. Med mladinci je bil prvi Blaž Brvar iz Ljubljane s časom 1:16:28, med člani je zmagal re-prezentant Tomaž Žemva iz Zgornjih Gorij s časom 1:05:32, v drugih kategorijah pa so bili še najboljši Michael Standman iz St. Jakoba s časom 1:10:30, Fran-co Simometto iz Udin s časom 2:01,19 in Bojan Cvajnar iz Medvod s časom 1:13:34 ter Vvaldemar Leithner iz Avstrije s časom 1:17:27. Med veterani je bil prvi Franc Naglic iz Kranja s časom 1:29:07. Tekmoval je tudi koroški deželni glavar dr. Joerg Hai-der, ki je zasedel solidno 28. mesto, ob koncu pa je skupaj s tremi obmejnimi župani na Korenskem sedlu najboljšim udeležencem podelil priznanja. Najboljši tekač je bil Tomaž Žemva, ki je dejal: "Mislim, da še nisem tekmoval na težji progi. Bila sta dva zelo zahtevna vzpona, zahteven pa je bil že sam start. Za rekreativne tekače vsekakor preveč težko." • D.S. Tomaž Žemva BIATLON KONEC V MEGLI Kranj, 29. februarja - V nedeljo se je na Holmenkolmu končalo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu. Žal konec ni bil takšen, kot so si želeli organizatorji in tekmovalci, saj so morali tekmo moških štafet zaradi prehude megle odpovedati. Za naše pa se je slabo končala že sobotna preizkušnja s skupinskim startom, na kateri smo imeli svojo predstavnico le v ženski konkurenci. Toda Andreja Grašič je odstopila, zmagala pa je Norvežanka L.G. Skjelbreidova. • V.S. NOGOMET ZA ZAČETEK PRESENEČENJE Kranj, 29. februarja - Nogometaši v Si.mobil ligi so ta konec tedna začeli z nadaljevanjem državnega prvenstva v spomladanskem delu. Največje presenečenje je pripravila ekipa HIT Gorice, kije 2:1 (0:1) premagala Maribor Pivovarno Laško. Ostali rezultati: SCT Olimpija - Dravograd 4:2, Publikum - Mura 3:2, Potrošnik -Primorje 0:5, Korotan - Rudar in Feroterm Pohorje - Domžale bodo igrali 15. marca. Spomladanski del tekmovanja v 2.SNL se bo začel 12. marca, v 3.SNL pa 18. marca. • V.S. VATERPOLO NA LESTVICI BREZ SPREMEMB Kranj, 29. februarja - Minulo soboto so vaterpolisti odigrali 14. krog. V kranjskem olimpijskem bazenu sta se najprej pomerila Kamnik in Tivoli, zmagali pa so Ljubljančani, ki so bili na srečanju pač premočan nasprotnik. Rezultat je bil 3:18 (0:2, 1:4, 1:6, 1:6). V mestnem derbiju med Kokro in Triglavom Živila so bili zanesljivo boljši branilci naslova državnih prvakov in zmagali 3:17 (0:4, 0:4, 0:5, 3:4). Pri Triglavanih se je s šestimi zadetki izkazal Teo Galič, pri Kokri pa vratar Mitja Puhar. Koper in Probanka Leasing Maribor sta tekmo odigrala v Trstu in se razšla s prijateljskim rezultatom 8:8 (0:3, 2:1, 3:1, 3:3). Na lestvici še vedno vodi ekipa AVK Triglav Živila s 25 točkami; Tivoli Olimpija ima 23 točk, Probanka Leasing 15, Koper 14, Kokra 4 in Kamnik 3. V soboto bo na sporedu 15. krog, pari pa so: Koper - Kokra, Tivoli Olimpija - Probanka Leasing in AVK Triglav Živila - Kamnik. • J. Marinček SANKANJE FINALE SVETOVNEGA POKALA Kranj, 29. februarja - Od petka do nedelje je v italijanski Aosti Avs- '1 in NAMIZNI TENIS SE TRIJE KROGI DO KONCA Škofja Loka, 29. februarja - Tako v prvi kot drugi gorenjski namiznoteniški ligi se tekmovanje približuje zaključku. Tri kroge pred koncem je v vodstvu Kondor - Flamme, na drugo mesto se je ponovno zavihtela ekipa «Edigs iz Mengša, na tretjem je z enakim izkupičkom ekipa Picerija Bazenček, na četrtem pa so zaradi poraza v tem krogu Skofjeločani. Sicer pa so v 15. krogu ekipe z vrha lestvice gladko zmagale: Rezultati 15. kroga: Merkur : Šenčur 2 5:5, Picerija Bazenček : Škofja Loka 7:3, Šenčur 1 : Sava 3:7, Duplje : Edigs Mengeš 3:7 in Gumar : Kondor-Flamme 1:9. V drugi ligi pa so še bližje zaključku, saj sta ostala samo še dva kroga. V vodstvu je ekipa Steelplast iz Ljubnega, na drugem mestu pa so Predosljani. Ti dve ekipi imata največ možnosti, da napredujeta v prvo gorenjsko ligo. Vrstni red po 12. krogih: 1. Steelplast Ljubno 21 točk, 2. Pre-doslje 20 točk, 3. Duplje 2 17 točk, 4. Škofja Loka 2 15 točk, 5. Šenčur 3 6 točk, 6. Merkur 2 6 točk, 7. Merkur 3 5 točk in 8. Škofja Loka 3 2 točki. J. Starman Z Meteorjem v Schladming V rubriki DOBER IZLET v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o., iz Cerkelj-Uresničujemo predlog velikega števila bralk in bralcev, ki so predlagali, da bi organizirali en pravi gorenjski navijaški avtobus za slalomsko nočno tekmo v Schludmingu naslednji četrtek, 9. marca. Resda gorenjski slalomisti v svetovnem pokalu niso najuspešnejši, a slovenska zastava in Elanove smuči so bile zgolj v tem mesecu že kar dvakrat na najvišji stopnički. METEOR in Gorenjski glas Vas v četrtek, 9. marca, vabita na ogled nočnega slaloma v Schladmingu. Cena izleta je izjemno ugodna, samo 3.200 tolarjev. A to še ni vse: naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z ožjimi družinskimi člani, Meteor Cerklje zagotavlja ekskluzivno ceno: 3.200 tolarjev. Za uveljavitev nižje cene bo treba pri plačilu stroškov imeti s seboj najnovejši naslovljeni izvod Gorenjskega glasa, sicer popusta ni. Odhod 9. marca iz Cerkelj, s postanki v Šenčurju, Škojji Loki, Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CER KIJE (Marko Remic), telefon (064) 422 - 781 ali GSM 041/ 660 - 658. VALJAVEC PONOVNO MED ELITO Kranj - Tadej Valjavec, novinec med najboljšimi kolesarji profesionalci, je po dveh odličnih uvrstitvah v Italiji, tudi na prvi dirki sezone v Švici, za veliko nagrado mesta Chiassa (UCI-4) osvojil 15. mesto. Na oskih in slabih cestah je imel nekaj težav na prvem ravninskem delu 150 km dolge dirke, vendar je po defektu z pomočjo ekipe Fasa Botrolo ujel glavnino. Odločal je zahtevnejši zadnji krožni del z šestimi položnimi klanci. "S kolegom Frigom sva imela naloga napasti v klanec, ki pa je bil malce prepoložen zame. Ko je naša ekipa pripravljala teren v predzadnjem krogu, smo dobili kontro od Figuerasa, bivšega svetovnega prvaka kategorije do 23 let in Rebellina in kar nekaj težav sem imel, da sem sploh sledil skupini," je odločilni del dirke pojasnil Valjavec. V šprintu nato ni imel veliko možnosti za uvrstitev med desetrico. "To je bila prav čudna, nervozna dirka na ozkih slabih cestah. Poleg tega pa je bilo še pošteno mraz. Nekoliko čutim utrujenost, zato me čaka pred nadaljevanjem sezone na etapni dirki Pariz-Nica nekaj več počitka," je dodal Valjavec. • M. Močnik SAVČANI NA PRVI LETOŠNJI DIRKI V ITALIJI Bassano, 29. februarja - Ekipa je nastopila na prvi letošnji dirki za kategorijo do 23 let. Med 199 tekmovalci, ki so tekmovali na krožni 137 km dolgi je zmagal Italijan Francesco Colavito - Sintofarm, ki je bil najmočnejši v šprintu cele skupine. Od naštetih tekmovalcev so se najbolj izkazali Klemen Jalovec, ki je na letečih ciljih zasedel 2. mesto (skupno), v končni uvrstitvi pa sta bila med prvo petnajs-terico uvrščena Hrvoje Miholjevič, na trinajstem in Matej Stare na štirinajstem mestu. Tudi ostali savski kolesarji so v cilj prikolesarili s prvo skupino. • M.K. ROKOMET ŠESTO MESTO SPET V IGRI Kranj, 29. februarja - Zaradi nastopa v Evropskih pokalih je bil tokratni krog pri rokometaših močno okrnjen. Odigrali so samo dve tekmi. Ločani so zabeležili pomembno zmago, ki jim daje veliko možnosti, da na koncu osvojijo tako želeno šesto mesto. Zmagale so tudi "lesarke". Preddvorčani nadaljujejo uspešni spomladanski niz. Tokrat so premagali Šmartno in so že na sredi lestvice. CHIO Besnica se iz gostovanja v Zasavju vrača brez točk, kemiki za Gorenjce ostajajo nepremagljivi. Sobotni poraz je že osmi zaporedni. Krompirčki proti Dolanom niso zmagali niti enkrat doslej. Liga pa je tako izenačena, da bo do konca še zelo vroče. Med tretjim in desetim mestom so samo štiri točke razlike. Z novo zmago še naprej ostajajo na prvem mestu tudi rokome-tašice Save. Njihove najhujše tekmice iz Polja so tudi zmagale, zato imata obe ekipi na vrhu lestvice enako število točk. Uspešni so bili drugoligaši na "vzhodu". Žabničani in Dupljanci so zmagali, Jezer-jani pa visoko izgubili z vodilno ekipo lige. Na "zahodu" sta se tokrat zgodili dve presenečenji. Sežanci so izgubili s Kočevci, Sava pa je poniknila v Ljubljanjskem barju. REZULTATI: L liga moški: Izola-Radeče 30-30; Termo-Slovan 26-22; 1. liga ženske: Gramiz-Jelovica 16-21; Brnik-Bajc Daevvoo Izola 32-31; Burja-Žalec 30 - 29; Vegrad-M-Degro Piran 22-22; l.B liga moški: Preddvor-Šmartno 32-29; Ormož-Pomurka 31-25; Rudar-Sevnica 26-28; Dol TKI Hrastnik - CHIO Besnica 27-24; Velika Nedelja - Nova Gorica 34-19; Krim - Atom Krško 31-29; l.B liga ženske: Sava - Novo mesto 27-25; 2. liga vzhod - moški: Duplje - Razkrižje 31-25; Pvramidia - Jezersko 46-15; Arkont Radgona -Kras 30-29; Ptuj - Maribor 39-18; DOM Žabnica - Ormož B 27-21; 2. liga zahod - moški: Alples - Sviš 31-24; Ajdovščina - Radovljica 31-26; Grča - Mitol Pro Mak 29-27; Tržič - Črnomelj 15-39; Sava - Mo-kerc 18-26; Jestvina Koper"- Grosuplje 24-17. • ML Dolanc KEGLJANJE TRIGLAVANKE V EVROPI Kranj, Postojna, 26. februarja 2000 - V 15 krogu 1.A SKL za moške so kegljavci ISKRAEMECA spet igrali na domačih stezah in zanesljivo zmagali z rezultatom 8:0 (6116:5564). Jeseniški Inter-Commerce je bil nemočen proti varovancem trenerja Albina Ju-vančiča, ki je tokrat postavil najmočnejšo varianto. Najbolj sveže sta delovala "Jaklčka" Boris Benedik (1052) in Vane Oman (1045), ki se po poškodbah vračata v pravo formo. Tisočico sta presegla še Zdravko Štrukelj (1038) in Mojmir Bortek (1034). Stražiški LOG-Steinel na vročem gostovanju v Postojni ni uspel osvojiti točk. Proteus-LIVje zmagal s 6:2 (5772:5621). Pri gostih, ki pod taktirko trenerja in novega selektorja slovenske moške reprezentance Antona Česna počasi prihajajo v formo, sta osvojila točki najboljša Karel Boštar (990) in Dušan Eržen (954). Na lestvici vodi ISKRAEMECO brez poraza s 30. točkami, LOG-Steinel je še vedno 6. z devetimi točkami, Inter-Commerce pa je s 5 točkami zadnji. V 15. krogu l.A SKL za ženske so kegljavke Triglava v Kranju z rezultatom 6:2 (2651:2533) premagala Adrio Convent. Najboljši v vrstah Triglavank sta bili Joži Jerala (477) in Silvana Belcijan (452), ki sta tudi osvojili točki v dvobojih. Kranjčanke so si s to zmago praktično zagotovile končno drugo mesto na lestvici in bodo jeseni prvič zastopale Slovenijo v Evropskem pokalu. Druga moška ekipa Triglava, je v 3. ligi - zahod na domačih stezah z 8:0 premagala drugo ekipo Inter-Commerca z Jesenic. Največ kegljev sta podrla "prvokategornika" Damjan Hafnar in Anton Založnik. • V.O. NOVA ZMAGA POLETA Kranj, 29. februarja- Zli. zaporedno zmago sije Polet praktično zagotovil naslov gorenjskega prvaka, saj ima prednost 6 točk pred Lubnikom. V tem krogu so z visoko razliko odpravili slabo drugo ekipo Hidra in tako le še čakajo na naslednji krog, ko naj bi v derbiju potrdili naslov prvaka. Za končno četrto mesto je Adergas zabeležil pomembno zmago na Jesenicah proti Kranjski Gori. Rezultata 12. kroga: POLET : HIDRO 2 7:1 (5055:4820) - Kos 869, Hudolin (oba Pol.) 863; Balaško (Hid.) 837 KRANJSKA GORA : ADERGAS 3:5 (4897:4954) Lestvica od 1. do 3. mesta: 1. Polet 22, 2. Lubnik 16, 3. Hidro 12 točk. Od 4. do 6. mesta: 4. Adergas 8, 5. Kranjska Gora 5 in 6. In-terc. Jesenice 5 točk. PARA 13..kroga v soboto, 4. marca, v Kranju ob 11. uri ADERGAS:INTERC. JESENICE 3 in v Škofji Loki ob 16. uri LUBNIK:POLET. • J. Pogačnik ZU EP irji v Ligi odigrala 5. reprezen-Jstvom na i nastop v P^rtiurnl. POČITNICE TUDI ZA SKL Kranj, 29. februarja - Tik pred počitnicami so osnovnošolske in srednješolske ekipe, ki so se uvrstile v osmino finala Šolske košarkarske lige, odigrale prve tekme. Med gorenjskimi osnovnošolci je ekipa OŠ Jakoba Aljaža Kranj izgubila z OŠ Sladki Vrh 39:71, OŠ Žiri je 58:57 premagala OŠ Loče, OŠ Marije Vere Kamnik je bila 60:62 boljša od OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Domžale pa je kar 82:49 izgubila z OŠ Srečka Kosovela Sežana. Med srednješolci je ekipa Srednje gostinske šole Radovljica 73:64 premagala Srednjo pomorsko šolo Portorož, Srednja trgovska šola Kranj je 57:53 izgubila pri Srednji šoli tehniških strok v Šiški, v obračunu Srednjih kovinarskih in cestnoprometnih šol Kopra in Škofje Loke so zmagali Primorci 56:35, ekipa SEUAŠ Kranj pa je izgubila z Gimnazijo Bežigrad 72:51. Povratne tekme osmine finala bodo na sporedu po počitnicah, 8. in 9. marca. Takoj za tem bodo izžrebali pare četrtine finala, saj bodo prve četrtfinalne tekme že 15. in 16. marca. Pred kratkim pa so veselo novico izvedeli tudi člani navijaških in poni pon skupin Slovenije, saj je vodstvo evropskega navijaškega združenja ECA na obisku v Sloveniji dokončno potrdilo kandidaturo Slovenije za letošnje evropsko prvenstvo. To bo v hali Tivoli v Ljubljani 1. julija. Do takrat naše navijaške skupine čaka še nekaj preizkušenj. Tako bosta območni tekmovanji 11. marca in sicer na Jesenicah in v Šentjurju, četrtfinalno in polfinalno tekmovanje bo 1. aprila, vsi sodelujoči v letošnji ŠKL pa se bodo zadnjič pomerili 19. in 20. aprila, ko bo finalna prireditev. Po tej prireditvi bodo imeli plesalci in navijači konec maja še državno prvenstvo. • V.S. ERZNOŽNIK NAJBOLJŠI STRELEC Cerknica, 29. februarja - Novembra se je začela, pred kratkim pa z zaključnim turnirjem v Cerknici končala letošnja liga za veterane (35 let in več) v košarki. V njej so sodelovale štiri ekipe iz Notranjske in Poljanske doline. Najbolje je šlo ekipi Cerknice, ki je zmagala pred ekipo Žirov, Gorenjo vasjo in ekipo iz Borovnice. Najboljši strelec v ligi je bil Bogdan Erznožnik iz Žirov s 153 koši. Erznožnik je bil tudi najuspešnejši pri metih za tri točke, saj je "trojke" zadel kar 33-krat. Najboljši izvajalec prostih metov je bil Franjo Modrijan iz Borovnice z 78,4-odstotnim izkupičkom, najstarejši igralec pa je bil Drago Mekinda iz Borovnice, ki bo v kratkem praznoval 50 let. Na sklepni tekmi Cerknici, ko sta se pomerili izbrani vrsti Notranjske in Poljanske doline so zmagali Gorenjci z rezultatom 62:74. Kot je sporočil Franjo Modrijan, pa sta že pred tekmo podžupan občine Cerknica Bogdan Urban in predsednik ŠZ Borovnica Hazim Frljak najboljšim ekipam in posameznikom podelila zaslužene pokale. Po končanem srečanju so veterani sklenili, da bodo jeseni v svojo ligo povabili še dve ekipi in ligo povečali na šest ekip. • V.S. KAMNIK IN BLED USPEŠNO Bled, 29. februarja - Kljub temu da so se gostje iz Murska Sobote kar dobro upirali, pa so odbojkarji Žurbi team Kamnika dokaj zanesljivo dobili prvo tekmo končnice državnega prvenstva. * povratni tekmi, ki bo že v sredo v Murski Soboti, se bodo Kam ničani morali zagotovo še bolj potruditi, če želijo, da ne bodo reševali polfinalnega nastopa v tretji tekmi. Žurbi team Kamnik : P°" murje 3:0 (21, 22, 20). Uspešni so bili tudi odbojkarji Bleda, ki so imeli za nasprotnika petouvrščeni Fužinar GOK IGEM. Bled« Fužinar GOK IGEM 3:1 ((20, 14, -12, 22). Odbojkarice Jeti sport Bleda so bile na tekmi proti ASICS Taboru (kije v boju za obstanek tekmo moral dobiti) najbližje točkam na letošnjih prvoligaških tekmah. Blejke so prvi niz dobile in bile bliz*) tudi v drugem in tretjem, zmaga pa je vseeno odšla v Ljubljano. Je sport Bled : ASICS Tabor 1:3 (13,-23, -22, -17). Odbojkarji Termo Lubnika so imeli kar precej dela z zadnji uvrščeno Krko iz Novega mesta, saj so jim le ti celo odščipm točko. Kljub le tesni zmagi pa Skofjeločani še vedno ostajajo na šestem mestu s štirimi točkami zaostanka za petim Ljutomerom 1 štirimi točkami prednosti pred sedmimi Beltinci. Termo Lubnik • Krka Novo mesto 3:2 (28, -26, -20, 17, 10). Po derbiju obeh gore«; jskih drugoligašev pravzaprav se ni vedelo, ali naj bosta obe ekip zadovoljni ali obe nezadovoljni z doseženim rezultatom. Po zma& ekipe Mladi Jesenice s 3:2 (15,-20, -16, 15, 9) nad ASICS nikom sta se obe ekipi izenačili po točkah, Kamničanke pa imajo s vedno tri dobljene nize več. V 3. DOL gorenjske ekipe žal ne m°r. jo več sodelovati v boju za sam vrh razpredelnice, v zadnjih tf6 krogih pa nekatere čaka še ogorčen boj za obstanek. Rezultati ' moški - Mokronog : Astec Triglav II 3:2, Logatec : Astra Teleko 2:3, Termo Lubnik II : Bohinj 3:0, Salonit Anhovo II : Žurbi teafl Kamnik II 3:0, Gostilna Jarm Kropa : Bled II 3:1. V vodstvu sta s vedno Izola in Salonit Anhovo II (50), 4. Gostilna Jarm Kropa (3 • 6. Termo Lubnik II (27), 7. Astra Telekom (26), 9. Žurbi tear Kamnik II (23), 10. Astec Triglav II (21), 11. Bled II (18), 12-hinj (5 točk). Ženske Kemiplas Koper III: Astra Telkom 3:0, Partizan Šk. Loka : Bohinj 0:3. V vodstvu je Kočevje (49), 6. Bonj" (37), 9. Astra Telekom (16), 10. ŽOK Partizan Šk. Loka (14). B-v ' SMUČARSKI SKOKI Blejska ekipa v deskanju na snegu 0'Neill SBC vse uspešnejša RAZINGERJU ZMAGA NA EVROPSKEM POKALU Prejšnji konec tedna je bil za blejske deskarje eden najuspešnejših doslej, saj je Klemenu Razingerju v oerchtesgadnu uspelo zmagati na tekmi evropskega pokala Bled, 29. februarja - Deskanje na snegu je zadnja leta popularno tudi med mladimi Blejci, ki so svoj klub ustanovili "pri glavi", saj so najprej zbrali vrhunsko tekmovalno ekipo, ki sojo sprva sestavljali Primož Plestenjak, Gašper Pintar, Jure Gmajnar, Klemen Razinger in Jože Torkar. Njim so se kasneje pridružili še Izidor Šušteršič, brata Grilc in Zan Košir. Klub pa si je v svojih vratah želel tudi dekleta, zato je v svoje vrste pridobil še Sergejo Gradišek iz Krškega in Damjano Kacafura iz Mosta na Soči. Sicer Pa 0'Neill SBC klubu na Bledu vsako leto širijo svoje članstvo, v zadnjem času pa veliko pozornosti namenjajo tudi delu z mladimi. V okviru ŠŠD Lesce Pripravljajo tečaje deskanja na snegu, kot je povedala Sergeja Gradišek, ki sojo zadolžili, da bo njihove vse bolje rezultate spo- ročala tudi javnosti, pa dobro sodelujejo s pokrovitelji, predvsem Elanom in O'Neillom. Do lani so vsi tekmovali pod okriljem 1SF (Mednarodne snow-board zveze), ter dosegali lepe rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, letos pa so se Primož Plestenjak, Jure Gmajnar, Klemen Razinger, Žan Košir, Sergeja Gradišek in Damjana'Kacafura odločili, da prestopijo v Mednarodno smučarsko zvezo (FIS). Že takoj so začeli posegati po dobrih uvrstitvah, svoj veliki uspeh pa so dočakali prejšnji vikend na tekmi evropskega pokala v Berchtesgadnu, kjer je Klemen Razinger v petkovem paralelnem veleslalomu, ki je tudi olimpijska disciplina, prvič na velikih mednarodnih tekmovanjih osvojil prvo mesto. Njegov uspeh so dopolnili tudi ostali slovenski tekmovalci: Aleš Smučarji veterani na Zelenici PEČELINOVA IN RIBNIKAR NAJHITREJŠA Tržič, 29. februarja - Veteranska sekcija Smučarskega kluba Tržič je Priredila v soboto na Zelenici državno prvenstvo veteranov v veleslalomu v spomin na nekdanjega odličnega tržiškega smučarja in kasneje trenerja Andreja Sokliča (1944 - 1998).-Veterani so vsako 'eto bolje organizirani in v prihodnje naj bi bilo tekmovanj več: vsak tri tekme po regijah in nato nastop na osrednji državni tekmi. V spominski tekmi, letnik 1941 - 45, je priznanja podelila žena pokojnega Sokliča Milena. Tekme se je udeležilo 89 smučark in smučarjev. Med njimi so bili nekateri znani nekdanji smučarji, tudi Bojan Križaj, ki je tudi Predsednik Smučarskega kluba Tržič. Vera Zgoznik iz Celja je zmagala v najstarejši ženski skupini, Milena Zaplotnik (Naklo) in Alenka Cater (Celje) sta bili najhitrejši v skupini 41 - 45, Milena Dolčič (Tržič), Nada Nastran (Škofja Loka) in Marica Gaberc (Lom) so bile najboljše v skupini 1951 do 1955, Boža Torkar (Bled) in Anuška Kavčič (Žiri) sta bili najboljši v skupini 56 - 60 , Mojca Pečelin (Žiri) ln Damjana Korošec (Domžale) sta bili najhitrejši v skupini 61 - 65, Janka Kos (Podljubelj) in Valerija Meglic (Lom) pa v najmlajši ženski skupini. Mojca Pečelin (Žiri) je dosegla absolutno najboljši čas med ženskami: 00:42,98! ^skupini moški 21 25 so bili najboljši Anton Marn (Škofja Loka), cugornir Vončina (Celje) in Drago Štete (Tržič), v skupini 26 - 30 35 n' ^ank° Četina, Marjan Nunčič in Ivan Juhart, v letniku 31 -(l Marjan Šarabon (Tržič), Slavko Zgoznik (Celje) in Ciril Pleško Čo ja L°ka), v skupini 36 - 40 pa Slavko Svetličič (Idrija), Ciril hitrP •(5'olica) in Ludvik Soklič (Tržič). V letniku 41 do 45 so bili naj-(Tr*\x Mirko Klinar (Golica), Franc Plesec (Črna) in Janez Dovžan gurz,c), v letnik 46 - 50 Milan Nadišar (Tržič), Mihael Zupan (Be-nJe) in Janez Kralj (Tržič), v letniku 51 - 55 pa Anton Primožič - 6om)' Marjan °blak (Ziri)in DraS° Bornšek (Celje). V letniku 56 Bo'-S° • naJD°Uši Milan Rozman (Lom), Brane Lipnik (Moste) in in V'^aJ (Tržič), v naslednjih dveh skupinah pa Marko Ribnikar (Ž ?b' Kral-i (Tržič} ter Aleš Rozman (Lom) ter Pavel Pečelin m 'r[{' Uroš Markič in Boštjan Uzar (oba Tržič). Najhitrejši med sk,mi je bil Marko Ribnikar: 00:39,53. • J. Košnjek TRMASTI V EGIPTU Visoko, 28. februarja - Člani Kluba Trmastih so se II. februar-i'1 udeležili MEDNARODNEGA MARATONA V EGIPTU, ki ie bi organiziran v mestu LUXOR. Maraton je bil organiziran sedmič, udeležilo pa se ga je 11 članov Kluba Trmastih. Udeležba na maratonu je bila zelo pestra, saj so maratonci prišli 12 vseh kontinentov sveta. Stari maratona je bil na ploščadi poleg templju HATSCHEPSTU, ravno tam, kjer so leta 1997 tero-rislt pobili 58 turistov. Proga je bila speljana v krogih (4 krogi) [nimo templja AMENOPHIS, mimo DOLINE KRALJEV in v bližini templja RAMSESA HI, ob kanalu reke Nil in mimo polj 8 sladkornim trsom do cilja na ploščadi. Zmagovalec maratona •>c bil Japonec Nakayama s časom 2 uri. 23 minut in 18 sekund. ?d "TRMASTIH" pa je bil najboljši Iztok Boltez, kije dosegel čas .1 ure, 2 min. in 47 sek. in seje skupno uvrstil na 18. mesto ln na 3. mesto v kategoriji. Ostali naši pa so se uvrstili takole: 25. Marjan Berčič (prvi v svoji kategoriji), 28. Franc Kaučič (drugi l kat.), 29. Pavel Močnik (četrti v kat.), 34. Jože Jere (šesti v kat.), 36. Janez Ambrož (prvi v kat.), 39. Marjan Petek (drugi v kat.) 44. Boris Križnar (deveti v kat.), 48. Matjaž Snedic (četrti * kat.), en tekač pa je zaradi poškodbe moral odstopiti. V ženski konkurenci pa smo imeli samo eno predstavnico, Valerijo ^uster. ki se je udeležila malega maratona in je* generalno a°segla 19. mesto, v svoji kategoriji pa je bila šesta. Goma Na zmagovalnem odru v Berchtesgadnu: na najvišji stopnički je bil Klemen Razinger, četrto mesto pa je osvojil Aleš Komočar. Komočar s 4. mestom, Tomaž Knafelj s 5. mestom in Primož Plestenjak s 7. mestom, pri dekletih pa je Damjana Kacafura zasedla 17. mesto. V sobotnem para- lelnem slalomu sta se v finale uvrstila le Primož Plestenjak in Tomaž Knafelj, ki sta bila na koncu uvrščena od petega do desetega mesta. • S.G., V.S. ALPSKO SMUČANJE PRVENSTVO ZA TROFEO TOPOLINO Kranj, 29. februarja - Prejšnji konec tedna je v Folgaridi, Val Di Sole v Italiji potekalo največje otroško prvenstvo v alpskem smučanju imenovano Trofeo Topolino. Letos je sodelovalo 42 držav in skupno 318 tekmovalcev starih od 12 do 15 let. Slovenija je sodelovala s svojo prvo otroško reprezentanco v kateri je bilo kar 5 gorenjskih smučarjev Urška Rabič, Urška Torkar, Jan Škofic, Matic Skube in Miha Kiirner, Tomaž Dragar in Gašper Pelko iz Ljubljane ter Ana Drev, Špela Osterc in Maša Redenšek iz Velenja oz. Zasavja. V izredno močni konkurenci sta bila najbližje zlatemu odličju Miha Kiirner med mlajšimi in Jan Škofic med starejšimi dečki. Končni razplet je bil v obeh tekmah zelo podoben in izredno dramatičen. Tako Jan kot Miha sta bila po prvem teku na drugem mestu z minimalnim zaostenkom nekaj stotink sekunde. Oba sta vedela, da je treba smučati brez napake. Vendar je bila želja po uspehu močnejša in med st. dečki so v drugi vožnji drug za drugim odstopili vsi vodilni štirje tekmovalci, med katerimi je bil tudi Jan. Med ml. Dečki se je zgodba ponovila za Miha, ki je padel tik pred ciljem, zdrsnil predaleč s proge, se pobral, vrnil do mesta napake in odpeljal dalje, vendar je izgubil preveč dragocenih stotink da bi zadostovalo za medaljo. Odstopil pa je tudi vodilni Avstrijec, če bi Miha to vedel, bi lahko odpeljal mirneje in bolj sproščeno. Razočaranje in žalost sta bili neizmerni. Vendar je bil Miha na boljšem, saj je prvi tekmovalni dan z zelo dobrim nastopom in uvrstitvijo na tretje mesto v veleslalomu prismučal svoji ekipi prvo medaljo. Najuspešnejši slovenski nastop pa je bil slalomski tek Maše Redenšek iz Zasavja, ki je kljub padcu v drugem teku, ohranila dovolj prednosti, da se je obdržala na drugem mestu in osvojila srebrno medaljo. Oba Maša in Miha sta si z osvojitvijo medalje prislužila pot v Kanado na prvenstvo VVhistler Mountain in postala gosta Air Canada. Nastopi ostalih slovenskih tekmovalcev so bili dovolj dobri, da so se ekipno uvrstili na 4. mesto in močno popravili svojo lansko uvrstitev, ko so bili 9. Urška Rabič, ena od favoritk za zmago, ni uspela odpeljati svojih najbolših voženj, kljub temu pa je s 6. mestom v slalomu in 8 v veleslalomu močno popravila svoje lanske dosežke. Matic Skube je opravičil svoje mesto v ekipi, saj je bil v veleslalomu 12., v slalomu pa je padel. Urška Torkar je v slalomu dosegla 30. mesto, v veleslalomu pa 28. REZULTATI, slalom, st. dečki: 1. Sanbichler (Aut), 18. Pelko, 19. Dragar (oba Slo), st, deklice: 1. Zahrobska (Češka), 2. Perricone ( ZDA), 3. Kirchgasser (Aut), 6. Drev, 8. Rabič, 30. Torkar (vse Slo), ml. dečki: 1. Cervini, Ita), 18. Kurner, Skube - padel, ml. deklice: 1. Segulin ( Ita), 2. Maša Redenšek ( Slo), 9. Osterc ( Slo), veleslalom, st. dečki: 1. Sanbichler (Ita), 8. Škofic, 19. Pelko, 30. Dragar (vsi Slo), st. deklice: 1. Kircgasser (Aut), 6. Rabič, 28. Torkar ( vse Slo), Drev - padla, ml. dečki: 1. Promok, 2. Trinker (oba Aut), 3. Kurner (Slo), 12. Skube (Slo), ml. deklice: 1. Segulin (Ita), 6. Redenšek, 9. Osterc (obe Slo). • D. Kurner ALPINIZEM TRŽIČANA USPEŠNA V LEDU Tržič, 29. februarja - V letošnji zimi prvič poteka svetovni pokal v ledenem plezanju. Tekem se udeležujejo tudi slovenski alpinisti, med njimi sta zelo uspešna tržiška alpinista Klemen Premrl in Aljaž Anderle, prav tako pa dobro gre tudi Kranjčanki Alenki Jcrala. Tako so tekmovalci v ledenem plezanju letos na tekmah svetovnega pokala pomerili že štirikrat, prvič med 14. in 16. januarjem v Pitztalu v Avstriji. Ravno ta tekma je bila še učenje za sodnike in alpiniste, saj so tekmovalcem delali težave predvsem "prestopi", ki so jih sodniki strogo kaznovali. Prav zaradi stika z modro črto so v polfinalu plezanje zaključili tudi slovenski plezalci Klemen Premrl (Grivel), ki je bil na koncu deseti, Aljaž Anderle (Charlet Moeser team), ki je bil enajsti in zamejski Slovenec iz Trsta Erik Švab, ki je bil dvanajsti. Težave se nato spremljale organizatorje tudi na drugi tekmi v Curchevelu, kjer je poleg Švaba, Premrla in Anderleta nastopila tudi Kranjčanka Alenka Jerala. Po kvalifikacijah, kjer sta bila Švab in Anderle na 2. oz. 7. mestu seje podrl del ledu na stropu in tekmo so morali končati. Tretja tekma v tako imenovanem "ice boulderju" je bila v Cortini, kjer je nastopilo kar 76 moških in 12 žensk, smeri pa so bile zelo težke. Od naših je šlo najbolje Ander-letu, ki pa se mu je v polfinalu dvakrat zapored podrl led, tako da je končal na 15. mestu. Četrto tekmovanje je bilo nato v Saas Fee-ju na granitni steni pod streho velike garaže. Od naših se je najbolje uvrstil Aljaž s šestim mestom, Klemen je bil 15., Erik pa 16. Pred zadnjima dvema tekmama, ki bosta v Rusiji in na Švedskem, je v skupnem seštevku svetovnega pokala naš najboljši v moški konkurenci (nastopa jih med 70 in 80) Aljaž Anderle na 7. mestu, med dekleti pa je v precej manjši konkurenci Alenka Jerala na 6. mestu. • V.S. NASLOVI TANJI IN ROKOMA Gorenja Sava, 27. februarja - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral državno prvenstvo dečkov do 14 let posamezno in nordijski kombinaciji ter mladenk. Nastopilo je 94 skakalcev iz 16 slovenskih klubov, ki so se pomerili na K-50 metrov. Največ so prikazali mladi Gorenjci, državni prvaki so postali Rok Benkovič Mengeš, Rok Rozman Triglav in Tanja Volč-jak Stol Žirovnica. Rezultati: DP 14 let: I. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 3. Grega Miklič (Stol Žirovnica), 4. Matevž Šparovec, 5. Zvonko Kordež (oba Triglav), 6. Frank Nejc (Stol Žirovnica). DP Mladinke: 1. Tanja Volčjak (Stol Žirovnica), 2. Sabina Pevc (Mengeš), 3. Urška Rozman (Triglav). DP NK: 1. Rok Rozman, 2. Matevž Šparovec (oba Triglav), 3. Anže Obreza (Mislinja). PETRA PRVAKINJA Žiri, 26. - 27. februarja - Na dvodnevnem državnem prvenstvu dečkov in deklic do 10 let so gorenjski predstavniki zabeležili nekaj vidnih uvrstitev. Državna prvakinja je postala Petra Benedik Triglav med deklicami do 10 let. Rezultati: DP 10 let: 1. Luka Brnot (Ilirija Feršped), 2. Andraž Pograjc (Zagorje), 3. Roman Urek (Stol Žirovnica), 4. Janez Gruna Močnik (Zagorje), 5. Žiga Mandl (Šmartno), 6. Andraž Jurca (Alpina). DP 10 let-deklice: 1. Petra Benedik, 2. Nika Kepic (obe Triglav), 3. Eva Logar (Zabrdje). Moštveno: 1. Ilirija Feršped 1 882,1 točke, 2. Zagorje 1 848 točk, 3. Velenje 811,7 točke, 4. Triglav 1 780 točk, 5. Trifix Tržič 774,3 točke, 6. Alpina Žiri 759 točk. SOLIDNO NA ALPSKEM POKALU Beljak, 25. - 26. februarja - Na odlično pripravljeni 90-metrski skakalnici je nastopilo 135 tekmovalcev iz alpskih držav, ki so se pomerili v skokih in nordijski kombinaciji. Vse ekipe so nastopale v najmočnejših postavah. V posamičnih tekmah so naši skakalci po osemkrat osvojili točke alpskega pokala. Dvakrat pa so točke osvojili še kombinatorci. Za vse tekmece so bili Avstrijci premočni, vodijo v pokalu, na drugem mestu so mladi Slovenci. Najdaljši skok dvodnevnih tekmovanj je uspel Mengšanu Roku Benkoviču s 97 metri. Rezultati petek: 1. Christian Nagiller (Avstrija), 6. Primož Piki (Ljubno), 7. Rok Benkovič (Mengeš), 11. Jernej Damjan (Ilirija Feršped), 12. Gašper Čavlovič, 17. Gašper Cvetko, 21. Gregor Bernik, 24. Boštjan Burger, 25. Matic Zelnik (vsi Triglav), sobota: 1. Manuel Fettner (Avstrija), 9. Primož Piki (Ljubno), 12. Rok Benkovič (Mengeš), 13. Gašper Čavlovič (Triglav), 17. Anže Damjan (Ilirija Feršped) 24. Gašper Cvetko, 25. Boštjan Burger (oba Triglav), 26. Primož Gostič (Ilirija Feršped), 28. Matic Zelnik (Triglav). NK: 1. Lukas Vonlanthen (Švica), 16. Grega Verbajs (Račna), 23. Anže Brankovič (Triglav).* J. Bešter SAH POKAL GORENJSKE Kranj, 27. februarja - Na pokalu Gorenjske v šahu je sodelovalo 8 ekip. Zmagala je druga ekipa Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj, ki je na svoji poti do zmage izločila drugo ekipo Gorenjske Lesce, mlado ekipo ŠS Tomo Zupan v polfinalu in ŠS Tomo Zupan- v polfinalu in ŠS Gorenjka Lesce in Tomo Zupan Kranj uvrstila na državno pokalno tekmovanje. Rezultati: Finale: ŠK Sava Kranj-ŠS Tomo Zupan Kranj 1:3 (Bu-latovič-Drinovec 1:0, Ristov-Muri 0:1, Valjavec-KJavčič 0:1, Marko-Rabič 0:1); Polfinale: ŠD SIMP Radovljica-ŠK Sava Kranj 0.5:3.5, Tomo Zupan mladi - Tomo Zupan 2 0:4. • Drinovec SLOVENSKI ROKOMETAŠl V HERVISU Celje, 29. februara - Trije izmed najuspešnejših rokometašev slovenske državne reprezentance - Roman Pungartnik, Uroš Serbec in Aleš Pajovič - so minuli petek obiskali športno trgovino Hervis v Centru Interspar v Celju. Nekaj stoglava množica je z velikim navdušenjem pozdravila najbolj "vroče" športnike ta hip. Na prireditvi, ki jo je vodil znani športni novinar Ivo Milovanovič, so rokometaši v i nie i j uju povzeli dogajanje na evropskem prvenstvu in Ligi prvakov ter spregovorili o svojih načrtih in upanju na prihodnje dobre rezultate. Prireditev v Hervisu je p la dogajanje v celjskem trti Interspar. Rokometi skupaj z voditeljem za kovake pripravili nagi vprašanja, povezana a venskim rokometom, ii gradno igro. ki je zma$ cent prinesla zanimivi grade iz široke pon liervisa. Prisotnost Pi\ ne Laško z degustac njihovih piiač pa k dot Uroš Šerhe m z ivom Mtlovanovicen prvenstvu tekme dobro i: uvrstitev. 7. uspehom mi da bomo ciljali na zmagi prezentance Uroš Serbec. iz tujine svojega matične;, Velik uspeh naših rokom zenianva si s 5. mestom ■ gotovi la te uvrstitve na /I lednjem evropskem prven v Svdneviti septembra let Prisotnost naših športnih športnih dogodkov v vseh lovno politiki) podjetja. Hervis je specializirana i prodajalno Hervis so odp pet • poleg Ljubljane .se v (ista stavba kot Gorenj.sk v Mariboru. Roman Pungartnik in Aleš Pajorie pred ikovalcer dogodka (foio: Urban Modk). iba Celje Pivovarna Laško, so v pogovo kljub velikim pritiskom na evropskem •v, kar jim ie nc jal kapetan državne re-ub številnim ponudbam ki KP v rokometu, ki seje odvijalo na Hrvaškem, ni za-l svetovnem prvenstvu v rokometu leta 2001 in na nas-stvu, ki bo leta 2002, temveč tudi pot na olimpijske igre Javoritov v Hervisu predstavlja odločen začetek pravih llervisovih prodajalnah v Sloveniji in se vklaplja v pos- rgovina s športno opremo in opremo za prosti čas. Prvo rli leta 1997 v Ljubljani, trenutno pa jih je v Sloveniji že Celju, Kopru, Murski Sobici in Kranju, Zoisova ulica l i glas). V letu 2000 načrtujejo otvoritev nove prodajalne Bandljev močeradovec in marjetice Branko Grims, državni svetnik Največji učenjak antične znanosti je bil filozof Aristotel, ki pa mu znanje in slava nista nikoli stopila v glavo. Na vprašanje, zakaj mu (kljub njegovim letom) ugajajo lepe ženske, je odgovoril: "To vprašanje upravičeno postavi samo slepec!" Petkova prva seja komisije, ki naj bi izrisala skupni predlog volilnih okrajev, je bila zelo poučna. Cel mesec dni pred tem namreč nisi mogel prižgati radia ali televizije oziroma odpreti časopisa, da se ni ven "usula" ploha očitkov LDS o tem, da so predlogi SDS za nove volilne okraje "močeradasti". Pri tem večina ljudi še danes ne ve, kaj izraz "močeradanje" sploh pomeni. Izvira iz poskusov zlorabe oblikovanja volilnih okrajev v ZDA, kjer imajo večinski volilni sistem. V ZDA so največje socialne in siceršnje (tudi politične!) razlike med belim in črnim delom prebivalstva. Večina črnega dela prebivalstva živi strnjeno v posameznih mestih (oziroma velikih četrtih, kot je Harlem). Črnim državljanom nenaklonjeni politiki so poskušali oblikovati vse volilne okraje tako, da bi bila večina v volilnem okraju vedno "bela", in da bi torej zmanjšali možnost izvolitve črnih kandidatov na minimum. Zato so vsako črnsko četrt razdelili na dva ali več izsekov in vsakega od teh izsekov povezali z bistveno večjim delom katere od četrti z belim prebivalstvom. Ker so bile črnske četrti na obrobjih mest, so nastali čudni vzorci, podobni močeradovemu. Za poskus volilne goljufije s pri krojeva nje m volilnih okrajev tako, da v njih povezuješ po socialni sestavi ter političnih preferencah in drugih interesih prebivalstva bistveno različne dele države, se od tedaj v stroki uporablja izraz močeradanje. S tovrstno goljufijo (za to gre!) lahko dosežeš skoraj vse. Učinek je odvisen le od sorazmerne velikosti števila volivcev na izsekih, ki jih nekdo v nasprotju s pravili stroke stlači skupaj. Če združuješ (po številu volivcev) manjše izseke ozemlja, kjer živi večina, z večjimi izseki ozemlja, kjer živi manjšina, je z "močeradanjem" mogoče doseči tudi navidez nemogoče: absolutno zmago manjšine nad večino. In prav tovrstna goljufija je očitni cilj LDS. V čem je trik? Slovenija ni nekakšna po interesih, socialni kulturi... povsem homogena država, ravno nasprotno. Tudi v Sloveniji sta dve po socialnih, kulturnih, gospodarskih, interesnih, zgodovinskih in drugih merilih bistveno različni enoti: mesto in pri-mestje (oziroma podeželje). V Sloveniji bi torej "močeradali" tisti, ki bi povezovali izseke mest (skle- Žolčni okus politike Andrej Novak, član LDS njenih blokovskih naselij) s p rime s-tjem (v tem primeru pod izrazom primestje razumemo tako k mestu v zadnjih desetletjih pridružene nekdanje vasi, ki pa so še ohranile svoje specifike,- kot tudi "sedanje" vasi oziroma podeželje). Prav tako je zapisala tudi skupina štirih strokovnjakov (dr. Gaber, dr. Grad, dr. Jerovšek in dr. Pirnat), ki je predložila štiri osnovne kriterije za oblikovanje volilnih okrajev, ki ustrezajo vsem merilom pravne stroke: volilni okraji morajo biti enako veliki po številu volivcev; biti morajo teritorialno zaokroženi; v največji meri morajo slediti mejam občin lokalnih skupnosti; ne sme se povezovati izsekov mesta s podeželskim primestnim območjem. Da je prav to zadnje merilo v slovenskih razmerah bistveno, so štirje strokovnjaki dodatno poudarili na koncu meril, kjer so izrecno zapisali, da spoštovanje načela enakega števila volivcev v volilnem okraju (načelo enakosti volilne pravice je ustavna kategorija) nikakor ne sme biti doseženo z združevanjem izsekov ožjih mestnih naselij z drugimi območji, "ker to povzroči neprimeren poseg v interesno strukturira-nost družbenih skupin". To merilo lahko zapišemo tudi v navadnem smrtniku bolj razumljivi obliki Božje zapovedi: "Ne močeradaj!" Zaradi javno izrečenih velikih besed bi morda kdo naivno pričakoval, da bo LDS glasovala za korektno pripravljen strokovna merila (pod katera se je prvi podpisal prav dr. Gaber iz LDS!). Pa kaj še! Že na seji komisije za volilni sistem in ustavne spremembe predstavniki LDS niso glasovali za strokovna merila, takrat še s precej prozornim izgovorom, "da niso dovolj ostra(?!)". Maske pa so dokončno padle na petkovi seji komisije za risanje volilnih okrajev, kjer je g. Bandelj kot predstavnik LDS najostreje zavrnil (!) prav četrti pogoj strokovne skupine. V slovenskih razmerah bi "močeradarski volilni okraji izgledali kot nekakšne marjetice, katerih vsak list bi bil kombinacija izseka mesta in primestja (po predlogu LDS bi bile na primer Jesenice "dvolistna" marjetica). G. Bandelj torej hoče Slovencem prodati v pokvarjen liberalni "močeradovec" (vrsta žganja, v katerega je bil namočen močerad in ki povzroča halucinacije) namočene marjetice. Toda tokrat LDS-ov "kontrabant" ne bo uspel, saj (prosto po zgornji anekdoti) nihče ni slep. Stranke slovenske pomladi bodo pri spoštovanju vseh (!) strokovnih meril vztrajale do konca. G. Bandelj si lahko svoje marjetice kar zatakne za klobuk. Mnogokrat so dežurni krivci za slabo mnenje javnosti (predpostavimo, da je samo ena) o posameznih politikih in politiki nasploh, novinarji. Paradoksalno je, da ta očitek včasih celo drži. Samo primer: zadnja Mladina ponovno prinaša seznam najvišjih plač iz političnega sveta. Dvakrat po milijon dvesto tisoč tolarjev, trinajstkrat čez milijon in tako naprej. Natančni podatki. Do tolarja. A z drobnim trikom: gre za bruto zneske. Jih zna kdo na pamet pretvoriti v neto številke? Tudi te so v primerjavi s povprečno plačo visoke, a razmerja so bistveno drugačna. Vendar bi bilo več kot krivično za glavni vzrok nizkega zaupanja v politiko šteti novinarje. Najbolj medvedje usluge si namreč politiki store kar sami. Kot da je življenje politikov bolj pogrošno od poceni romanov: spolnost, zloraba oblasti, umazani denar. Čeprav Clintonov naglavni greh ni bilo njegovo razmerje z Monico, ampak laganje o njem, madež ni ostal le na obleki pripravnice, ampak na vseh politikih (mimogrede: po pravilu gre tistim, ki najbolj prisegajo na t.i. "družinske vrednoste", še najmanj zaupati). In potem se je zgodil še Kohl. Ne bodo štele ne zasluge za združitev Nemčije, ne evropsko povezovanje, ne pomoč mladim demokracijam. V spominu bo sedaj prevladoval umazani, nezakonito pridobljeni denar CDU. Se je kdo od evropskih politikov zdel bolj zaupanja vreden kot Helmut? Denar in orožje sta tudi tema zgodbe, ki jo gledamo tudi v Sloveniji. Prav počasi se vrača spomin nekdanjim ministrom. Iz junakov vojne za Slovenijo dobivamo balkanske trgovce s puškami, raketami, strelivom. Vendar bo (na srečo politike) v tem primeru škoda manjša: omenjeni politik ni ikona slovenske demokracije, ampak predvsem ena najbolj polarizira-jočih oseb na slovenski politični sceni. Tudi ko se bo pot orožja in denarja razjasnila, bodo eni trdili, da gre za zaroto, drugi pa bodo le ugotovili, da ljubitelju češenj in sladoleda že preje niso zaupali. Vendar je olajšanje preuranjeno. Nov avtogol si je politika zabila z bolj tragičnim kot smešnim obtoževanjem predsednika države v zvezi s poslovanjem Elana pred daljnimi leti. "Ne bordam". Slovenska politika za svoje akterje uvaja predpostavko krivde. Nedolžnost moraš dokazovati. Poseben prispevek k upadanju politične kulture gre tistim pišočim politikom, ki mislijo, da morajo v glasilu svoje stranke v prav vsakem članku uporabiti ves besednjak žaljivk na račun političnih tekmecev. In da bi bila mera polna, kar samoumevno isti ali le rahlo spremenjen članek objavijo še v priložnostni kolumni običajnega, vsemu bralstvu namenjenega časopisa. Ob kakem marginalnem na-stopaču še lahko zamahneš z roko, pri človeku iz ene najmočnejših par-lamentranih strank pač ne. Če kdo trdi, da so dokaj pogosta besedičenja jeznega mladeniča na straneh tega časopisa, besedičenja, ki so mnogokrat skregana z dejstvi in neobčutljiva na argumente, nepomembna, ker nikogar ne prepričajo, potem pozablja vsaj na to, da se s tem znižuje nivo celotne komunikacije med konkurenčnimi politiki. Ne verjamete? Dovolj bo, da pogledate mnenjsko rubriko za nekaj številk nazaj. Poleg vpletenosti v pravno dvomljiva ravnanja, obtoževanja vse vprek in uporabe kavarniškega namesto strpnega jezika, je ena najbolj samodestruktivnih potez slovenske politike ta, da včasih ne le ignorira, ampak celo prezira mnenje javnosti. In ni potrebno po primer hoditi v Ljubljano. Dovolj se je ozreti na eno večjih gorenjskih občin. Kdo bi si lahko predstavljal, da bodo v demokratični, samostojni Sloveniji lokalni oblastniki tako arogantni, da bodo preimenovali javni zavod, ne da bi za mnenje o tem povprašali svet zavoda? Ne da bi za mnenje povprašali zaposlene? Ne da bi za mnenje povprašali starše otrok, ki dnevno obiskujejo zavod? Kdo želi biti del politike, ki prizadetih ne le ne vpraša za mnenje, ampak jih o postopku preimenovanja obvesti šele takrat, ko je končan? Kdo bo vrnil čast častnemu občanu, ki trdi, da domnevna nedemokratičnost postopkov pred desetletji opravičuje nedemokratičnost danes? Kdo bo verjel županu, ki podpiše protizakonit sklep o referendumu z zavajajočim vprašanjem? A tudi politika si lahko izboljša podobo. Redne volitve so dobro zdravilo. Predvsem pa ne gre izgubljati zaupanja v javnost. In sedmo silo, čeprav jo narava dela še tolikokrat sili v površnost in posploševanja. Tudi zato ni potrebe, da se imena zunanjih sodelavcev Gorenjskega Glasa dičijo s strankarsko pripadnostjo ali nepripad-nostjo pisca. Verjeti moramo, da bodo bralke in bralci sami znali ločiti argumente od zavajanj, laži od podtikanj, zrnje od plev. PREJELI SMO Izjava za javnost Svet OŠ Petra Kavčiča je na svoji petnajsti seji, ki je bila v četrtek, 24. februarja 2000, sprejel naslednje sklepe glede referenduma o preimenovanju šole: 1. Svet šole z ogorčenjem sprejema ravnanje občinskega sveta. 2. Svet šole ugovarja razpisanemu referendumu in meni, da je to zadeva, ki se nanaša le na občane šolskega okoliša OŠ Petra Kavčiča in ne na celotno občino. 3. Referendumsko vprašanje je sporno, saj šola še nima sklepa registracijskega sodišča o preimenovanju. Na to se opozori tudi g. župana in občinski svet. 25. februarja 2000 Svet OŠ Petra Kavčiča Ime po partizanu ali sodelavcu okupatorja? Bo v Škofji Loki res zmagalo maščevanje? Protifašizem in protinacizem sta postala temeljni vrednoti in podlaga povojne ureditve sveta. Sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno se je povsod izkazalo kot zmotno in zavrženo dejanje. V Sloveniji je bila to celo dvojna zmota, saj sta nas tako Mussollini kot Hitler zapisala poginu. Če bi Hitler zmagal, nas nobeno medvojno sodelovanje z njim ne bi rešilo iztrebljenja in dokončne pogube kot naroda, saj bi uničili tudi svoje kolaborante. Upor je bil za Slovence pozitivna in največja vrednota. Ves napreden svet je šel proti naci-fašizmu v skupnem zavezništvu, protifašizem je temeljna vrednota tudi danes. Dal nam je samostojno državo, ugled pred svetom in spričevalo demokratičnosti. Povojno odstranjevanje spomenikov NOB, preimenovanje ustanov, ulic in šol ponekod še vedno kaže na politično in kulturno nestrpnost nekaterih strank, ki hočejo z nasiljem in s preglasovanji zabrisati sledove napačnih odločitev tistih, ki so sodelovali z okupatorjem proti lastnemu narodu. Lani in letos se nekaj takega znova dogaja, tokrat v Škofji Loki. Osnovni šoli Petra Kavčiča v Krajevni skupnosti Stara Loka Podlubnik je občina spremenila ime v OŠ Ivana Dolenca. Mimo volje šolskega sveta, staršev in delavcev šole so svetniki občine s preglasovanjem določili šoli novo ime. Zdaj je za 12. marec razpisan za celo občino in za nazaj referendum, ki ga je 22. 2. 2000 v Gorenjskem glasu dr. Ivan Kristan iz Škofje Loke označil kot manipulacijo. Spretno sle-parjenje z razpisanim referendumom je razkril v petih točkah, ki potrjujejo, da gre v tem primeru za maščevanje: namesto partizanskega imena naj bi šola poslej nosila domobransko. O Ivanu Dolencu, čigar ime naj bi poslej krasilo pročelje tamkajšnje osnovne šole, je bih lani pomladi in poleti napisanih kar nekaj člankov v Gorenjskem glasu, ki so pokojnega šolnika slavili kot odličnega pedagoga, kulturnega delavca, zglednega in zavednega Slovenca ter blagega, pobožnega in srčno dobrega kristjana. Prave podobe o tem svojem rojaku pa pisci teh prispevkov vendarle niso dali Veliko več vedo o njem zlasti starejši Novomeščani, saj je z njegovim imenom povezano precej dogodkov, ki ga ne kažejo v taki luči. Ivan Dolenec je bil od jeseni 1939 do konca druge svetovne vojne ravnatelj novomeške gimnazije. Kot aktiven član nekdanje SLS in aktiven delavec v katoliških društvih je bil izrazit protikomunist, kar je bila seveda njegova osebna pravica. Ustrezal je merilom in potrebam italijanskih in nemških okupatorjev v Novem mestu in v zasedeni Sloveniji. Čeprav ga somišljeniki zdaj opisujejo kot "zavednega Slovenca", kot šolnik nikoli ni niti pomislil vsaj na pasiven odpor proti okupatorju. Bil je v štiriletni vojni najbolj kritičen do tistih, ki so se tujim nasilnikom najbolj upirali, torej do partizanov. Manj kritičen je bil do obeh okupatorjev, za vaške straže in kasneje domobrance pa je kazal neprikrito navdušenje. Njegov medvojni lik je najbolje opisal dr. Aleš Gabrič v zborniku 225 let novomeške gimnazije, ki je leta 1996 izšel v Novem mestu. Ivan Dolenec je v svoji knjigi "Moja rast" na strani 87 med drugimi zapisal: "Nikake nejasnosti ni bilo med nami glede usode, ki bi čakala ne samo Slovence, ampak vse Slovane, ce bi zmagala Hitlerjeva Nemčija... " Njegova je tudi izjava na isti strani knjige, da mu je ze_ junija 1941 "...bil jasen končni izid vojne". Kljub takim izjavam pa ta blagi in zavedni mož v svoji knjigi ni omenil niti z besedico svojih zaprtih in interniranih profesorjev ter dijakov svoje gimnazije. Nadaljevanje na 23. strani 392 Zmeraj sem bila le dekla, nikoli človek... Ne vem, zakaj tako rada prisluhnem zgodbam o "starih časih". Pravzaprav niso to niti tako oddaljeni časi, saj so moji sogovorniki ponavadi še čili in zdravi in njihov iskriv duh največkrat poskakuje od ene zgodbe do druge. Zgodilo se je, povsem naključno, da sem bila v zadnjem mesecu bolj na ženskih kot na moških obiskih. Spoznala sem žene, matere in zdi se mi, da bi se morali pred marsikatero med njimi pokloniti. Za vse, kar so v življenju pretrpele in "dale skozi". Tudi Jožefa je ena izmed tistih trpečih žena, kijih je bilo v naši polpreteklosti veliko. Ni edina, vsaj kolikor je meni znano, ki ima tako usodo. Vesela bom, dragi bralci, če se boste morda ob njeni izpovedi spomnili tudi katere, ki jo sami poznate. In ji ob prvi priložnosti rekli vsaj hvala. To je ponavadi vse, kar si marsikdo v življenju želi slišati... Jožefa je bila najstarejša med tremi sestrami in štirimi brati. Živeli so na dokaj premožni kmetiji in kot se spominja, jim ničesar ni manjkalo. Bili so obuti (kar mnogi niso bili), jesti je bilo pri hiši dovolj, le mame niso imeli. "Najmlajši je bil star komaj en dan, ko smo jo izgubili," pripoveduje Jožefa. Takrat sem imela 15 let in za mamo sem skrbela, kot bi bila že odrasla. Sedela sem ob njej in pestovala najmlajšega bratca. Kar naenkrat je zakričala in je ni bilo več... Ne vem, kaj se je zgodilo, spominjam se le tega, daje od nekod pritekel oče in se razjokal ob njej. Sedem USODE Piše Milena M i k 1 a v č i č otrok je bilo pri hiši, potrebno je Bilo skrbeti zanje. Za menoj je že tedaj pogledal kakšen fant, saj sem bila postavna in rekli so, da sem lepo pela v cerkvi, na koru. Nekega večera mi je oče ukazal, naj ostanem pri njem v "črni kuhinji", kjer smo kuhali za prašiče. Ne kaže drugače, mije rekel, kot da boš ti prevzela gospodinjstvo. Jaz se še enkrat ženil ne bom. Preveč sem imel mamo rad... O, to pa ne, za deklo pa ne bom, sem se mu uprla. Toda prej, preden sem spregovorila zadnjo besedo, je nekaj švignilo po zraku in potem me je toliko časa tepel s konjskim bičem, dokler mu nisem prisegla, da se ne bom poročila toliko časa, dokler se otroci ne bodo spravili od hiše..." Jožefa je bila v duši še zmeraj otrok, čeprav so bile njene roke zgarane in čeprav si je na tihem želela, da bi se čez kakšno leto ali dve poročila s fantom, s katerim sta skupaj pela na koru. Toda nič od tega se ni zgodilo. Oče je ni nikamor pustil in v letih, ko je skrbela za majhne brate in sestre, se je postarala. "Fant, ki me je rad videl, se me je naveličal. Nekajkrat me je po maši še počakal pod stopnicami, ko pa je videl, kako ga moj oče grdo gleda, se je tudi tega naveličal. Ne morem povedati, koliko noči sem se prejokala! Bolj kot vse sem si želela imeti svoje lastne otroke in si ustvariti družino. Si predstavljaš, kako me je bolelo srce, ko se je ženil najstarejši brat?! Vsi so se veselili, le meni se je trgalo srce. Bilo mi je že petindvajset let in bil bi skrajni čas, da tudi mene kdo odpelje od hiše...," se žalostno nasmehne Jožefa, medtem ko držim v roki njeno fotografijo s te poroke. Toda to se ni zgodilo. Oče jo je imel preveč ustrahovano. Za vsak najmanjši prekršek je pel bič. Nobenega od drugih otrok oče ni nikoli udaril. Morda kakšnega fanta, ampak nikoli ne tako kot njo. "Z nikomer se nisem mogla posvetovati. Nikomur zaupati svojih težav. Oče je bil spoštovan tako pri sorodnikih kot tudi pri sovaščanih. Nihče mi ne bi verjel, da tako grdo dela z menoj. Nazadnje sem se vdala v usodo. Svoje brate in sestre sem imela zelo rada. Res sem jim bila prava mama, posebno še najmlajšemu, ki svoje mame ni niti poznal. Nanj sem bila še posebej navezana in veliko mi je pomenilo, ko mije včasih rekel mama..." Bratje in sestre so počasi odhajali od doma. Nekateri so se poženili, drugi so odšli le s trebuhom za kruhom. Umrl je tudi oče in na kmetiji sta ostala sama z najmlajšim bratom. Tudi on se je začel ozirati za dekleti. "Kar zazeblo me je pri srcu, ko mi je povedal, katero si je izbral," se spominja Jožefa. Ona je bila iz bolj nobel družine, toda to je ni motilo, da ne bi vzela mojega brata, saj je bil zelo lep in postaven fant. Vsa leta, ko sem ga vzgajala, sem bila ponosna nanj... Do mene je bil zelo dober in zmeraj, ko je oče kričal name, je prišel k meni in mi prinesel kakšno dobroto iz kuhinje. Toda njegova žena mije že. vnaprej dala vedeti, da bo naredila vse, da se me bo znebila, ko bo prišla k hiši... " Jožefa je mislila, da je bilo njeno dotedanje življenje ena sama žalost. Kolikokrat se je jokala, ker se ni smela poročiti. Veliko noči, kijih je preživela v strahu, da bo oče še enkrat prišel in jo udaril, so bile malenkost proti temu, kar je sledilo... "Že prvi dan se je obnašala, kot da je gospodarica ona. Res je, da je bila kmetija prepisana na brata, toda vseskozi sem bila prepričana, da me bo brat obdržal pri sebi... Nisem še bila tako stara, bilo mije komaj 45 let. Lahko bi kuhala, varovala otroke, delala na njivi... Bila sem vsega vajena in kmetija je bila navsezadnje tudi moj dom, kateremu sem žrtvoval vse svoje življenje..." Prepiri, zmerjanje in grde besede so bili vsak dan na sporedu. Pavel (Jožefin brat) je seveda "potegnil" z ženo, čeprav mu velikokrat ni bilo prav, daJe tako grdo delala z njegovo sestro. Jožefa je vedela, da dve gospodinji ne bosta mogli dolgo časa zdržati pod eno streho. Toda vseeno se je "pomatrala", saj ni imela kam iti. Umikala seje strupenemu jeziku "ta mlade" in še bolj garala, da bi bilija zadovoljni z njo. "Najhuje je bilo, ker nisem imela ne kod ne kam-Bila sem brez poklica, ničesar nisem znala, nobenih let nisem imela, da bi dobivala pokojnino. Manj sem bila vredna kol zadnja smet... To miJe ta mlada dala vedeti nekajkrat na dan... Najhuje je bilo, ker mi ni dovolila, da bi pestovala njunega otroka. Ker da sem umazana..." , Jožefa se je ob spominih bridko zjokala. Mea skrivljenimi prsti od revme so ji tekle solze in niJe bilo prav nič sram... (konec prihodnjič) PREJELI SMO Nadaljevanje z 22 strani Nič nam ne pove o demonstracijah teh dijakov 29. 10. 1941 in zlasti ne o tihem protestu, ko je v gimnaziji 1. 12. 1941 pod vodstvom mladinske OF med poukom uporno vstalo nad 200 od 616 dijakov. Oblast jih je kasneje z njegovim sodelovanjem 132 izključila iz šole. Nič nam Ivan Dolenec ne pove o ilegalni gimnaziji v okupiranem Novem mestu, kjer se je od 18. 12. 1941 do konca marca 1942 tajno učilo več sto dijakov po zasebih stanovanjih domačinov, dokler ni okupacijska policija zaprla glavnega organizatorja pouka in še nekaj drugih profesorjev. - Med vQjno je I. Dolenec ovajal svoje dijake Italijanom. Profesorju Radu Torkarju je naročil, naj zasliši dijakinjo iz Prečne, ki se je na bloku obrnila in se tako umaknila osebni preiskavi, profesor pa je Vedel, da s sestro sodelujeta v OF. V svoji knjigi ravnatelj I. Dolenec ni opisal, kako je resnično potekalo medvojno življenje na gimnaziji. Nič ne ve o spominski plošči v gimnazijski veži, na kateri je vklesanih 47 imen njenih učencev, ki so Padli v boju za svobodo, štirje so bili ubiti med bombardiranjem Novega mesta, dva pa sta umrla v internaciji. Tudi o svojih 6 kolegih ' profesorjih, ki so padli v boju, umrli v taboriščih ali kasneje zavoljo prestanega trpljenja, Pomanjkanja in izčrpanosti, nji-nov ravnatelj nima nobene besede. 'Premalo bo prostora, da bi o ravnatelju Ivanu Dolencu povedali vse, po čemer se ga starejši Novomeščani še vedno spominjajo- V letih 1943 in 1944je bil glavni govornik na petih "protikomu-nističnih zborovanjih" v Novem mestu in okolici. Domobranci in okupacijske oblasti so na teh zborovanjih obsojale NOB in opravičevale sodelovanje z okupatorji v času, ko so zavezniki že osvobajali Evropo in NOV priznavali kot del zavezniških sil. Šest tednov svobode v jeseni 1943 je I Dolenec označil v svoji knjigi "kot najtežje čase, ki so jih doživljali Novomeščani med drugo svetovno vojno..." Tudi njega je v tem času partizanska vojaška oblast v mestu aretirala in zaslišala, a tudi takoj izpustila. Ni Pa videl najhujšega nasilja ob nemškem vdoru 21. 10. 1943 v mesto in dnevih, ki so sledili. Neprizadeto omenja le 37 novih grobov na mestnem pokopališču, . 'le pa so to žrtve pobojev Nemcev ln domobrancev. Kot "srčno dober človek" I. u°lenec tudi ni izkazal niti trohi- ce sočutja do petih partizanskih družin, ki so proti koncu vojne kot talci morale živeti v zgornjih prostorih delno uničene gimnazije, v kateri je bival ravnatelj z ženo kot edini civilni prebivalec poslopja. Hodil je mimo njih, kot da jih ne vidi, čeprav jih je dobro poznal. Po takem človeku, ki je preganjal OF in sedeloval z okupatorjem, naj bi se šola imenovala poslej. Vzeli pa naj bi ji ime junaka, organizatorja upora na Loškem in borcu, ki so ga po izdajstvu domačinov ubili Nemci. Bo maščevanje z zamenjavo imena osnovne^ šole res spričevalo revanšizma v Škofji Loki? Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto Srhljivo skrunjenje imena Prispevek Janeza Tuška spodbuja k dodatnemu razmisleku v nekaj smereh. Ne bi mogel reči, da se s člankom v celoti strinjam. Lahko pa rečem, da tak način razmišljanja o problemih vodi naprej. Prisotna je širina, človeška nota in tolerantnost in velika mera logičnega povezovanja miselnih blokov. Avtorjevo pisanje nas privede do sklepa, da je škofjeloška oblast oskrunila obe imeni -Tako partizana Petra Kavčiča -Jegorova, kot tudi domobranskega intelektualca Ivana Dolenca. Morda si škofjeloški župan Draksler tako predstavlja, kako ubiti dve muhi na en mah!? Pa vendar - članek Srhljivo skrunjenje imena zahteva vsaj minimalno dodatno osvetlitev problemov, s katerimi se ukvarja: - Imam kar nekaj prijateljev in znancev, ki so Ivana Dolenca osebno poznali, poleg tega pa je bilo možno o njem tudi marsikaj prebrati. Tudi v njegovi knjigi Moja rast (Moj boj? -Mein Kampf?). Na tej osnovi se je možno strinjati z mnenjem, da je bil Ivan Dolenec izobražen in prodoren človek. Že o njegovi blagosti in človekoljubnosti pa so mnenja zelo deljena. Tisti, ki so ga spoznali v 60-ih in 70-ih letih vedo povedati veliko dobrega o njem. Tisti, ki so ga imeli priložnost srečevati med drugo svetovno vojno pa osvetljujejo veliko bolj "strupeno"plat njegovega značaja. Kakor koli - gospod Dolenec je v zgodovinskem trenutku napravil napako. Ne slučajno, ampak zavestno. Celo sodeloval je pri ragvoju doktrine o koristnosti sodelovanja z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zagovarjal je stališče, da je koristno pobijati partizane, ker so partizani komunisti. Kljub svojim intelektualnim sposobnostim se je pri tem zapletel v lastna protislovja, saj je na primer sodeloval pri domobranskem glasilu Za blagor očetnjave, kjer so 06.09.1944 med drugim zapisali: "Domobranci, zavedajmo se: kdor pravi, da danes ni treba več boja, je izdajalec ... samo toliko komunistov bo manj, kolikor jih bomo pobili mi in nihče drug! Na slovenski zemlji mora pasti zadnji komunist ali pa bomo padli mi!" Pobiti je torej treba vse Slovence -komuniste, vsi partizani so komunisti! Po drugi strani pa Dolenec v svoji knjigi na strani 119 ugotavlja: "Nisem pa odobraval, da bi morali iti v hosto vsi ljudje povprek, če jih prav začasno nihče ne ogroža." . Ti Slovenci, ki so prišli "v hosto vsi povprek " pa seveda niso komunisti, pa jih je treba vseeno pobiti! - Dolenec je bil torej aktiven pristaš teze, da se komuniste pobija! Tudi, če so Slovenci. Pobijanje komunistov je zanj bilo pomembnejše kot Slovenstvo! Najmanj, kar je v zvezi s tem potrebno reči je, da ob napadu nacistov in fašistov v Sloveniji ni bilo veliko komunistov. Tudi med škofjeloškimi brati Kavčič ni bil nihče v komunistični stranki. Svobodoljubni Slovenci so se pa v velikem številu pridružili odporu. Šele po tem so se mnogi tudi vključili v tedanjo KP, ker je pač takrat prevzela vodilno vlogo pri odporu. In proti taki KP bi se bilo "evropsko" boriti s političnimi sredstvi po dobljeni osvobodilni vojni. Tako se je tudi dogajalo v večini dežel povojne Evrope. - Če na drugi strani osvetlim še nekaj dejstev o Petru Kavčiču, s katerimi se Janez Tušek v svojem prispevku ni ukvarjal. Okupator je takoj ob prevzemu oblasti udaril tudi po družini Kavčič - takrat med njimi ni bilo še nobenega komunista - ker so bili svobodomiselni! Tudi Peter Kavčič - Jegorov je bil pred okupacijo kleparski mojster, telovadec pri Sokolu. Dal je velik prispevek k temu, da se je Slovenija lahko tudi po končani drugi svetovni vojni postavi/a ob bok silam Zaveznikov. To pomeni tudi slovenske šole, ki bi v primeru zmage fašističnega okupatorja -izginile. To pomeni tudi povečanje slovenskega ozemlja po drugi svetovni vojni! Za te slovenske vrednote je dal vse kar je imel -svoje življenje. Točneje - ni ga dal, saj je bil radoživ mlad mož -ampak so ga kruto pobili in razmrcvarili SS - ovci s pomočjo domobranskih izdajalcev! - Gospod Tušek kar dobro opisuje referendum, ki ga je za 12. marec organizirala škofjeloška oblast. Jasno pa je treba še dodati, da je fererendum nezakonit, saj je razpisan napačno. Takih fiaskov smo sicer v Škofji Loki že navajeni. Pa vendar - tudi na tak referendum je ^a]emn\m gmbOV treba iti in glasovati z Nt! Dobro bi bilo, da bi se o občutij! vih vprašanjih, ki so za nas Slovence pomembna danes, zadevajo pa tudi preteklost, pogovarjali na način, kije prisoten v Tuškovem članku, ne pa na način, ki vnaša razdor v sedanjo generacijo Slovencev. Blaž Kavčič, Škofja Loka Alije to v pravni državi mogoče? V petkovi številki Gorenjskega glasa je bilo objavljeno pismo Vincencija Demšarja pod naslovom "Ali je to v pravni državi mogoče?" kot odziv na poročilo s seje sveta Loškega muzeja pod naslovom "Muzej kot žrtveno jagnje prepirov med občino in državo", v katerem omenjeni poslanec državnega zbora trdi, da je bil z objavo izjave ravnatelja muzeja o zavrnitvi vrnitve oltarne slike župniji Poljane kršen novinarski kodeks. Očitek podpisanemu novinarju in urednici je brez osndve, saj je šlo zgolj za poročanje iz javne seje, na katero smo bili zaradi pereče problematike financiranja povabljeni, in vse zapisano je bilo povedano na tej javni seji. Pričakovanje Vincencija Demšarja, da naj bi preverjali vse javne izjave, za katere se tudi ve kdo jih je izrekel, je nesmiselno, saj bi bilo na tak način vsako poročanje onemogočeno. Vsaka izjava na uradni in javni seji je polna odgovornost tistega, ki jo je izrekel. O avtentičnosti zapisanega se lahko Vincencij Demšar prepriča pri ostalih prisotnih, podpisani novinar imam tudi tonski posnetek na seji povedanega, po seji sem prosil le za pojasnilo, za katero sliko v tem primeru gre, in ob tem dobil tudi informacijo o mnenju ministrstva za kulturo. Sicer pa moram dodati, da bi bil naslov, pod katerim se odziva Vincencij Demšar "Alije to v pravni državi mogoče?" lahko nadvse primeren že kot naslov samega poročila s seje sveta Loškega muzeja. Ne glede na motive ravnanja občine Škofja Loka, ki še nima sprejetega občinskega proračuna za leto 2000, je to kršenje osnovnega načela začasnega financiranja: plačevanje lanskih dvanajstin. Nenazadnje se krši celo lastni odlok o začasnem financiranju. Je to pravna država? Če naj se spremeni sistem financiranja, je o takem novem načinu potrebno doseči dogovor, ne pa na tak način ogroziti dejavnost zavoda. Poračunavanje povsem drugih računov na hrbtu muzeja je zagotovo v pravni državi povsem neprimerno. In za to bi se moral gospod poslanec Vincencij Demšar, ki je celo kar dobršen del preteklega svojega dela prispeval prav v tem muzeju, zavzeti. Štefan Žargi Glede na članek g. Lončarja st. iz Tržiča v prejšnji številki Gorenjskega glasa sem kot svetnik tržiškega občinskega sveta, ki je za vse županove finančne vragolije dežurni krivec, dolžan kratko pojasnilo piscu članka in ostalim občanom. Na domove so družine dobile poleg tega obvestila še o 30-odstotni podražitvi takse in vode, podan pa je bil tudi zahtevek za 500-odstotno podražitev prispevka ob vlogi za novogradnje. Žakelj je pač prazen, saj ima nekaj deset milijonsko luknjo v dnu, krpanje pa je težje od zapravljanja, kar sedaj spoznava županova uprava. Ker smo že nekaj časa dražji celo od Ljubljane in ena najdražjih občin, bom v prihodnje objavil primerjavo s konkretnimi številkami. Zaradi finančnega stanja občanov nas je bilo kar nekaj proti takim podražitvam, a nas je županova naveza preglasovala. Ker me veliko občanov ustavlja na cesti in želi pojasnila, objavljam spisek svetnikov, ki nikdar nočejo poimenskega glasovanja, da ne bi občani vedeli, da so podprli take enormne podražitve, zato jih sami vprašajte, kje so argumenti za take odločitve. Ža tako visoke podražitve so glasovali: podžupana Perne Vinko, Primožič Ignac in svetniki: Bradač Franc (SDS - Kovor, Loka), Rozman Jurij (SDS - Lom), Ančimer Janez (SDS - Bistrica), Tomaži r Peter (SDS - Sebe nje). Raztresen Vida (SDS - Bistrica), Bogataj Janez (SDS - Leše), Gradišnik Zdenka (SDS - Tržič mesto), Dragoš Janez (Brez politike - Pristava), Dežman Marjan (Brez politike - Tržič mesto). Jože Kuhelj, svetnik SLS Zali Rovt, Tržič Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l.RS št. 22/98) in na podlagi 7., 8. 9.,10. in 14. člena Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Bled (Ur.l.RS št. 40/97) Občina Bled objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Bled za leto 2000 1. Na razpisu lahko sedeljujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - Športna zveza Radovljica, drugi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o društvih in Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti. 2. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Bled, - da so organizirani v skladu z zakonom o društvih (Ur.l.RS št. 60/95), - da so vključeni v Športno zvezo Radovljica, - da delujejo najmanj eno leto na športnem področju. 3. V letu 2000 bomo sofinancirali naslednje programe: - programi za šport otrok in mladine, - programi kakovostnega in vrhunskega športa, - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - tečaji plavanja, smučanja in drsanja za otroke, - program Zlati sonček in športna značka Krpan, - športna rekreacija, - investicijsko vzdrževanje in - nabava opreme za društva. 4. Predlagatelji morajo posredovati: - poročila o delovanju in doseženih rezultatih v letu 1999 in - natančeri" opis programov s seznamom udeležencev, kraja izvajanja programov, urnikom tedenske vadbe in podatke o strokovnem kadru na predpisanih obrazcih, katere predlagatelji dobite na Športni zvezi Radovjica, Gorenjska cesta 16 - 4240 Radovljica. 5. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov Športna zveza Radovljica, Gorenjska cesta 16 - 4240 Radovljica z oznako "javni razpis - šport 2000". 6. Podrobnejše informacije dobite na Športni zvezi Radovljica - g. Jure Vreček-tel. 064-712-056. 7. Rok za prijave je do 20. 3. 2000 do 12. ure. 8. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbo o sofinanciranju programov. 9. Okvirna vrednost razpisa znaša 39.000.000 Sit. Občina Bled Župan mag. Boris Malej Piše IVI i h a N a g lic 181 Ivan Kristan, pravnik "Zelo sem bil presenečen, ko sem iz javnih medijev izvedel, da bo v občini Škofja Loka 12. marca 2000 referendum, ki zadeva spremembo imena Osnovne šole Petra Kavčiča v OŠ Ivana Dolenca v Krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik. Po manipulaciji z referendumom o volilnem sistemu je tu še ena manipulacija z referendumom, tokrat občinska. V čem je ta manipulacija? Referendum je razpisan za celo občino. Zakaj ni razpisan za šolski okoliš, saj se Poimenovanje šole tiče samo prebivalcev tega okoliša? V tem je prvi del manipulacije. Pobudniki referenduma se namreč zavedajo, da se referendum ne bi izšel v njihovo korist, če bi °il razpisan za šolski okoliš, ker volivci tega okoliša problem poznajo in se ne strinjajo s preimenovanjem osnovne šole. Pobudniki računajo, da volivci na širšem območju občine problema ne poznajo in bodo avtomatično glasovali za uradni predlog občinskega sveta. To je podobno, kot če bi svoj čas razpisali referendum (plebiscit) ° osamosvojitvi Slovenije na celotnem območju Jugoslavije, ne pa samo na območju Slovenije. Jasno je, kakšen bi bil rezultat plebiscita v tem Primeru ..." Tako se začenja iskriva analiza, s katero se je v Gorenjskem glasu z dne 22. februarja 2000 oglasil dr. Ivan Kristan. Z njo je ta izkušeni in ugled-m pravnik v škofjeloškem referendumskem sindro- Po Ijudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon mu razkril kar pet spretno prikritih manipulacij. Tako se izkaže, da nameravano glasovanje ni problematično samo v političnem, temveč tudi v strokovnem oziru. Kdor kaj da na argumente, se glasovanju seveda ne bo izognil; šel bo na volišče in glasoval "PROTI". Za dr. Kristana je bilo gornje pisanje le vaja starega mojstra. Ob njej se spominja na resnično velike strokovne in človeške preizkušnje, s katerimi seje soočal v zadnjih letih pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je bil sodnik Ustavnega sodišča SFRJ v Beogradu. Pokazal je, da je Slovenija /988 naredila napako, ko je pristala na amandmaje k zvezni ustavi. V njih je bilo med drugim ukinjeno načelo, po katerem je od "Kardeljeve ustave" iz leta 1974 veljalo, da ima v primeru konflikta med republiškim in zveznim zakonom prednost republiški, vse dokler zvezno ustavno sodišče ne razsodi drugače. Ko je njegov srbski kolega kot sodnik poročevalec predlagal sodbo, po kateri je deseti amnadma k tedanji ustavi SRS o pravici do samoodločbe slovenskega naroda v nasprotju z zvezno ustavo, je Kristan nastopil z nasprotno argumentacijo in zanjo pridobil 8 od 14 sodnikov. Zadnjo bitko te vrste je vodil poleti 1991, ko je onemogočil, da bi Ustavno sodišče SFRJ razsodilo, da je umik JLA iz Slovenije protiustaven, armada pa bi se nemara po tem sklepu tudi ravnala ... Ivan Kristan IVAN KRISTAN seje rodil 12. junija 1930 v Ar nove m selu, občina Brežice. Tja je življenjska pot zanesla njegovega očeta Antona. Ta je bil iz Jarčje Doline pri Žireh, v Škofji Loki se je izučil za peka, na Brežiškem dobil delo in se oženil z domačinko. Osnovno šolo je Ivan obiskoval v Artičah. Vojna leta 1941-45 je preživel v izgnanstvu, v osmih taboriščih širom po Nemčiji. Po vrnitvi se je vpisal na gimanzijo v Brežicah in maturira! 1951. Potem je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, diplomiral 1957. Med študijem se je preživljal kot novinar, poročal je največ z Gorenjske za Ljubljanski dnevnik in Ljudsko pravico. Po diplomi seje zaposlil na Zvezi sindikatov Slovenije, po doktoratu, ki ga je obrani/ 1966, pa na Pravni fakulteti in postal profesor za primerjalno ustavno pravo,- začel je kot asistent končal kot redni profesor. Dvakrat je bil dekan Pravne fakultete (1981-85), rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (1985-87), sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije (1987-91) in predsednik Državnega sveta RS (1992-97). Njegova strokovna bibliografija obsega 360 enot, od člankov do knjig. Glavni temi njegovih raziskav sta dve: nacionalno vprašanje in z njim povezani koncept federalizma ter problematika parlamentarizma in v njej še posebej problem dvodom-nosti. Od 1998 je upokojenec. Od 1977 živi v Škofji Loki, v svoji hiši v Podlubniku. Naključje je hotelo, da se je vrnil v kraje, iz katerih je po očetovi strani tudi njegovo poreklo. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Izsilil mopedista Drulovka - V soboto ob 19.50 uri se je na lokalni cesti skozi Dru-lovko zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 20-letni Gašper J. iz Kranja. 30-letni Miladin M. seje z osebnim avtomobilom peljal po dovozni cesti od stanovanjske hiše na lokalno cesto. Ko je pripeljal do nje, je zavil levo proti Mavčičam v trenutku, ko je po lokalni cesti iz smeri Labor na kolesu z motorjem pripeljal 20-letni Gašper J. iz Kranja. Motorist se je brez zaviranja s prednjim delom mopeda zaletel v desni bok avtomobila, pri tem pa se je hudo poškodoval. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center. Materialna škoda je bila ocenjena na okoli 70 tisoč tolarjev. • S. Š. Tudi pešci kršijo CPP Kranj - V zadnjem poostrenem policijskem nadzoru nad hojo pešcev so minuli petek policisti Policijske uprave Kranj ustavili in kontrolirali 192 pešcev. Kar 27 pešcev se ni pravilno gibalo po cesti, zato so jih morali policisti ustaviti. Šest voznikov je moralo opraviti alkotest, dva sta bila pozitivna. Osem voznikov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar 52 voznikov pa je prehitro vozilo. V nedeljo je med 10. in 14. uro potekal poostren nadzor na t.i. cestnem križu, policisti pa so si pomagali z observerjem iz helikopterja. Ustavili in kontrolirali so 172 voznikov, od katerih jih je 37 bilo prehitro na poti, 13 voznikov se ni privezalo z varnostnim pasom, štirje pa so storili druge prekrške. • S. Š. Pri Kadivcu je polno Kranjska Gora - Kot bi brali zakon o varnosti cestnega prometa, se je zdelo policistom Postaje mejne policije v Kranjski Gori, ko so minuli četrtek ustavili 31-letnega S. Z. iz Trbovelj in se pozanimali o njegovih vozniških grehih. Ustavljeni voznik, bil je tudi brez vozniškega dovoljenja, je namreč v zadnjem letu in pol naredil več kot 60 različnih prometnih prekrškov. Da jih ne bi naštevali, odprite 2. stran zakona in ga nato preberite do konca. V tem času je povzročil tudi dve prometni nesreči. Ne prav lepa vozniška kartoteka je bila razlog, da so mu zasegli avtomobil renault 11. Njegov avto je že 117. motorno vozilo, ki so ga v letu dni, odkar so policisti začeli z zasegi, pripeljali v Šenčur k avtohiši Kadivec, kjer hranijo zasežene avtomobile. Letos so zasegli osem vozil. • S. Š. Deskar zlomil zapestje Zelenica - V petek dopoldne se je pri deskanju na smučišču Zelenica poškodoval mladoletni Izidor L. iz Domžal. Med deskanjem po progi Plana je izgubil ravnotežje in padel. Prvo pomoč sta mu nudila dežurna reševalca G RS Tržič, nato pa so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer so ugotovili, da si je zlomil levo zapestje. Istega dne se je prav tako na Zelenici poškodoval tudi Grega M. iz Ribnice, ki se je smučal skupaj s starši. Na urejeni progi I - Vrtača je pri spustu izgubil ravnotežje in hudo padel, pri tem pa si je zlomil desno stegnenico. Otroku je prvo pomoč nudil tržiški reševalec, kasneje pa so ga odpeljali v Ljubljano. • S. Š. Dober študent* bo Bled - V petek zvečer je trinajstletnik s prijateljema pohajkoval po Triglavski cesti na Bledu. Pri eni izmed stanovanjskih hiš so se ustavili, nakar je trinajstletnik po vzoru študentov v fasado zagnal kokošje jajce. Kmalu zatem sta se po fasadi pocedili še dve jajci. Lastnik je zasačil mladega nado-budneža in ga brez jajc zadržal do prihoda policistov. Jajca, ki jih je trinajstletnik zmetal v njegovo hišo, pa naj bi na fasadi naredila za 200 tisoč tolarjev škode. • S. Š. AL Vlomilca zalotili pri delu Sveti Duh - V soboto med 19.40 in 19. 50 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Svetem Duhu. Potem ko je pregledal vse prostore in že zagrabil večjo količino nemških mark in slovenski potni list, gaje zalotil sin lastnice hiše. Neznanec je kljub temu uspel zbežati v smeri Žabnice, s 306 tisoč tolarjev vrednim plenom. • S. Š. Nagrabil zlatnino in denar Kranj - Veliki "met" je uspel neznanemu vlomilcu, ki si je minuli četrtek za tarčo vzel stanovanjsko hišo na Jezerski cesti v Kranju. V njej je našel različne bankovce tujih valut - ameriški dolar in nemška marka - in več kosov zlatnine. Lastnika je skupno oškodoval za okoli 1,3 milijona tolarjev. • S. Š. Postal je milijonar Kranj - Skozi odklenjena vrata je neznani storilec v petek vstopil v stanovanjsko hišo v Kranju. Po pregledu njene notranjosti jo je odhlačal s 1.300 nemških mark, 550 tisoč tolarji in več kosi zlatnine. Skupna vrednost nabranega blaga naj bi bila okoli milijon tolarjev. • S. Š. Med saniranjem Sore našli mino Škofja Loka - Delavci vodnega gospodarstva Kranj so pri urejanju struge reke Sore v Škofji Loki v četrtek dopoldne naleteli na minometno mino italijanske izdelave. Mina izvira iz obdobja 2. svetovne vojne, je kalibra 52 milimetrov, težka 20 dekagramov in dolga okoli deset centimetrov. Kot je bilo ugotovljeno, ni eksplodirala zaradi odtrgane inicijalne kapice na vrhu mine. Poklicna gasilsko reševalna služba z Jesenic je minometno mino shranila v svojem skladišču. • S. Š. Hartmanov zagovornik Aleksander Čeferin zavrnil vse obtožbe Tožilstvo ni ničesar dokazalo Zagovornik Aleksander Čeferin je sodnemu senatu predlagal oprostilno sod Andreja Hartmana - Po njegovem mnenju tožilstvo ni dokazalo niti enega očit dejanja - V sklepnem govoru navedel kup nepravilnosti, ki naj bi spremljale za prvoobtoženega tanega kaznivega sodni proces Kranj, 29. februarja - "Tožilstvo ni dokazalo nobenega od očitanih kaznivih dejanj. Obtožba bazira na listinah, katerih zakonitost je vprašljiva, nobenih pravih dokazov nismo videli v dokaznem postopku, ampak le neke zaključke. Ker dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, bi moral senat razsoditi v korist obdolženega in torej Andreja Hartmana ne bi smeli obsoditi, v kar pa glede na dosedanji razplet sojenja ne verjamem," je v petek v svojem dolgem končnem govoru poudaril Aleksander Čeferin, zagovornik po uradni dolžnosti prvoobtoženega 28-letnega Andreja Hartmana. Aleksander Čeferin je v sklepnem govoru povedal, da očitka obtožbe za prvi kaznivi dejanji bazirata le na izjavi [Matjaža Zavrla, kije v zaslišanju v Švici dejal, da je po Hartmanovem nafočilu trikrat prepeljal heroin iz Bolgarije v Slovenijo in j>eljal 25 kilogramov heroina v Švico. "Vendar je Zavrl kasneje na kranjskem sodišču povedal, da so ga v te izjave prisilili slovenski kriminalisti, ki so hoteli, da Zavrl obremeni Andreja Hartmana. V Švici je tako Zavrl izkoristil pravico obdolženca, da govori neresnico, medtem ko je je tukaj nastopil kot priča in je moral govoriti resnico," je Čeferin nizal svoje dvome o upravičenosti obtožbe. Odvetnik tudi meni, da tožilstvo nima nobenega dokaza, da je Hartman junija 1997 Ivanu Vodniku in Ja- nezu Šimicu naročil prevoz 50 kilogramov heroina v Španijo, kakor tudi da je Boštjana Mraka s 157,7 kilograma heroina julija 1997 poslal v Anglijo. "Očitano kaznivo dejanje, da je bil Hartman glavni organizator prevoza 101,8 kilograma heroina iz Bolgarije na Madžarsko pa že meji na znanstveno fantastiko. Organizator prevoza je bil tajni policijski sodelavec Marjan Kosec in ne Hartman. Bolgarska policija je natovarjanje heroina posnela, vendar kasete nikoli nismo videli, verjetno zato, ker Hartmana sploh ni na posnetku," je zavračal tudi zadnjo obtožbo na račun njegovega klienta iz Spodnjih Bitenj. Dejstvo, da je bil Hartman ravno tedaj v Bolgariji, še ne pomeni, da je tudi sodeloval pri natovarjanju heroina, je še zaključil Čeferin. V drugem delu sklepnega govora se je Čeferin obregnil ob številne nepravilnosti, ki so se po njegovem mnenju dogajale od predka-zenskega postopka in čez celotno sojenje. Kot najhujšo kršitev, ki po njegovem ruši temelje demokratične države in temeljne človekove pravice, je Čeferin označil odločitev sodišča, da obrambi in obdolžencem niti izven glavne obravnave ne dovoli vpogleda v celoten spis. "Gre za hudo kršenje slovenske ustave in zakona o kazenskem postopku, po katerem se mora obdolžencu omogočiti komentiranje vseh dejstev in dokazov, sodišče pa mora preizkusiti tako obremenilne kot razbremenilne dokaze. Odločba senata je v nasprotju s prakso evropskega sodišča za varstvo čovekovih pravic, ki je razveljavilo vse sodbe, kjer obdolžencu ni bil omogočen vpogled v celoten sodni spis," je Čeferin očital nepravilnosti tudi sodnemu senatu. Odločno je pojasnjeval, kako je bilo mnogo dokazov pridobljenih nezakonito, a se sodišče na to ni oziralo. "Pravo podcen- jevanje sodišča pa si je privoščila slovenska policija, ki je dokaze skrivala nekaznovano. Skrivala pa jih je zato, ker so bili pridobljeni nezakonito. In če je težko skriti dokaz (meril je na skrivanje vloge tajnega policijskega sodelavca Marjana Kosca, kar je tudi sodišču odkrila šele obramba, op. p.), je še toliko lažje dokaz prirediti," je bil Čeferin kritičen do dela policije in se spraševal, kako je mogoče, da so si v slovenski policiji podeljevali priznanja zaradi uspešnosti akcije Kolo, še preden je bila obtožnica sploh vložena. Čeferin je še ocenil, daje sodni proces zoper gorenjsko sedmerico edinstven primer v Sloveniji po razvpitosti, trošenju denarja in kršenju človekovih pravic. Napovedal je, da se bo, če sodni senat ne bo upošteval vseh nepravilnosti, pritožil na višje instance, v končni fazi tudi na evropsko sodišče. Z zaključnimi govori ostalih zagovornikov obdolženih Ivana Vodnika, Janeza Šimica, Andreja Klemenčiča, Ivana Stano-nika, Darka Urha in Gabra Gune se bo sojenje nadaljevalo naslednji teden. • S. Šubic Okrožno državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper Stanislava Krainerja Krainerjev gams v predvolilnem golažu Stanislav Krainer in odvetnik Anton Šubic menita, da kazenske ovadbe sploh ne bi bilo, če bi policija delala korektno - Po njunem mnenju naj bi imela zavržena ovadba predvsem politično ozadje Radovljica, 29. februarja - Sredi marca je okrožno državno tožilstvo v Kranju zavrglo kazensko ovadbo zoper radovljiškega notarja Stanislava Krainerja, ki naj bi 29. decembra leta 1996 na planini Voje nezakonito odstrelil osemletnega gamsa. Krainer in njegov odvetnik Anton Šubic sta na novinarski konferenci minuli petek podvomila o delu policije in sodstva, saj naj bi imela kazenska ovadba politično ozadje. Ovadba je bila podana 28. avgusta 1998, o njej je bila obveščena tudi javnost, kar sovpada s predvolilnim časom za zadnje občinske volitve novembra leta 1998, kjer je Stanislav Krainer sodeloval kot županski kandidat v občini Radovljica. "Po letu in pol vse bolj razmišljam, da je tedaj obstajal interes, da na županskih volitvah ne kandidiram. Samo teden pred najavo kandidature so namreč pri meni opravili hišno preiskavo, v kateri so zasegli gamsa. Sprašujem se, ali bi do preiskave oziroma ovadbe sploh prišlo, če ne bi najavljal kandidature," je razmišljal Stanislav Krainer, ki mu je v boju za župansko mesto v Radovljici na zadnjih volitvah spodletelo. Za uvrstitev v drugi krog volitev mu je zmanjkalo 218 glasov. Krainer je bil ovaden v odmevnem primeru domnevnega kri-volova v Triglavskem narodnem parku, ko naj bi prvoosumljeni Janko Rabič od oktobra 1996 do avgusta 1998 za večjo skupino organiziral nezakonit lov. Kranjski kriminalisti so tedaj v sodelovanju z Uradi kriminalistične službe Krško, Ljubljana, Novo mesto in ministrstva za notranje zadeve opravili več hišnih preiskav, zasegli več lovskih trofej, devet oseb pa ovadili. Kasneje so kazenske ovadbe razširili še z dvema. V novomeškem primeru je tamkajšnje okrožno državno tožilstvo ovadbo zavrglo, druga pa je bila propadla ovadba zoper Krainerja. Policijska uprava Kranj je že dala pobudo za oceno upravičenosti zavržb obtožb. Tako je bilo ugotovljeno, da je bila novomeška ovadba neupravičeno zavržena, v Krainerje-vem primeru pa kranjski kriminalisti še čakajo na odgovor. "Policija je Stanislava Krainerja ovadila na podlagi popolnoma izmišljene in neutemeljene ocene Rabičeve prijateljice, da je bil^gams, ki ga Krainer hrani kot trofejo, verjetno nezakonito ustreljen. Uradno izjavo Janeza Bizjaka, direktorja TNP, da je Krainer lovil na njegovo dovoljenje, za kar ima kot direktor TNP tudi vsa pooblastila, pa sploh ni predala preiskovalnemu sodniku, čeprav ima njegova izjava bistveno večjo težo," je ošvrknil delo kranjskih kriminalistov odvetnik Anton Šubic. Preiskovalni sodnik je tako 17. septembra 1998 odredil hišno preiskavo, šele 21. septembra pa so policisti sodniku poslali še Bizjakovo razbremenilno izjavo, čeprav jo je podal že deset dni prej. "Okrožni državni tožilec bi lahko ovadbo zavrnil še pred volitvami, a je ni. Tako se je sumničenje o Krainerju vleklo do danes, posledice krive ovadbe pa so bile vidne tudi na samem volilnem izidu," meni Šubic, ki se tudi sprašuje, ali je bilo zgolj naključje, da se na Okrožnem sodišču v Kranju spis o odredbi hišne preiskave sploh ni hranil na pravem mestu, da sploh ni bil evidentiran v sodnem vpisniku. Po mnenju načelnika oddelka za gospodarski kriminal Po h' cijske uprave Kranj Braneta Klančnika je bil postopek s Stanislavom Krainerjem s strani policije korektno opravljen, saj naj bi Bizjakova izjava ne ovrgla možnosti, da je radovljišk' notar pred štirimi leti nezakonito ustrelil gamsa. "Z odvetnikom se še nisva odločila, kakšni bodo nadaljnji koraki. O morebitnih ukrepih se bova odločila po pregledu dokumentacije," je zaključil Stanislav Krainer, ki novinarjem ni želel povedati, ali bo kandidiral tudi na naslednjih občinskih volitvah, saj želi bit1 sedaj bolj previden. . S. Šubic Pogrešano 24-letno Matejo iz Lesc našli močno podhlajeno Dve uri so jo ogrevali Planinko našel oskrbnik Koče na Dobrči, ki je slišal klice na pomoč - Planinec zašel, a nato sam našel pravo pot Dobrča, 29. februarja - Gorski reševalci iz Radovljice so v nedeljo ob 19.40 uri začeli z iskanjem 24-letne Mateje G. iz Lesc, ki naj bi se izgubila nekje na pobočju Dobrče. Okoli 22. ure jo je nato našel oskrbnik koče na Dobrči, ki je slišal klice na pomoč. 24-Ietna Leščanka se je popoldne tega dne med hojo proti vasi Slatna ločila od dvajset gorskih reševalcev in policista s ne nad Mojstrano, kjer naj bi se izgubil p'a slednima psoma. ninec. Planinec je pri odhodu od dom** Planinka se je pri spuščanju z Dobrče obljubil, da se vrne še pred temo, ker P^ očitno izgubila. Oskrbnik koče na Dobrči je okoli 22. ure malo pod kočo zaslišal kli- temu ni bilo tako, so domači poklicali P0" moč. Reševalci so nameravali pregledati tri J cd štirih možnih poti za povratek z Vrtašk^ planine v dolino, a so kmalu naleteli na P , ce na pomoč, kjer so jo nato našli močno podhlajeno v snegu. Takoj so jo začeli ogrevati, po približno dveh urah pa so jo , svojih staršev. Za 16. uro so se dogovorili, nato z nosili odnesli v dolino, od koder so grešanega planinca. Srečali so se na P°. da se zberejo na dogovorjenem, poldrugi jo ob polštirih zjutraj odpeljali v jeseniško ko se je vračal proti domu. Razložil jiflM^ kilometer oddaljenem mestu. Ker se Mate- bolnišnico. da je zašel, zato se je moral vrniti na izn ja ni pojavila, je bila takoj organizirana V soboto zvečer pa so gorski reševalci iz diščno točko na vrhu in se potem odpra reševalna akcija, v kateri je sodelovalo Mojstrane odšli na območje Vrtaške plani- ti po pravi poti proti domu. • S. Š. VvKENJ?IVl UFfeJ%3> V EV l%W 1 WA9Vfrl9 Četrtek, 2. marec ŠTUDENTSKI VEČER ■V organizaciji SO FOV VESELI VEČER otvoritev fotografske razstave "SAMA V VESOLJU", fotografa Damjana Makovica &Selme Franov DJ STEFANO JIM BEAN PARTV Do 22. ure se lahko odžejate s kupončki pivovarne Union NOVO kupončki za sokove Pago NOVO Ce praznujete rojstni dan, vam podarimo uro Swatch. GLASBENA LESTVICA gpilfllll £LM 11 Cvlifil Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Lijana Kobal, Tomačevica 44/a, 6223 Komen - Pavel Škrlj, Drskovce la, 6257 Pivka - Marija Meško, Ulica Borisa Kraigherja 18, 2325 Kidričevo _Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti._ KUPON ŠT. 9 1. MLADE FRAJLE - Če te srček boli 2. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Mamina ruta 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE - 2000 let 4. skupina Al 'KORA - Poglej me še zadnjikrat v oči 5. PREDOR - Še ptica sameva AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA februarja 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Uspešen nastop na Breznici Da smo se pravilno odločili za goste v rubriki Glasbeniki jneseca, so Medvoški muzikantje več kot potrdili na sortni prireditvi VESELO V "OMLAD na Breznici v obči-ni Žirovnica. To je bila sicer Prva prireditev skupaj z Go-r^njskim glasom in v organiza-p'J' Kulturnega društva dr. ftrance Prešeren Žirovnica »reznica, na kateri so glasbeni s pevko in pevcem iz ^»odnjega konca Gorenjske j^d domačini vzbudili nemajh- no*animanje. Medvoški muzikantje po tri in Polletnem delu z vodjo Zdrav- obdelane, da je težko pokazati še kaj. V narodnozabavni zasedbi je skratka instrumentalno že vse precej razdelano. To pa seveda ne pomeni, da številne glasbene skupine, ki danes z mladimi nadobudnimi nastajajo domala povsod po Sloveniji, in tudi na Gorenjskem se pojavljajo nova in nova imena, iščejo nekaj posebnega. Medvoški muzikantje so na tem vlaku nedvomno našli nekaj zanimivih točk, kijih zdaj sicer še študirajo in jih po malem tudi že predstavljajo na prireditvah, kakršna je bila v soboto na Breznici. S skladbami Domovi- Medvoški muzikantje v soboto na Breznici kom Blažičem že dobivajo svoj Pr.avi značaj in svojo instrumen dino ter vokalno prepoz-"dvnost. Res je, kot je v sreča-vorr ta mesec večkrat poudaril ' Jija Zdravko, da so za ansambl Pomembni vokali. Morda je ^ed instrumenti še najbolj po-embna v sestavi narodnoza-Yg"ega ansambla harmonika. ndar so njene izvirnosti in POsebnosti že tako vsesplošno na, Žolna, Lovska polka, Trgatev pri Jožetu in še nekaterimi pa se bodo tudi še predstavili na prireditvah Veselo v pomlad 2000, ki bodo na programu na Gorenjskem prihodnji mesec. Slej ko prej, kot pravi njihov vodja Zdravko Blažič (telefon 041/534-229), pa bodo njihovi glasbeni zapisi tudi na kaseti in zgoščenki. A.Ž. GLASBENIKI 1VIESECA - KUPO IN Napišite Ime in priimek pevke v ansamblu Medvoški muzikantje. ,me *n priimek: Nas asiov: nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI (3LAS, p. p. 124, 4001 Kranj. C1AI1J 913 Ffl STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN GORENJSKI MEGASRČEK - 97,3 MHz TOREK 6.30 AEROBIKA 10.10 UN1CHEM 13.20 TUDI DRUGJE JE LEPO 16.20 VARUJMO ZDRAVJE: TEMA: O HRBTENIČNIH TEŽAVAH IN ZDRAVLJENJU - gost spec. ortoped dr. Andrej Prlja 19.30 TURISTIČNI MOZAIK SREDA 6.30 AEROBIKA 9.20 gostje v studiu - ŠENČURSKI GODLARJI 11.10 gostja v studiu Helena Blagne 12.40 ZAKLJUČEK IZBORA NAJ SMUČIŠČE 13.20 GORENJSKA LEKARNA 17.00 GREMO V LIFE 20.00 ODDAJA O MODI ČETRTEK 6.30 AEROBIKA 13.20 ODDAJA O PROMETNI VARNOSTI 17.10 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 18.20 TO SO NAŠI 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 PARNAS DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Grafični studio Abakos, Cesta 4. maja 11 a, Cerknica, 061 7096 300 Vprašanje: Katero jezero je doma tam, kjer je omenjeno podjetje? Nagrada: darilo podjetja Abakos • Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Vsaka številka ustreza po svojem vrstnem redu eni izmed črk slovenske abecede 4, 1, 19, 16, 17, 10, 19? Kateri? Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 4. marca 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 13. 02. 2000: • Grafični studio Abakos, Cerknica: Franc Modrijan, Laze v Tuhinju • Časopis 99, Logatec: Marija Primožič, Gorenja vas Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec « Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:061/741 612 VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel : 061/152 10-35 ali 130-16 ?5 in tako da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov; Radio Ognjišče UUINJl3Gli štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 06.03.2000 RADIO Popevke: Čuj moj glas - Marta Zore 2. Verjamem v ljubezen - Aleksandra 3. Moje ime - Regina & Gloria Nz Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Ob tebi - Alenka Kolman 2. Cvet ljubezni -ans.Stopar Dolenjska - Henček 2- Zaljubljeno dekle - Jože Bohorč s prijatelji 3. Vrni se zdrav k družini - Nagelj VASA PESEM Popevko: GLASUJEM ZA Narodnozabavnu vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: CISTA 10-KA RADIA GORENC ... na frekvenci 88,9 MHz ... tudi to soboto ob pol teh ... 26. februarja ... ne pozabite: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič ... minulo oddajo pod pokroviteljstvom gostinskega podjetja TROJANE (mljask, ne pozabite, kje se dobijo najboljši krofi). Vse najboljše tokrat Lojzu A. iz Škofja Loke in Martini Z. iz Tržiča. Vsem ostalim pa tako kot vedno naše iskrene želje; tudi tokrat na naslovu Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič. Nasvidenje na pustno soboto, 4. marca, ob pol treh in lep pozdrav od Tomaža, Andraža in Mojce. Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Helena Blagne - Ti si sreča moja (2) 2. Victorv - Zelena dežela (3) 3. Vili Resnik - Odiseja (2) 4. Deliali - Zvon ljubezni (3) 5. California - Reci, da si nora name (3) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Andreja Makoter - Ljubezen nikoli ne umre 7. Zoran Predin - Tisoč modro belih rožic 8. Darja Švajger - Plamen ljubezni 9. Stratus - Danes je najlepši dan 10. Marjan Novina - Saša Čista lO-lca Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi slišaf-a: Moj naslov: npr tttvt T"VT|T T/~i T17 T T? T TTTI/"\ lUm UKUvjJjL JJtL LEjrU ... pi»potniška oddaja glasbi in klepetu v družbi zanimivih popotnikov ... ob Vsak četrtek od 17. do 18. ure..., na Radiu Gorenc Napovednik oddaje lahko najdete vsak torek v Gorenjskem glasu in mesečno v popotniškem mesečniku Svet in ljudje. Četrtek, 2. marca 2000 V družbi Katje Tabernik se bomo odpravili na vznožje Himalaje. Ob glasbi in klepetu nam bo predstavila svoje spomine ob graditvi šole v tem kotičku. Predstavljamo vam podjetje ZAVESE TABERNIK, d.o.o., s sedežem na Liparjevi ulici 24 v Mengšu. Izdelujejo vse vrste klasičnih in dekorativnih zaves ter drugih dekorativnih izdelkov, s katerimi vam skušajo popestriti vaš dom. Na območju Slovenije zastopajo podjetje SILENT GLISS. Obiščite jih tudi vi in se o tem prepričajte sami. Telefon: 061/73 73 86. S svojimi izdelki in prodajnim konceptom sledijo novim trendom in vašim željam. Njihov moto je "za kulturo bivanja". Nagrade iz prejšnje oddaje pa prejmejo: - Albina Kosmač - Obid (brezplačno naročnino na revijo Svet in ljudje) - Iztok Premrov iz Bohinjske Bistrice (prejme 1 brezplačni izvod revije Svet in ljudje) Popotniški pozdrav Janja Budič in Ervin Pot alej. G 08.8 M* ■ ^E#vB%a* PRVI GLAS GORENJSKE 2000 Na Radiu Triglav se že pripravljamo na tradicionalno prireditev Prvi glas Gorenjske 2000, ki bo 1. aprila 2000 ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. • 10 mladih pevk in pevcev, ki pa morajo biti po pravilih starejši od 15 let, bo tudi letos spremljala skupina Vita. Gostja večera bo Helena Blagne Zaman, ki je stopila na svojo glasbeno pot prav na Prvem glasu Gorenjske leta 1976. Prireditev bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina. • Generalni pokrovitelj prireditve pa bo Jacobs. • Vse o nastopajočih in sodelujočih boste izvedeli, če boste poslušali Radio Triglav vsako sredo ob 19.30, ko bomo kukali v zakulisje prireditve. Že v jutrišnji oddaji bomo javno izžrebali vrstni red nastopajočih, zato nam prisluhnite. • Vstopnice po 2.000 tolarjev boste od jutri naprej lahko kupili v tajništvu Radia Triglav na Jesenicah in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 15.30 ure, kupite pa jih lahko tudi v uredništvu Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju. • Še nekaj besed o zgodovini Prvega glasa Gorenjske: Prva tovrstna prireditev je bila leta 1971, kar pomeni, da bomo prihodnje leto obeležili 30. obletnico. Organizator prve prireditve Prvi glas Gorenjske je bil kulturno-zabavni klub Stereo Žirovnica, sodeloval pa je tudi takratni Radio Jesenice. Prvič je nastopilo 6 pevcev, najboljši pa je bil Jeseničan Franci Rebernik, pevec ansambla Lojzeta Slaka. O. KAŽI wi' ******* HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 urel Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 6. marca, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 13. marca, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 6. marca, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 6. marca, ob 9.00 in 17.00 Trst 14.3., Palmanova - tovarna čokolade 6.4., Lidel 23.3. Lenti 18.3., Madžarske Toplice 16.3. - 19.3. Lenti 11.3., Italija 2.3.; sprejemamo prijave za Formulo § 1 - Imola;organiziramo 3-dnevni izlet v Budimpešto 28. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H hftn//www hh-krani «i ROZMAN BUS j Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887 k METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Tel.: 426-210, 041/660-658 IHOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA ■ Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki (Odij 12 66 197 1 - osebno v Delavski knjižnici na VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC PAVEL SMUČIŠČE STRAŽA I Tel.: 766-040 ZASEBNA STROKOVNA SOLA Sercerjeva 22, 4240 Radovljica i V KRANJU SE BO SPET PLESALO \ Avtobusni prevozi ŠTERBENC Tel.: 632-262, 031/638-837 POČITNIŠKO DRSANJE V KRANJU INTEGRAL TRŽIČ 563-280 "RUPERT LIBUŠKA Okrepčevalnica pri Zupanu" Loška c. 78, Žiri Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 23. ure, sobota od 11. do 22. ure, nedelja od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT; temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 Borza znanja je informacijsko središče, v katerem člani iščejo in ponujajo najrazličnejša znanja in informacije. Poleg pestre ponudbe, ki nam jo nudijo naši člani, se na Borzi znanja tudi veliko povprašuje po določenih znanjih, na primer zelo aktualno je povpraševanje po mongolskemu in kitajskemu jeziku, po znanju montaže video posnetkov ter po znanj igranja na tamburice in žagin list. KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: sobota od 16.30 do 18. ure, nedelja od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure Trst 2.3., Lenti 18.3. . TEČAJI TUJIH JEZIKC 731-050 041/744-160 Ski bus - linija obratuje vsak dan do 18. 3. 2000 (smer: Bled - Kobla - Vogel). Žičnice obratujejo vsak dan. Dnevna smuka od 9 - 16 ure, nočna smuka od 17-20.30 ure TRGOVINSKI POSLOVODJA pogoji za vpis: končana trgovska šola in delovne izkušnje Prijave in informacije: 064/714-403, 041/667-990 V prostorih OŠ Franceta Prešerna bo v soboto, 4. 3., državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih. Prireditev bo potekala ves dan, ob 18. uri pa bo prireditev odprl župan g. Mohor Bogataj. VABLJENI! 9. 3. Schladming (svetovni pokal/moški - slalom), 18. 3. in 8. 4. Lenti, 4. 4. in 18. 4. pred veliko nočjo v Gorico in Palmanovo od 3. marca vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 13. do 14.30 ure, cena vstopnice za počitniško drsanje na Goren- \ jskem sejmu: 300,00 SIT. 4. 3. avtobusni izlet na Beneški karneval, 5. 4. vabljeni na 5-dnevni izlet v Rim, Neapelj in Pompeje. V soboto, 4. 3., Vas vabimo na PUSTNO ZABAVO, kjer Vas bo; zabaval ansambel PINO in TOM. Mi pa Vam bomo postregli sj PUSTNO VEČERJO. Zaželeno čim večje število mask. tos v dvorani doma Partizan v Ljubnem, na debeli četrtek, 2. marca. Začetek srečanja bo ob 19. uri, svojo udeležbo prijavite svojim področnim poverjenikom najkasneje do danes, 29. februarja. Zaželene so pustne maske, najboljše maske članov društva bodo nagrajene. Pustna povorka po ulicah Kranja Kranj - V soboto, 4. marca, ob 11. uri bodo puste maske v spremstvu Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj krenile od Delavskega doma do Glavnega trga, kjer bo pustno rajanje. Pustni povorki se bodo priključili tudi šenčurski Godlarji. Antologija slovenske rokovske poezije Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes, v torek, 29. februarja, ob 19.30 uri predstavitev nove knjige Založbe Modena z naslovom Verzi nosilcev zvoka. Knjigo bosta predstavila avtor Goran Gluvič in urednik Ivo Ferbežar. GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Za otroke Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice so vsako sredo na otroškem oddelku "igralne urice", in sicer med 15. in 17. uro, za otroke od 5. leta dalje. V četrtek, 2. marca, ob 17. uri pa bo ura pravljic, (za otroke od 5. leta dalje). Naslov pravljice je Hvaležni medved - Koroška narodna. Škofja Loka - V Knjižnici Škofja Loka bo danes, v torek, 29. februarja, ob 17. uri ura pravljic - Repa velikanka, ki jo bo vodila Jana Štromajer. Radovljica - V četrtek, 2. marca, ob 17. uri bo v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici predstava za otroke "Hura, dojenček!". Igrica je za otroke, stare vsak 3 leta. Gostuje KUD Teater za vse iz Jesenic. Počitniške delavnice Kranj - Počitniške delavnice bodo potekale v dvorani gasilskega doma v Britofu pri Kranju, od 28. februarja do 3. marca. Namenjene so osnovnošolcem in mladini. Delavnice bodo potekale na plesnem področju, učenju kitare, spoznavanju osnov čaro-dejskih veščin, samoobrambe in karateja, novinarske delavnice in ustvarjalne delavnice. Vpisi bodo pred začetki tečajev, za nadaljnje informacije pokličite na tel.: 324-677 ali 041/820-485. Pustni sprevodi Naklo - Turistično društvo Naklo tudi letos pripravlja pustni sprevod, ki bo v soboto, 4. marca. Zbor mask bo ob 11. uri pred domom kulture v Naklem, kjer se bodo domačinom pridružili tudi kurenti s Ptuja. Udeleženci bodo zatem odšli po Glavni cesti do osnovne šole Naklo. Tam jih bodo pogostili s krofi, ki jih podarjata Pekarna Kranj in organizator. Tržič - Tudi letos TD Tržič organizira tradicionalno- etnografsko prireditev "pustni sprevod", ki bo v nedeljo, 5. marca, z začetkom ob 15. uri. Poleg tradicionalnega sprevoda maškar, bo kratek kulturni pro- * gram, ki ga bo vodila Vesna Štefe. Zabaval vas bo ansambel Svežina. Komisija bo nagradila deset maškar, 508 maškar pa bo dobilo krof. Asterix in Obelix proti Cezarju Medvode - Pionirski dom in Center za kulturo madih Ljubljana vabita v petek, 3. marca, ob 18. uri na pustolovsko komedijo As-terix in Oberix proti Cezarju. Predstava bo v kinu Medvode. Muzejske delavnice Kranj - V času počitnic ste vabljeni v Gorenjski muzej, kjer bodo danes, v torek, 29. februarja, v sredo, 1. marca in v četrtek, 2. marca, od 10. do 12. ure muzejske delavnice. Lahko si boste naredili lepe uha-nčke ali verižico iz žice, se preizkusili v ročnem tkanju s pomočjo lesene tkalske deščice. Delali boste tudi punčke in žoge iz blaga, s kakršnimi so se igrale naše babice in dedki. Če pa vas zanima, kako se naredi iz traku svile čudovita vrtnica, ste še posebej vabljeni v muzej. Potrebujete pa; škarjice, iglo in sukanec, spretne roke in dobro voljo. Vstopnina je 100 SIT. Pustovanje v Ljubnem Ljubno - Društvo upokojencev Brezje-Mošnje- Ljubno vabi svoje člane na tradicionalno pustno zabavo. Pustovanje bo le- Zimski pohod na Arihovo peč Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 22. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 5. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz AP na Koroški Beli (v vasi). Prijave z vplačili zbirajo na upravi društva do četrtka, 2. marca. Pohodnikom priporočajo naj bodo planinsko in zimsko opremljeni. Trstelj in jama Vilenica Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi na lažji pohodni izlet na tržaški Kras. S posebnim avtobusom se boste 15. marca, ob 7. uri odpeljali izpred hotela Creina v Kranju, s postanki na vseh AP v Stražišču, Bitnjah in Žabnici. Prijave z obveznim vplačilom sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288. Na Snežnik Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo organiziralo v nedeljo, 12. marca pohod na Snežnik. Odhod bo ob 6. uri izpred Čufar-ja s postankom na vseh AP do Radovljice. Pohodniki naj bodo zimsko in planinsko opremljeni. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do četrtka, 9. marca. LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA V soboto, 4. 3., ob 10. uri Niko Kuret: PAVLIHA IN SLEPAR (lutke), gostuje LG GM JESENICE, sobotna matineja, za IZVEN Kokoš - jama Vilenica Kranj - Planinska sekcija Iskra vas v soboto, 4. marca vabi na Kokoš - jama Vilenica. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejema Jasna Soklič, Iskra ERO; 276-400, Matija Grandovec, Is-kratel; 273-093. Med delovnikom - popoldan lahko svojo prijavo in telefonsko številko sporočite na tel.: 272-870. Prijave zbirajo do četrtka, 2. marca, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Po Jurčičevi poti Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj vabi svoje člane na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 4. marca, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, do zasedbe avtobusa. Na pohod z DU Kranj Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 2. marca pohod od Goric preko Zaloga, Povelj, Bašlja do Preddvora. Zbor bo na avto- PUSTNI PLES V HOTELU TRANSTURIST V ŠKOFU LOKI V SOBOTO, 4. MARCA, OB 20. URI ANSAMBEL BOHPOMAGEJ Maske "OBVEZNE" zaradi mnogoštevilnih dobrih nagrad! VSTOPNINA: 1.500,00 SIT 1.000,00 SIT (za maškare) Rezervacije po tel.: 064 624 026 busni postaji Kranj, postajališče za Golnik, ob 8.15 uri. Z rednim avtobusom se boste odpeljali do Goric, od tam naprej pa "pot pod noge" do Preddvora. Poskrbite za dobro obutev, pa tudi obleka naj bo primerna. Predhodne prijave v društvu niso potrebne. Občni zbori 21. redni letni občni zbor ZŠAM Žiri Gorenja vas - Združenje šoferjev in avto-mehanikov Žiri vas vljudno vabi na 21. redni letni občno zbor, ki bo v soboto, 11. marca, ob 18. uri v Družbenem domu Partizan v Gorenji vasi. Po uradnem delu občnega zbora bo ograniziran družabni večer z glasbo in srečelovom. Razstava Zvonka Coha Bled - Knjižnica Blaža Kumerdeja je skupaj z Galerijo Šivčeva hiša pripravila razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Zvonka Čoha. Razstavo si lahko ogledate do konca marca, j Razstava Franca Beštra Kranj - Vabljeni ste na otvoritev razstave Franca Beštra, ki bo danes, v torek, 29. februarja, ob 19. uri v Mali galeriji v Kranju. Ikone Ljubljana - V Galeriji Loterije Slovenije na Trubarjevi 79 si lahko ogledate razstavo ikon Gregorja Otmarja Rettingerja. Razstava bo na ogled do 17. marca. Narava Tine Doki Kranj - Naša fotografinja Tina Doki je v kratkem času pripravila že drugo razstavo njenih fotografij o naravi. Tokrat fotografije razstavlja v kleti Prešernove hiše v Kranju- Likovni tečaji Kranj - Kulturno umetniško društvo Modri krog Kranj, Inštitut za likovne in multimedijske raziskave bo 1. marca začel z likovnimi tečaji, in sicer s kiparskimi tečaji modeliranja, portreta in plastična kopistika ter s tečajem slikanja in risanja. Tečaji bodo potekali v večernih urah. Informacije dobite po telefonu 225-843 - Zoran in 241-380 -Grega. Sklic zbor članstva v Goricah Gorice - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj Krajevna organizacija Gorice sklicujejo zbor članstva Krajevne organizacije ZB NOB Gorice, ki bo v nedeljo, 5. marca, ob 10. uri v domu lovske družine Storžič na Pan-geršiči. Muzeji obveščajo Radovljica, Kropa - Čebelarski muzej v Radovljici in Kovaški muzej v Kropi bosta v času zimskih šolskih počitnic od 28. februarja do 3. marca odprta od 10. do 14. ure. Krvodajalska akcija Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Škofje Loke potekala še danes, v torek, 29. februarja. Šerugove Poti v neznano Radovljica - Svetovni popotnik Zvone Šeruga bo te dni s predavanjem in predstavitvijo knjige "Poti v neznano" spet gostoval na Gorenjskem. Jutri, v sredo, 1. marca' bo ob 19. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici, v četrtek, ob 18. uri bo v kinu na Jesenicah, v petek, ob 19. uri bo v hotelu Kompas v Kranjski Gori, v ponedeljek, 6. marca, ob 19. uri pa še v kinu Tržič. Po zahodu ZDA Kranj - Klub študentov Kranj organizira jutri, v sredo, 1. marca, ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khiselstein potopisno predavanje Martina Kovačiča z naslovon Po zahodu ZDA. Knežji grobovi iz Budinjaka pri Zagrebu Ljubljana - Vabljeni ste na arheološko pre; davanje, ki sta ga oblikovala Mestni muze) iz Ljubljane in Gorenjski muzej iz Kranja v dogovoru z predavatelji. Gost večera bo dr. Želimir Škoberne (Muzej grad Zagreb) s predavanjem Knežji grobovi iz Budinjaka pri Zagrebu. Predavanje bo v četrtek, z-marca, ob 18. uri v KIC-u Mestnega muzeja v Ljubljani. GOSTILNA RF^TAVRAriTA PnIMOVCU Begunje t\GoiAVtv\LjijA (-tostom prfredftve soob\9.utl GALERIJA,^ ^ GLASBENI PROGRAM: [jMjJ- pustovanje z "hišnim ansamblom AVSENIK" llml- pustovanje z "GAŠPERJI" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT. 064/707 030 ALI 064/733 402 Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče b Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonskaštevilkablagajne: 222 6i A. B. Ruzante: LA MOSCHETA komedija petek, 3. 3., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 3, IZVEN in konto J. B. Moliere: SKOPUH, komedija ponedeljek, 6. 3., ob 19.30 uri, NADOMESTNA PREDSTAVA -Veljajo vstopnice odpadle predstav 15. 2. - Prosimo, da rezervirane vstopnice potrdite do petka, 3.3. R. Dahl: MATILDA, mladinska komedija, sobota, 11. 3., ob 16.00, za IZVEN in konto S. Makarovič: TETA MAGDA, komedija, petek, 24. 3., ob 19.30 za IZVEN in konto _^ POLAGANJE KE Um =™ u PEČARSTVO Simon Šubic Jezerska 93b, KRANJ tel.: 242-515 041/688-406 Kupim KNJIGE - monografije tržiških podjetji, Tržiški zbornik. rt 041/721- 625 3841 Kupim kvalitetne okrogle SILAŽNE BALE. rt 041/538-583 3846 Kupim krmilni 061/645-360 KROMPIR. BUKOVA DRVA 10 m3, kupim. rt 241-778 od 15. ure dalje_3978 Kupim PLUG za oranje za traktor T.V. rt 725-096 3991 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 __ OBLAČILA MAŠKARADNE ORIGINALNE KOSTUME za otroke od 2000 SIT dalje prodam, po želji pošljem. rt 061/1231-761 in 0609/626-226 vsak dan od 9-18. ure 2531 MALI OGLASI 8 223-444 LOKALI OSTALO APARATI STROJI BOJLERJE INOX ležeče ali stoječe °d 150-5001, prodamo, rt 806-069, 874-031 3416 VILIČAR INDOS DIESEL 2 t, I. 85, OBNOVLJEN, prodam. rt 061/529 2^15, 041/630-360_3663 PODAJALNO NAPRAVO, mizarsko Prodam, rt 646-788 3885 Ugodno prodam malo rabljeno PEČ 23 centralno - Feroterm 25 KW. rt °41/565-675 3886 Poceni prodam SUŠILEC za perilo, nemški, nov. rt 718-474 po 19.uri 3911 VILIČAR INDOS 2500 kg, tip VAD, REZKALNI STROJ CNC, strugarske n°že, orodje za obdelavo kovin in ROČNO RADIOAMATERSKO POSTAJO VAESU VX -1 R in VX - 10, stabilno Postajo FT - 5100 prodamo, tr 361- 200 3916 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, 4 Plošče, šir. 50 cm, več sistemska peči-^ prodam. rt 324-629 3930 GORENJE pralni stroj ter HLADILNIK 2 zamrzovalnikom, prodam. rt °41 /878-494 3989 KROŽNO ŽAGO za železo fi 32, Pnevmatski primež, prodam. rt ^41/503-476 3990 Kombiniran ŠTEDILNIK (plin, drva), tudi za etažno centralno, ugodno Prodam. rt 685-500 4000 GARAŽE GARAŽO v kletni etaži garažne hiše v Bistrici pri Tržiču prodam. rt 563-626 ali 041 /845-792 3809 GR. MATERIAL POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center oddamo 300 m2 poslovnih površin, primernih za diskoteko fitness ali diskont, dostop z avtomobilom, 250.000 SIT/mes, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 566 KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov v centru Kranja, možnost trgovske ali gostinske dejavnosti,tudi pisarniški prostori. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. KRANJ -BRITOF: Oddamo v najem gostinski lokal 40m2,lepo urejen z letnim vrtom. Odkup inventarja. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. TRŽIČ - center: Oddamo ali prodamo poslovni prostor, 80m2, vsi priključki, pritličje. Ugodni kreditni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. Nudim prostor za odvoz materiala pri izkopih. rt 731-379, Andrej 3858 Prodam novo moško URO znamke Rado. rt 712-518 4004 PRIDELKI HRUŠKOVO In SLIVOVO DOMAČE ŽGANJE prodam. rt 738-851 3896 V skladišču krompirja v Šenčurju se poleg UVOŽENEGA in DOMAČEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA lahko dobi še omejena količina odpadnega krompirja od semenskih partij. 3901 BLED okolica (1 km)ugodno prodamo starejšo hišo z gospod.poslopjem na parceli 1000 m2, 15,5 mio SIT, BRITOF v mirnem okolju prodamo obnovljeno sioskopritlično hišo -dvojček na parceli 300 m2, 24 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne površine, primerno za poslovno dejavnost, 28 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 BLED - OKOLICA: Prodamo starejšo hišo primerno za bivanje ali za vikend, zelo lepa lokacija, cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ- Pristava. Prodamo popolnoma renovirano starejšo hišo, 1700 m2 parcele, vsi priključki Cena : zelo,zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-ZVIRĆE: Prodamo zelo lepo dvostanovanjsko hišo, 2x140m2 stanovanjske površine, 50m 2 lokala,700m2 velika parcela, vsi priključki. Cena: po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 POSESTI VEDEŽEVALKA KATJA« 090-44-07 š Prodam gradbeno OMARO. rt 692-667 ELEKTRO 3881 Prodam BETONSKE STEBRE z roko ^grozdje. rt 411-968_ 3906 . Prodam smrekov OPAŽ, ladijski POD, «8M1 LES, možnost dostave, rt 641- 207 3993 Za polovično ceno prodam nove MO-j^j-E za kamin. rt 731-391 4002 TERM OTON OKNA NOVA: 140x140 3 kom., 80x220 balkonska vrata, 80x90 1 kom. rt 041/358-007 4006 IZOBRAŽEVANJE Instruiram kemijo za osnovne in ^dnje šole. rt 330-563 2889 KO ^ŠTRUIRAM MATEMATIKO in FIZI-23 osnovne in srednje šole. Uspeh —Hpjovljen! Igor, 041/800-528 3377 IN TEČAJE nemščine slovenščine nudi i^222°9inja. rt 862-274 izkušena 3497 NUdim POMOČ PRI WORDU, EXCE-LU, POVVER POINTU, OUTLOOKU... 3^25-524, 031/322-366 3813 študentka nudi instrukcije za vse Predmete osnovne šole in priprave na ^alo maturo, cena 1000 Sit 60 min.. ^041/384-041 3909 OSNOVNOŠOLCEM NUDIM PO-^OČ PRI UČENJU za vse predmete. 332-390 3929 , Po najsodobnejših metodah pouču-'ern ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo ter izpite in maturo. Uspeh Ugotovljen, rt 041/390-412 3982 KUPIM Kupim DELNICE Jelovice, Iskra Mehanizmov, Živil. Nudim Plačilo. Tt 491-487 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke in bukve rt 641-412 3143 . ODKUPUJEMO smrekovo, jesenovo, lavorovo, češnjevo, hruškovo HLODO-V|NO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tud ?31-615 takojšnje 3103 HRUŠICA poslovni prostor - trgovina, 107 m2, možnost predelave v stanovanje, prodamo za 8.446.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) TRŽIČ, v poslovnem centru, poslovni prostor za različne dejavnosti, 80 m2, pritličje, vsi priključki. Cena: 120.000 SIT/m2. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014._____ Oddamo: v bližini KRANJA poslovni prostor 40 m 2 ali 80 m2 lokala in 20 m2 skladišča v pritličju objekta, primerno za trgovino, servis, agencijo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: v KRANJU živilsko trgovino z odkupom inventarja, v ŠKOFJI LOKI živilsko trgovino z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ CENTER v bližini središča prodamo 160 m2 (PR+K) poslovnih POVRŠIN primernih za gostinstvo, odvetništvo.. 30 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2384 ODDAM SKLADIŠČNI PROSTOR OB CESTI KRANJ-ŠKOFJA LOKA. rt 040/208-061 3356 TD BEGUNJE ODDA v najem obnovljeno GOSTIŠČE DRAGO. Pogoj: prevzem objekta do maja, odkup opreme in inventarja. Vlogo posladi do 7.3.2000 na naslov: TD BEGUNJE, P.P. 113, 4275 BEGUNJE 3371 LESCE poleg novega trgovskega centra ODDAMO 2 poslovna prostora, 35 in 50 m2 z uporabnim dovoljenje. rt 714-183 ali 041 /770-170 3530 TRŽIČ na dobri lokaciji prodamo (ali oddamo) urejene poslovne prostore v izmeri 80 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 3783 Oddamo ali prodamo lokal v Begunjah (70 m2), rt 558-805, 031/543- 2 1 6 3843 Dom na Joštu ODDAMO s 1.4.2000 V NAJEM. Kandidati naj oddajo ponudbo na SK Triglav Kranj, p.p. 525. Rok 10. marec 2000 3983 POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja, kjer je že bila trgovina, takoj ODDAM v najem. Velikost 60 m2 primerni za trgovino oz. pisarniške prostore, poleg že utečena trgovina, rt 221-510 3986 MOTORNA KOLESA KRANJ Center v lepi, mirni soseski prodamo samostojno vis.pritlično hišo z lepim razgledom, (20 let) 180 m2 uporabne površine, parcela 531 x m2, cena 37 mio SIT, KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, Kranj Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 559 KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokoprilič-no hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, BLED center prodamo samostojno, enonadstropno hišo, delno nedokončano, 350 m2 uporabne površine, na parceli 1000 m2, možna ureditev apartmajev ali več stanovanj, plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369- 333, 041/333-222 LESCE- OKOLICA: Prodamo zelo lepo enonadstropno hišo na lepi sončni in mirni lokaciji, vsi priključki, lahko tudi dvodružinska , v kleti možna kakšna obrtna dejavnost. Cena: ugodna. LESCE - OKOLICA: Prodamo starejšo hišo, potrebno adaptacije, 740m2 parcela,vsi priključki. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tef: 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA :Prodamo zelo lepo nadstandardno-luksuzno hišo, lahko dvodružinsko, 270m2 stanovanjske površine,550m2 parcele lepo urejene. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 ŽIRI: Prodamo lepo starejšo, adaptirano enodružinsko hišo zelo lepo vzdrževana, vsi priključki, stanovanjske površine 200m2, velikost parcela 501 m2, lepa zelo sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ in okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755- 296 JAVORJE-POUANSKA DOLINA: Prodamo zazidljivo parcelo, 5000m2, možnost razparceliranja, urejen dostop. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 563 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 565 KRANJ POSEBNA PONUDBA!! na odlični lokaciji prodamo komunalno urejeno zazidljivo parcelo(nadomestna gradnja), 1200 m2, izključno za poslovno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 eie ZVIRČE (pred Tržičem) - na lepi sončni lokaciji prodamo dvostanovanjsko hišo, 700 m2 zemljišča, vsi priključki, poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem (cca 50 m2), ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1484 KOMENDA na lepi sončni lokaciji prodamo zaz. parcelo, 1000 m2, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1793 JESENICE CENTER v hiši prodamo dve etaži, 150m2, primerno tudi za pisarniško dejavnost. Cena: 13.300.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) KRANJ BESNICA parcelo z gradbenim dovoljenjem, 933 m2, priključki na parceli, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si ) KRANJ NAKLO obnovljeno etažo hiše, 101 m2 stan. površine, 300 m2 parcele, PRODAMO! POSING 064 222 076 ( www.posing.si ) KRANJ PLANINA hišo dvojček, 100 m2 stanovanjske površine, na parceli 200 m2, CK, garaža, prodamo. POSING 064 222 076 ( www.posing.si) HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO TAKOJ KUPIMO na relaciji Medvode, Kranj, Škofja Loka okolica. TEL.: 064 368 741 KRANJ okolica, 12 let, 200 m2 na parceli 500 m2 +100 m2 poslovnih prostorov, vsi priključki. Cena: 33 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ okolica, obnovljena starejša hiša, garaža + vrtna lopa, na parceli 500 m2, vsi priključki. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRIŽE, v večstanov. hiši, prodamo stanovanje v mansardi 172 m2 + 65 m2 poslovnih prostorov na 310 m2 zemljišča. Cena: 26 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, okolica, 400 m2 na parceli 1100 m2, hiša za zahtevne kupce, zelo kvalitetna gradnja, z vsemi priključki, CK, telefon, komplet opremljena, stara 9 let, zelo lepa okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362- 681 TRŽIČ, okolica, 250 m2 na parceli 700 m2, 70 m2 poslovnih prostorov, 20 let, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, okolica prodamo pol hiše, mansardo v izmeri 60 m2 na parceli 600 m2, sončna in mirna lokacija. Cena: 14 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, mesto, prodamo starejšo meščansko vilo, 250 m2, III. etaže, nova CK na olje. Cena: dogovor. GRA-DEX nepremičnine, 064/362-681 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BESNICA novo nedokončano hišo vel. 12 x 9 m, na sončni lokaciji, na parceli 1.060 m2 za 30,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: 1/2-hiše Bitnje pritličje in klet, 65 m2 + vrt, cena - 10,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini CERKELJ na Gorenjskem parcelo veliko 1270 rr>2 z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem, cena - 12.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 na panju. Brazda,d.o.o., 041/680-925 3265 Prodamo več novih MOTORJEV APM 6 po ugodni ceni. rt 641-378 3848 Prodam PIAGGIO TYPHOON 50, 1.96, z vso dodatno opremo, ugodno. 3893 rt 325-377 4 m mu K******* ŽIROVNICA m 00 > >C/) CM CM 'B w ^ I S » « ^ Z. 5 ■«? * s 0 « S o =*£ o. o> co =5 - -o ■«> o > 3 oco °n° co-g csj 5» — -10 2 cr> ^rotno) o " i*- o co r> £ •ko £3 JB & Š B £ -■ ^ -o o ^ £ % "S «fc 0 \ 'in >o io čo 2 1 00 - -g ^ co co co o :- 1 ?^§§o!* co o) co 0j « .g >o Q_ LU -J 0) o Q O JX. N t~ O co o CM tU) o i_ m o. co C E . N CD to _C0 10 •O <* cd" "5 • - cn-R *- •tf co I o o X (fi Z »O ffl o o oc' o o LU lil 2 (0 XI CO ~> n> Z X3 O -tf LO .9J. h- >(/> n o ■o to O) 0) C > to ■> C 3 co g* 0 CL CO P 3 O ■O TJ 1 o II Si I s co w to > o g x: .cn .o o o • E > 2 II O c 0 co 5 5 — o 1 > i CO CO p 5 i § .£! 0) to" co 3 « 1*1 CO N ~ co O co 9 > o Z •<» co 8*1 n < OC O O o oc g < z < oc 0Q O G < O m z > < c\j * co •co '> ;u • .O XI ca ^ .. a 9 co co ^ E ■o T+ — •w s- ca "^•10 c E - co CO +s o N >cn '5 *J *J O •m >co o .« CM M O co č o co S13 S U c E "2 i co cu 5 ffl > C i .s xf:S2 0 "R § i tO cu II co o CO .05 m e ,co 0 >N o -> z < rx 'N UJ 0) ~? C 00 TJ O) . CO CA ^ C ■: co S č co —' i= co x: co ._ co co c W > "D co ■_ co x: co ■>- CO '— o o o Ć0 ca co co V) 3) CM c co 3 M o U 1o-%^x: N 2 5 ca co co « C .C N C 03 LU (J) > O oc LU N LU < Z >(J o a o LU OC a. O CL T- CM 2 p z < oc < z >o m o o. LU (fi CM CM LU O a d T- c5 co o CM _co ;5 o _ X) -Q o co o CM .£ :ss, CO ffl 'O *cj ca ^ X) CO iS čo a> g, I ca tf>& S ."5 c o § . >o ^ C m xi o en c .co Q M -O "§ c- 5) a5 Q.°? ? čo co ._; c co TJ CO -> o jž. o) ^ co CO X3 O 8- 82 u TJ «> E S CO O- o CO II o. ® coO x: > > CO 9 —3 ~> N r-i CO CU —> -0 d rj tr 0 p CM 0 O N. N- CM C: CO <:'. 0 C _J _ MALI OGLASI /m- Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, 4240 Radovljica V skladu z razpisom za vpis v študijskem letu 2000/2001 vas obveščamo, da v sodelovanju z Visoko upravno šolo Univerze v Ljubljani, ORGANIZIRAMO 1. LETNIK visokošolskega strokovnega studijskega programa JAVNA UPRAVA VPIS DO 8. MARCA 2000 INFORMACIJE: 064/700-240 E-MAIL: lj-uni.radovljica@siol.net Prijavni obrazec dobite pri nas BREZPLAČNO. Prodamo: KRANJ poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta v treh etažah, na parceli 400 m2, primerna za različne dejavnosti (odvetnik, mirna dejavnost, ipd.), zgoraj stanovanje, cena = 32,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA nedokončano hišo (ni fasade, ni obloge stopnic), na parceli 268 m2 za 22,0 mio SIT, menjamo tudi za večje stanovanje v Kranju, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podklete-no visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena - 39,0 mio , K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, cena - 49,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: PODBREZJE - stavbno zemljišče 1.433 m2 po 4.500,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA -2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajenodo lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj,tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m naparceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 BAŠELJ prodamo visoko pritljično hišo v III. gr. fazi na parceli 850m2. STANING 064 242 754 KRANJ Britof prodamo pol obnovljenega enonadstropnega dvojčka 100m2 stan. površine s C.k.,Tel,na parceli 320m2. STANING 064 242 754 KRANJ- Primskovo prodamo večje zazidljivo zemljišče, skupaj 1780m2, z vzdrževano kmečko hišo in večjim poslopjem - 260m2. STANING 064 242 754 GORENJA VAS (okolica) prodamo večjo zazid. parcelo 3100m2 s staro hišo, asfaltni dovoz za 8.650.000 SIT. STANING 064 242 754 KRANJ prodamo zazidljivo parcelo 1160m2 zelo primerna za poslovno stanovanjski objekt po 16.000 SIT/m2. STANING 064 242 754 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo polovico urejene in adaptirane hiše cca. 105m2 C.K.,iel., poleg je 300m2 vrta in 2 garaži za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 PODNART prodamo visokopritlično hišo v IV.gr. fazi na 800 m2 parcele. STAN ING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO NOVOGRADNJO ALI HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO. STANING 064 242 754 . PODLJUBELJ, HLEBCE, prodamo več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na ravni in sončni lokaciji. Cena: ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 GOZD MARTULJEK, prodamo luksuzen vikend z 113 m2 stanov, površine, na parceli 570 m2, odlična lokacija, z vsemi priključki in'dokumenti, CK na olje, telefon, star 10 let. Cena: 23,5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 HIŠE PRODAMO: KRANJ okolica (8 km) visoko pritlična hiša (20 let) na sonči, ravni parceli 799 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, 39,9 mio SIT.BRNIK nadomestna gradnja in skladišče ob cesti na parceli cca 750 m2, 20 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2382 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. Tt 368-000, 041/640-949 2430 GOLNIK - na dobri lokaciji prodamo atrijsko hišo, vsi priključki, 600 m2, zemljišča. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 2755 VRHNIKA Vert, 3 stanovanjska hiša, 270 m2, parcela 555 m2, vsi priključki, dvojna garaža, prodam brez posrednika, najboljšemu ponudniku. Tt 061/752-659, 061/750-4223 po 16. uri 3013 V ŠENČURJU ali bližnji okolici kupim etažo stanovanjske hiše. Laho tudi manjša hiša potrebna delne obnove. Tt 041 /350-309 3494 r Tudi v letu 2000 bomo z vami vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKK TELEVIZIJE 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELFTEKSTA Ves dan VtDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sodom dni v lodnu oddajamo zanimlv.domać, pester, pozitiven ln nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Va& občini, v vaši KS ali celo pri Vas doma Zato nas pokličite in naročite ! telefon uredništvo: 064 33 11 69 telefon Komerciala: 064 3311 55 letefon TV STUDIO: 064 33 11 56 fax marketing; 064 32 45 50 fax poročila DESK: 064 3312 31 a-roail: gtv@te!e-tv.s( INTERNE!: http://www.1ole-tv.sl Na*i tias boste v sreu Gorenjske -GTV goraijaka tetevulja. Nikote Tesle 2. p.p. 181,4001 KRANJ TELETEKST STRANI, VIĐEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALi "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zmore vse III KRANJ STRAZISCE ugodno prodamo 3/4 hiše (3ss+1ss), podkletena, na parceli 310 rr>2, 14,9 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo pritlično, starejšo hišo potrebno delne obnove, 17x11 m, na parceli 500 m2, v hiši je tudi manjša delavnica, cena 13,9 mio SIT, CERKLJE prodamo novejšo (12 let) kvalitetno grajeno, visokopritlično hišo na parceli 500 m2, 9x11 m2, 297 m2 uporabne površine, poslovni prostor v kleti, cena 32,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 3757 V najem oddam HIŠO v centru Kranja, stanovanje 112 m2, poslovni prostori 130 m2. Tt 332-537 3854 Na relaciji Tržič - Kranj, damo v najem lepo opremljeno HIŠO. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, 041/749-501 STRAHINJ prodamo novo dvo stanovanjsko HIŠO, v izmeri 280 m2. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, 041/759-003 3924 KRANJ - damo v najem enostano-vanjsko HIŠO, cena 80 000 SIT/mes. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, 041/759-003 3925 DRULOVKA, vrstna hiša ( 8 let), podkletena, vsi priključki, cena 29 mio SIT, ugodno prodamo. 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 3944 MEDVODE, vrstna hiša (35 let), parcela 320 m2, obnovljena, cena 26,5 mio SIT, prodamo. 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 3945 ŠKOFJA LOKA okolica prodamo samostojno stanovanjsko hišo, CK, vsi priključki, 8000 m2 velika parcela, od tega 600 m2 zazidljive. PIA NEPREMIČNINE 656-030, 622-318 3974 Prodamo 610 m2 + 200 m2 parcelo v Zg. Besnici (grad.+lokac. dovoljenje je), sončna lega in razgled, prodamo več parcel v Sebenjah po 600 m2, sončna lega, prodamo manjšo hišo na Golniku 190.000 DEM, prodamo več hiš v okolici Kranja. TIG nepremičnine, 041/390-389 3981 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE NUDI TRIO BONSAJ. Tt 421-498, 041 /885-044 2933 KVALITETNI DUO s pevko narodno-zabavne glasbe ŠE PROST ZA PUSTOVANJE IN POROKE. Tt 041/412- 786 3645 Narodno zabavni TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, spremljava na porokah, ugodno. Tt 731-015 3852 KVALITETNI DUO s pevko narodno-zabavne glasbe ŠE PROST ZA PUSTOVANJE IN POROKE. Tt 041/412-786 Prodam NOV ORBITREK sestavljen za 39.500 SIT. Tt 242-397 3966 Prodam ČOLN MAESTRAL 95 tomos 4 motor. Tt 061/627-028 3976 STORITVE ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE PLI-SE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na Tt 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 242-037 in 041/691-221 3 Radio Triatav Radio Triglav Jesenice d.0.0. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel:064/861-012, faJb:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav,si 96 GOREflJJKfl 89.8 Jesenice, 101.5 Bohinj 101. j Kfonj/kn Goro Zaposlimo: - VOZNIKA Zahteve: - opravljen izpit C kategorije - opravljena poklicna šola - smisel za delo z ljudmi - PRODAJALKO za honorarno delo ob sobotah in nedeljah Zahteve: - končana trgovska šola Prijave pošljite do 7. 3. 2000 na naslov: VIPI, d.o.o., Brezje 76 d, 4243 Brezje. SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, Tt 555-170, 557-581, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in ugodno! Tt 041/865-112 229 Beljenje stanovanj, kleti..., pospravljanje podstrešji, dvorišč, kleti..., razna pomoč. Odvečno kramo po potrebi odpeljem. Tt 041/742-893 1812 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, odvozi na deponijo in zidanje betonskih škarp. Tt 061/813-642, 041/680- 751 1996 STROJNI TLAKI, ESTRIHI, STROJNA KLASIČNA IN HIDROIZOLACIJA, NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA. HITRO IN UGODNO! NON-STOP Tt 041/686- 714 2082 TV, VIDEO, STOLP in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu,. Bleivveisova 2, Kranj (kino Center) Tt 222-004 2169 SELITVE razni prevozi do 2 t, 4 m dolžine, pomoč pri nakladanju, ugodno. Tt 041/571-295 2614 PREVOZI, SELITVE, POMOČ PRI NATOVARJANJU- HITRO IN UGODNO. Tt 041/737-245, 325- 794 2659 ELEKTROINSTALACIJE - popravilo električnih strojev in naprav - Pan-geršič, Tt 041/714-732 2395 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in OGRAJE izdeluje. GELD, d.o.o. Jesenice, tel.:806-026 AVTOVLEKA NON STOP. Tt 241-168, GSM 041/730-939 2923 Popravila vseh vrst TV aparatov TV Gorenje TUDI NA DOMU! Tt 331-199 Sinko 3100 NERJAVEČI DIMNIKI - imate madeže na fasadi ali v stanovanju?! Montiramo dimnike za plin, olje in trdo gorivo, nudimo vrtanje, zidavo in montažo. Tt 041/265-057 3192 STROKOVNO OBREZOVANJE TRTE, DREVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA, SEJANJE TRAVE, POSADITEV SADIK. Tt 714-282 3239 Asfaltiranje dvorišč, cest in dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkopi in odvozi, komplet zidarska dela, novogradnje in adaptacije, keramična in pleskarska dela, fasade. Tt 041/853-954,041/643-529 3367 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, tlakovanje dvorišč, možno plačilo na obroke. MILOŠ, Lesce, Tt 0609/622-946 33&2 TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Tt 041/711-842, 326- 819 3405 KOMPLETNE SELITVE* IN PREVOZI POHIŠTVA, OPREME, KLAVIRJEV iN PREVOZI V TUJINO. Tt 041/686-978, 041/717-341_ 3535 VODOVODNO NAPELJAVO (KOPALNICE-HIŠE) - MANJŠA POPRAVILA-ODPRAVUANJE ZAMA-KANJE - HITRO, KVALITETNO. 031/535-032_3589 Asfaltiranje dvorišč, cest in dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela, fasade. • 041/643-529,061/817-285 3629 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z ga" rancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S, d.o.o., 874-059,041/704-851 3664 MAGIČNI CENTER GEEC33 0904315 vedeževanje, svetovanje,! pomoč stiiiwmn Vsa manjša GRADBENA DELA - ometi, fasade, adaptacije...ter POLAGANJE KERAMIKE vam naredimo kvalitetno, v čim krajšem času in po ugodnih cenah! Za informacije pokličite na 041/845-792__38io Vzamem vsa zidarska dela tudi fasade, delamo kvalitetno, hitro in poceni Tt 325-594 NON STOP 3849 . "% IZOLIRAM CEVI CENTRALNE KURJAVE s tervolom in aluminijasto pločevino. Tt 246-509 3928 POSLOVNI STIKI (ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Iščemo dobavitelje različnih promocijskih izdelkov s področja ekologije. Tt 362-330 3891 RAZNO PRODAM Ugodno prodam komb. STOL-LEŽAL-NIK za kozmetiko, pedikuro ali podobno. Tt 891-029 3842 Mali MOLZNI STROJ Vitrex, ohranjen in ZAJKLJE za pleme, prodam. Kovor Tt 557-376 3855 Dve POSTELJI, leseni in 2 NOČNI OMARICI ter KOŠEK za dojenčka, prodam. Zadružna 1, Kranj 3370 PUSTNA OTROŠKA KOSTIMA miška in levji kralj z lasuljama prodam. Tt 330-568 3871 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in motorno vrtno kosilnico Tomos. Tt 421-481 3910 Zelo ugodno prodam komplet pribor in kovinski opaž za izkop vodnjaka (šterna). Tt 634-479 3914 RAČUNALNIŠTVO TISKALNIK HP 2000 C prodamo. Tt 361-200 3915 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE, OTROŠKE SOBE in GARDEROBNE OMARE. Tt 431-673 Ugodno prodam VITRINO bele barve, zelo lepo. Tt 563-218, 041/637-664 Ugodno prodam mladinsko SOBO z jogijem. Tt 041/544-667 3905 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in KAVČ, primeren za spanje. Tt 226-838 3907 Ugodno prodam KUHINJO SVEA s šankom in kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje. Tt 326-476, po 19. uri 3951 PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC i ___________________________ ji GRADBENI DELAVEC: d. č. 12 mes.; vozniški I izpit kat. B; do 02.03.00; Z &0 D.O.O., TITO- || VAC. 1, JESENICE j POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC I POMOŽNA DELA V KUHINJI; d. č. 6 mes.; do 1 01.03.00; JEROVŠEK MARJETA - GOSTILNA j ZAJC, LAHOVČE 9, CERKLJE POMOŽNI DEIjiVEC I -;- jj DELAVEC ZA PRIUCITEV V LESARSTVU; d. č. I 12 rnes.; do 02.03.00; TOPORIŠ - BOŽNIK j MIRJAM S.P:, ORBITA, VRTNA UL. 24, KRIŽE || FIZIČNI DELAVEC; d. č. 6 mes.; 1 I. delovnih i izkušenj; do 03.03.00; BOLNIŠNICA GOL- I NIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., I GOLNIK 36, GOLNIK || DELAVEC V KAMNOS. DEL. IN NA TERE- 1 NU; d. č. 8 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do I 03.03.00; FURLAN JOŽE - KAMNO- I SEŠTVO, KIDRIČEVA C. 87, ŠKOFJA I LOKA_ VARNOSTNIK j VARNOSTNIK; d. č. 12 mes.; 6 mes. delovnih I izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 02.03.00; ![ TOPORIŠ - BOŽNIK MIRJAM S.P., ORBITA, i VRTNA UL. 24, KRIŽE ŽIVINOREJEC ŽIVINOREJEC; d. č. 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 03.03.00; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O. KRANJ, OBRAT CERKLJE, ZGORNJI BRNIK 115, CERKLJE SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR; ndč.; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 02.03.00; TOPORIŠ -BOŽNIK MIRJAM S.P, ORBITA, KRIŽE, VRTNA UL. 24, KRIŽE ŠPORT MIZAR Prodam GORSKO KOLO, oprema STX, U-brake, redno servisirano. Tt 731-478 3892 RAZPRODAJA SNOVVBOARD OPREME od 21. 2.-4. 3. 2000 Ugodna razprodaja snovvboard opreme v trgovini W. M SPORT, Ljubljanska c. 20, Bled. Tel.: 741-203,041/441-923 j! MONTIRANJE OKOVJA IN POLKNA; d. č. 3 [j mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 29.02.00; S JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. jI LOKA, OBRAT SOVODENJ, SOVODENJ 4, S SOVODENJ j VRTANJE IN UTAPLJANJE; d. č. 3 mes.; 6 j mes. delovnih izkušenj; do 29.02.00; JELOVI- jj CA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA, i OBRAT SOVODENJ, SOVODENJ 4. SOVO- jj DENJ I MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; do 29.02.00; §| JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., Kili DRIČEVA C. 58, ŠKOFJA LOKA OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR; ndč.; do 08.03.00; BRENKUŠ MATJAŽ S.P, ZASAVSKA 31 B, KRANJ AVTOMEHANIK AVT0MEHANIK; ndč.; vozniški izpit kat. B; do 09.03.00; JERŠIN D.0.0., JEZERSKA C. 2, KRANJ AVTOMEHANIK; d. č. 3 mes.; 2 I. delovnih izkušeni; vozniški izpit kat. B; do 06.03.00; GITAS D.O.O., ZG. BITNJE 1, ŽABNICA ELEKTRIKAR ENERGETIK IZDELAVA VSEH VRST EL. INSTAL. (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ndč.; vozniški izpit kat.: B,C,E; do 17.03.00; VIGRED D.0.0,, MILJE 44, VISOKO _ZIDAR_ ZIDAR; d. č. 12 mes.; do 29.02.00; DIMOV BORIS S.P., ZIDARSTVO, FRANK0V0 NA-SELJE61, ŠKOFJA LOKA" _NATAKAR_ NATAKAR; ndč.; 2 I. delovnih izkušenj; do 02.03.00; AUANĆIČ VERONIKA S.P., ZG. BELA 20A, PREDDVOR KUHINJSKA POMOČNICA; ndč.; 5 I. delovnih izkušenj; do 02.03.00; AUANČIČ VERONIKA S.P, ZG. BELA 20A, PREDDVOR KMETIJSKI TEHNIK KMETIJSKI STROJNIK; d. č. 12 mes.; do 03.03.00; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O. KRANJ, OBRAT CERKLJE, ZG. BRNIK 115, CERKLJE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 22.03.00; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 01.03.00; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ; št. del. mest: 2 KNJIGOVODJA; ndč.; 1 i. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij; do 01.03.00; VEZENINE D.0.0., KAJUHOVAC. 1, BLED ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 28.03.00; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ GRAEIČNI OBLIKOVALEC TEHNIČNI OBLIKOVALEC V REPROSTUDIU; d. č. 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; MOŽNOST P0DALJ. DEL. RAZMERJA; do 29.02.00; MEDIA ART D.0.0., DE-LAVSKA C. 46, KRANJ_ GIMNAZIJSKI MATURANT^ VODENJE PROMOCIJSKE GALERIJE DESET-NICA; d. č. 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govor-no, nemški jezik - govorno; do 15.03.00; ČALlC MARJAN S,P, CANKARJEVA UL 4, KRANJ -T EKONOMIST ,,............ ** i: RAČUNOVODJA; ndč.; 1 I. delovnih izkušenj; f znanje programskih orodij; do 01.03.00; VE-ZENINE D.0.0., KAJUHOVAC. 1, BLED DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)_ VIŠJI SVETOVALEC ZA PROSTOR (OE KRANJ); ndč.; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Windows; vozniški izpit za kat. B; do 29.02.00; M0P INŠPEKTORAT RS ZA 0K0UE IN PROSTOR U., 0E KRANJ. SLOVENSKI TRG 1, KRANJ_ _ DIPLOMIRANI EKONOMIST^ PRIPRAVNIK; d. č. 12 mes.; do 29.02.00; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., N5 DRIČEVA C. 58, ŠKOFJA LOKA ___ UNIV. DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTUR^ VIŠJI SVETOVALEC ZA PROSTOR (°E KRANJ); ndč.; 4 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Windows; vozniški izPifi? kat. B; do 29.02.00; MOP INŠPEKTORAT FK> ZA OKOUE IN PROSTOR U., OE KRANJ> SLOVENSKI TRG 1, KRANJ____, DOKTOR MEDICINE^ ZDRAVNIK - SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE; d. č. 48 mes.; 1 I. delovnih izkušenj, a 03.03.00; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. 0W£ ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLN^ DOKTOR STOMATOLOGU^. ZOBOZDRAVNIK; d. č. 12 mes.; Jeziki-~£ venski jezik - govorno; do 28.03.00; OS^v NO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ- ^ ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ, GOSPU VETSKA UL. 8, KRANJ ___ DOKTOR MEDICINE SPECIAU^ INTERNE MEDICINE___. ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MB^C^h ndč.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: an9leSgQL. zik - govorno in pisno; do 03.03.00, NIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU; t> . IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK; st. mest: 2 P5 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE objavlja prosto delovno mesto VODJE ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri in 6 let delovnih izkušenj ali - visoka upravna šola in 8 let delovnih izkušenj - znanje uporabe računalnika - strokovni izpit za delavce v državni upravi Izbrani/a kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Izbrani/a kandidat/ka, ki nima strokovnega izpita za delavce v državni upravi, ga bo moral/a opraviti v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja. Kandidati/ke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Upravna enota Jesenice, Kadrovska služba, C. M. Tita 78, 4270 Jesenice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali! Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Bohinjska Bistrica v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 49,88 m2 v 1. nadstropju, etažna CK na olje, vseljivo po dogovoru, cena 8,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Šorlijevo naselje, okolica Vodovodnega stolpa kupimo dvosobno stanovanje, za že znane resne stranke. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III prodamo delno opremljeno atrijsko dvosobno stanovanje s kabinetom 80,95 m2 z lastnim vhodom, teraso in zelenico, po celem stanovanju je parket, vseljivo po dogovoru, cena 17 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NOVO STANOVANJSKO NASELJE VOKE V PREDDVORU; DVOJČKI IN STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI IZDELANA NA KLJUČ, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM, GARAŽNIMI BOKSI IN VSEMI PRIKLJUČKI, KONEC GRADNJE AVGUST 2001. ZA VSE NADAUNE INFORMACIJE POKLIČITE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 lel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ OPRAVLJAM KNJIGOVODSKE, RAČUNOVODKSE in FINANČNO SVETOVALNE STORITVE. Tt 311-586 STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 555 ^STANOVANJA____ ŠKOFJA LOKA:'Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v meščanski h'ši, I. nad., 43,30 m2, vsi priključki, useljivo takoj, Prodamo zelo atraktivno mansardo, 100 m2, v starem mestnem jedru, cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296_' *_ KRANJ - MESTNO JEDRO: Prodamo enosobno stanovanje potrebno manjše adaptacije, cena zelo ugodna. CENTER: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje popolnoma renovirano, vsi Priključki, z opremljeno kuhinjo. Prodamo popolnoma renovirano enosobno stanovanje, visoko pritličje, nizek blok-■ 34,40 m2, vseljivo takoj,cena zelo u9odna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 2^4/366-670, 041/755-296_ KRANJ- Planina I.: Prodamo več zelo lePih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2. vsi priključki, balkon.Planina I.: prodamo večje enosobno stanovanje, predelano v dvo, II nad.,zelo lepo. Cena: *elo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 3gj 064/366-670. 041/755-296 GOLNIK: Prodamo zelo lepo enosob-"° stanovanje, III.nad.,vsi priključki, rt> zelo lepa lokacija. Cena zelo "godna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: ^/366-670, 041/755-296_ lgEsENlCE->JAVORNIK: Prodamo zelo Po enosobno stanovanje v več stanovski hiši,renovirano, vrt, možnost rrKUpa 9araže. Cena zelo ugodna. ^NEPREMIČNINE 064/366-670, °^V755296_______ TRŽIČ: V meščanski hiši prodamo zelo ®Po trisobno stanovanje popolnoma renovirano z veliko teraso, 74 m2+neizde-TdI -mansarda. Cena zelo ugodna. IHZIC-PRISTAVA: V več stanovanjski 'si prodamo popolnoma renovirano tri- BLED-LESCE-RADOVLJICA-BEGUN-JE: Kupimo več enosobnfri, dvosobnih ali trosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755296 JESENICE: Kupimo trisobna stanovanja za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov za znane kupce. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 Kranj, Planina I prodamo garsonjero cca 30 m2 v 2. nadstropju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 6,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center prodamo prenovljeno enosobno stanovanje cca 36 m2 v 2. nadstropju, k stanovanju pripada še 18 m2 neizdelane mansarde, vseljivo po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Kranj, Šorlijevo naselje, prodamo obnovljeno enosobno stanovanje v visokem pritličju 35 m2, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 8,2 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 obr>o stanovanje, vsi priključki. ugodna.ITD+NEPREMICNINE «64/366-670, 041/755296 Cena Kranj, Stražišče prodamo enosobno stanovanje 36,90 m2 v 3. nadstropju, opremljena kuhinja, prenovljena kopalnica, V lega, vseljivo po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 67,10 m2 v pritličju, zastekljen balkon z izhodom na atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II prodamo dvosobno stanovanje 69,60 m2 v 3. nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II v nizkem bloku prodamo opremljeno dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 96 m2 v pritličju, 16 m2 ogrevane terase, stanovanje je končno in ima svoj lasten vhod, vseljivo po dogovoru, cena 19 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ- KUPIMO hitro vseljivo garsonjero, hitro plačilo. FRAST-nepre-mičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE 90m2, mirna in odprta lokacija, 15,5 mio. FRAST-nepre-mičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP- prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, CK, balkon, 3. nad, 10 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 1- prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63m2, 10,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA- prodamo ENOSOBNO, 42m2, hitro vseljivo.FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 NAJAMEMO več stanovanj za naše stranke.FRAST-nepremičninska hiša 415 491,041/ 734 198 PODNART- prodamo manjšo vzdrževano HIŠO na parceli 1300m2 , 16,5 mio SITFRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198_ ŽIROVNICA- OKOLICA: prodamo lepo novejšo enodružinsko HIŠO na večji parceli, 170m2 stan. površine, 24 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 NAKLO -prodamo izredno kvalitetno HIŠO, K+P+M, parcela 600m2, cena 45 mioFRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 626581 KOKRICA in BAŠEU - prodamo zazidljivi parceli 1600m2 in 600m2. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 DVOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE KUPIMO V ŠKOFJI LOKI IN KRANJU. TAKOJŠNE PLAČILO. TEL.: 064 368 741 KRANJ PLANINA I oddamo opremljeno garsonjero, 25,6m2, v priti., z vsemi priključki, za 41.200 SIT mes. POSING 064 222 076 KRANJ ŠORLIJEVO ALI VODOVODNI STOLP KUPIMO DVOSOBNO, TRISOBNO ALI ŠTIRISOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 368 741 KRANJ, 2,5 sobno, Planina, 65 m2, vsi priključki, vzdrževano. Cena: 11.5 mio SIT. GRA-DEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, Zlato polje, 2 sobno, 52 m2, vsi priključki, pritličje, lepo vzdrževano, 30 let. Cena: 10 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KUPIMO več enosobnih in dvosobnih stanovanj ter hiš, za gotovino, za naše znane kupce na območju Kranja, Tržiča in Radovljice. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014. Prodamo: KRANJ (Planina 1) 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena = 10,5 mio SIT in 3 SS 78 m2 v 4.nad. za 12,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) garsonjera 29 m2 v 6.nad. za 6,8 mio SIT z opremo, KRANJ (Vodovodni stolp) 1 SS s kabinetom 35 m2 v pritličju, cena z opremo = 8,7 mio SIT, KRANJ - 39 m2 v 2.nad., cena = 5,1 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (v bližini avtobusne postaje) 3 SS 70 m2 v 5. nadstropju, z obnovljeno kopalnico in kuhinjo, cena - 12,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) 1 SS 40 m2 v 4.nadstropju, cena - 8,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) 3 SS 127 m2 v l.nad., klasično ogrevanje, cena - 13,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, brez opreme za 60.000,00 SIT/mes, 3.mesečno predplačilo, KRANJ center 3 SS 70 m2 v l.nad., cena = 60.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 1 ss preurejeno v 3 ss, 49,5 m2, 9,6 mio SIT, KRANJ Center lepo 4 ss meščankso stanovanje potrebno obnove, 140 m2 in možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2383 KRANJ Begunjska lepo, obnovljeno 1 ss+k, 34,40 m2/vis.pri., vsi priključki, 8,2 mio SIT, KRANJ Planina II 2ss ohranjeno, 68 m2/VII, vsi priklj. J-V, 11 mio SIT, KRANJ Vod. stolp, lepo obnovljeno, 3ss, 73,80 m2/IIL, CK plin, 13,8 mio SIT, KRANJ Gorenj, odr. 3 ss, 78,90 m2/ll, vsi priklj., 12,9 mio SIT, KRANJ Planina III atrijsko-končno, 2 ss+2k, 81 m2, parket, opremljeno vsi priključki, 17 mio SIT, KRANJ Primskovo 3 ss v hiši, dve stanovanji, 95 m2, CK olje, vrt, 13 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 3205 KOROŠKA BELA - prodamo 1 ss, 43 m2, CK, tel., balkon. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 3235 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo 2 + 2 sobno STANOVANJE, 81 m2, CK, tel., CATV, atrij. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 3238 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II lepo 2 ss+k, 79,80 m2/l.,Z, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22 33 00, 369-333, 041/333-222 TE C A Ji vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA utf. *%u*mn gT& 311-035 Sk 211-222 ŽIRI 3 ss, 74,5 m2, II. prodamo. Tt 041/729-595 nad., 3968 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo 2 ss s kabinetom 53m2, VIII. nadstr. vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 656-030, 622-318 3972 RADOVLJICA oddam opremljeno podstrešno 2 ss 60 m2, CK v hiši. Tt 041/941-283 4003 VOZILA DELI Rodio Tiiojov Oddam FICOTA za rezervne dele in z zimski GUMI. Tt 491-082 3869 196 GOREnJSICn Prodam 4 GUME Michelin MXT dimenzije 175/70/R 14. Tt 686-271 89.8 Jc/eaice. ivi.» »en MEBKA Več kot 100 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Pomlad 2000: sanitarna keramika, kopalniško pohištvo in dodatki, armature, keramične ploščice, stavbno pohištvo, talne in stenske obloge, gradbeni in izolacijski material, vrtno orodje... Ponudba velja od 28. februarja do 25, marca 2000 izdelke v zalogi. Oglejte si jo tudi na www.merkur.si. Ibiin jju fj/uuB NMbr* v merkurjeve prodajalne Merkur, « 064 267 466 Globus, « 064 267 494 Gradbinka, « 064 267 400 TC DOM, w 064 488 303 Blagovnica,« 064 620 863 Plevna,« 064 632 550 TRGOVSKI CENTER, tr 064 700 130 Kovina,« 064 700 750 Union,« 064 831 985 Untorsai. » 064 867 221 NAKLO: ŠKOFJA LOKA: RADOVLJICA: LESCE: JESENICE: i in storitve, r). d„ Cesta na Okroglo 7, Naklo in v merkurjeve franšizne prodajalne ZADNJE NOVICE JU li bo dežurna novinarka fya 1 # tt Ji Renata Skrjanc *I ■ telefon: 064/223-111 mobitel:041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/1 1 bomo pisali Bo moral lastnik bara Čin Čin zid, ki je zgrajen na črno, porušiti? Halo,(i@i^s?yj©iESGLAs! Črna gradnja pred barom Čin Čin Tržič, 29. februarja - O težavah stanovalcev na Predilniški 6 (v neposredni bližini gostilne Pr' Slug) smo pred časom že pisali. Tedanje so bile povezane z nedisciplino plačevanja položnic, tokrat pa jih vznemirja gradnja zida v baru Čin Čin, kije v pritličju omenjene stavbe in za katero stanovalci menijo, naj bi bila nelegalna. Tomaž Vrabič, lastnik lokala, je pred časom nad vhod namestil plastično streš-nico, zdaj pa je prostor namenjen poletnemu vrtu s treh strani tudi pozidal. Stanovalci so ogorčeni nad njegovo samovoljo, kajti po njihovem mnenju je z zidom posegel na tlakovano skupno dvorišče, ki še ni razdeljeno, poleg tega pa se jim obeta tudi podaljšano obratovanje lokala, kajti njegova najemnica Nada Petkovšek naj bi zaprosila za podaljšanje obratovalnega časa ob koncu tedna in sicer z 22. na 24. uro. Stanovalci osmih stanovanj, od katerih le eno ni lastniško, trdijo, da so ob vselitvi leta 1990 morali podpisati, da na dvorišču ne bodo parkirali, zato ne razumejo, kako je mogoče, da nekdo dvorišče celo pozida oziroma zagradi. Gre v primeru omenjenega bara le za neupravičeno nerganje stanovalcev ali pa je pozidava nadstrešnice črna gradnja? Po besedah urbanistične inšpektorice Irene Bidovec je odogovor jasen. Zid, ki moli stanovalce Predilniške 6 oziroma sosede bara Čin Čin je črna gradnja. Minuli petek je omenjena inšpektorica napisala odločbo, ki jo bo lastnik Vrabič verjetno prejel te dni. "Lastnik je pridobil dovoljenje le za nadstrešnico, gostinski vrt in gradnja zidu pa nista dovoljena. Jasno je, da gre za nedovoljen poseg v prostor, ki še ni natančno opredeljen niti zanj, niti za stanovalce," je pojasnila Bidovčeva. Vrabič je prepričan, da z gradnjo zida ni kršil zakonitih pravic stanovalcev, njegovo gradnjo pa utemeljuje z dejstvom, da gostinski vrt brez ograje (zida) ne more delovati. "Pod nadstrešnico so stanovalci puščali svoja kolesa in mopede, včasih pa so pred vhodom parkirali celo svoja vozila. Zdi se mi, da gre bolj za razgrete glave stanovalcev, saj jih bar že vseskozi moti. Slednji tudi niso lastniki zemljišča. Jasno je, da se bom držal pravnomočnih odločb, imam pa pravico ugovarjati, "je pojasnil Vrabič. • R. Skrjanc, foto: T. Doki G.G. tt Fazer tt Pravzaprav bi v naslovu moralo pisati 'phazer'. Angleška beseda, ki jo v običajnih slovarjih sploh ne najdete, je komercialno ime za elektronsko napravico, s katero naj bi Vaše vozilo na cesti postalo nevidno za policijske radarje. 'Fazer' stane približno 70 tisočakov oziroma 700.- DEM, deloval pa naj bi tako, da klasičnemu policijskemu radarju pošlje dva neuporabna signala o hitrosti vozila, zaradi katerih naj bi le-ta nehal meriti hitrosti. Policijske laserske pištole pa naj bi fazer' preprosto kar blokiral s "streljanjem nevidnih infrardečih žarkov nazaj", kot piše v proizvajalčevem prospektu. In zraven proizvajalec fazer-ja' zagotavlja: povrnemo oz. plačamo kazen, če kljub uporabi phazerja kupec pade v radarsko past. Uporaba 'phazerja' je v nekaterih državah prepovedana. Na Gorenjskem že ima fa-zerja'. Brez navednic. V Srednjih Bitnjah je istoimenska družba, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo avtoopreme. Ce je novi izdelek, ki ga že agresivno tržijo v ZDA in nekaterih evropskih državah, res tako hud strup za radarje, bodo elektronske škatlice - kljub prepovedi uporabe - kaj kmalu prodajni hit tudi na sončni strani Alp. O tem, da je v naših krajih krepko prekoračevanje dovoljenih hitrosti nacionalni šport, namreč ni dvoma. Poicijska poročila o divjaških vozniških rekordih, ki jih namerijo z radarji, to trditev neizpodbitno potrjujejo. GBD ŽELITE KUFTTt ^ AU PROPATI DELNICE? Ht&TE ZADOVOLJNI z ^, OBteE&Th* V BANKAH? Bi KADI OPLEMENmU VAŠE FfZIHKANKE? vsakdeiovitikod7.dk> 19. um NAREDITE KOKAK ^ Z NAMI- . korak naprej koroška ii.Krauj dom - gradnja * gradbeni materiali (kritine, izolacije, barve, iaki, instalacije • stavbno pohištvo • notranja oprema {pohištvo, svetila, talne in stenske obloge) * oprema za kopalnice in sanitarna keramika * naprave za ogrevanje in klimatizacijo * ročna orodja in pribor ♦ izdelki za varovanje bivališč pred vlomi, tatvinami in požari 7. — 12. MAREC GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Na sejem se pripeljite ceneje s Slovenskimi železnicami, jftfl LJUBLJANSKI SEJEM V petek, 3. marca, izide druga letošnja številka priloge Gorenjskega glasa glasila Občine Medvode Prejmejo jo na vseh naslovih medvoške občine Čestitajte ga 8. ma/tec vaši d/tagi mami, geni, sest/tU. Vaše iskrene želje bomo sprejemali do ponedeljka, 6. marca 2000, do 8. ure zjutraj. Cena čestitke je samo 650,00 SIT. Pokličite nas po telefonu 223-444 ali 223-111. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenij Danes, v torek, bo spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bodo v Julijcih že manjše padavine, ki bodo v noči na sredo zajele vso Gorenjsko. Pihal bo jugozahodnik. Jutri, v sredo, bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. V noči na četrtek se bo meja sneženja spuščala in snežilo bo do 400 metrov. Zjutraj bodo padavine že ponehale in v četrtek čez dan se bo delno razjasnilo. Pihal bo severni veter DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME '. ■ ■ 2^ / • T min / T max -3/7 3/4 0/4