ORINTOLOŠKI POTOPIS GRUZIJA IN ARMENIJA PRELEPI SVET POD KAVKAZOM // Janez Mihovec Izpod Kazbegija se odpre razgled na glavni greben Kavkaza. V smeri od zahoda proti vzhodu se kar štiristo kilometrov daleč vleče veriga štiri- in pettisočakov. foto: Janez Mihovec Vedno sta mi bili državi nekakšna asociacija na Slovenijo in Hrvaško: približno enake velikosti sta in prav tako raznoliki. Zaradi vpliva Črnega morja so poletja v obeh državah pri­jetna in zime ne prehladne. Kot klimatsko posebnost Gruzije bi izpostavil subtropsko podnebje zahodnega dela države. Tu na podnebje močno vplivajo vlažne in tople zračne mase s Črnega morja, Kakavkaz pa po drugi strani preprečuje vdor mrzlih mas s severa. Armenija ima večja nihanja temperature kot Gruzija. Zime so lahko precej ostre, poletja pa topla ali zelo vroča. Določeni predeli (dolina reke Araks denimo) prejme v povprečju le 250 mm padavin letno. To je enako kot planota Iori v Gruziji. Čisto nekaj drugega sta Veliki in Mali Kavkaz. Gore v višino segajo tudi krepko čez pet tisoč metrov (Veliki Kavkaz) in na nji­hovih pobočjih in prepadnih soteskah zima traja do osem mesecev na leto. V nasprotju z Gruzijo je Armenija čista divjina. Praktično celotna država je visokogorska planota, obdana z gorami. Na njenem ozemlju se stika cela vrsta tektonskih plošč. Posledica njihovega pre­mikanja so številni vulkani in živahna potresna aktivnost. Za najvišjo goro Armenije danes velja Mount Aragats, ki je hkrati tudi najvišji vrh Malega Kavkaza. Najvišji vrh Ararat je danes turški, a še vedno velja za sveto armensko goro, kjer so se Armenci oblikovali kot narod in nato naselili da­našnjo Armenijo. Ta mogočna, 5134 metrov visoka gora, ki jo lahko občudujemo iz precejšnega dela države, je nacionalni simbol, a z drobno pomanj­kljivostjo. Leta 1915 so bili Armenci žrtev turškega genocida. Ni prav dosti manjkalo, da jih niso izbri­sali s svetovnega zemljevida. Žrtve so bile grozljive: milijon in pol pobitih ljudi, preživeli razseljeni po celem svetu, njihova sveta gora pa je ostala čisto na dosegu roke, a vendar na tujem - Ararat je danes najvišja turška gora. V zadnjih letih sem za revijo napisal kar nekaj pri­spevkov o državah, ki so se vse po vrsti spopadale z neverjetno eksplozijo prebivalstva, okoljevarstve­nimi problemi in predvsem uničenjem naravnega okolja kot posledico človeškega delovanja. Prav vesel sem bil, da v Gruziji in Armeniji česa takega ni videti. Res pa je, da je sorazmerno ohranjena narava tudi posledica silovitih pretresov v obeh državah v zadnjem stoletju. Demografska eksplozija prebi­valstva se je tu končala že pred 3-4 generacijami in danes ženske v teh dveh državah rojevajo prav toliko otrok kot v Sloveniji: približno 1,6 otroka na žensko, torej bistveno premalo celo za ohranjanje stabilnega števila prebivalstva. Gospodarstvo je s propadom Sovjetske zveze padlo na kolena in se po desetletjih životarjenja šele v zadnjih letih spet postavlja na noge. Praktično vsa umazana industrija je propadla. ODSELITEV PREBIVALSTVA, NEDOTAKNJENOST Posledično se je iz obeh držav odselil precejšen del prebivalstva. V Rusiji dela kar polovica vseh odraslih moških. Posledično so velika območja obeh držav le redko naseljena, oziroma sploh ne. V takšnih razmerah se je naravno okolje ohranilo, saj ni bilo obremenjeno s človeškim delovanjem. Tako je prava pesem sprehoditi se po gorskih paš­nikih, kjer le tu in tam najdemo nekaj živine, ki pri najboljši volji ne more popasti vsega. Tako lahko vsepovsod najdemo nedotaknjene pašnike in trav­nike, kjer trava neovirano zraste do pasu. Obe državi ležita le nekaj stopinj južneje od Slo­venije, nekje na zemljepisni širini Splita. Tako tu najdemo tudi veliko istih vrst ptic kot pri nas. Kavkaz je že od nekaj orjaško križišče med dežela­mi Rodovitnega polmeseca daleč na jugu, Sibirijo na severu in vzhodu ter orjaškimi ruskimi ravnica­mi na zahodu. Posledično sta Armenija in Gruzija tranzitni deželi za številne selivke. BOGASTVO FLORE IN FAVNE GRUZIJE Gruzija je država izjemne naravne lepote. Raznoli­kost ekosistemov je razlog za bogato floro in favno. Gozdovi pokrivajo kar 40 % (2,75 milijona hekta­rov) celotnega ozemlja. Med rastlinami je kar 380 vrst endemičnih za Gruzijo, približno 1.000 pa za Kavkaz. V državi obstaja okoli 110 vrst sesalcev, več kot 330 vrst ptic, 48 vrst plazilcev, 11 vrst dvoživk in 160 vrst rib. V Gruziji je nekaj spektaku­larnih lokacij za opazovanje ptic, pri čemer je vsaka izmed njih vabljiva zaradi raznolikosti vrst. Ker je na razmeroma majhnem ozemlju veliko različnih ekosistemov, je to zelo ugodno za opazovanje veli­kega števila vrst ptic v kratkem času in na majhnih razdaljah. Ornitopustolovci so nagnjeni predvsem k iskanju »velikih petih vrst«. To so endemična kav­kaška skalna kokoš (Tetraogallus caucasicus), katere žalostni klici se slišijo daleč naokrog, sramežljivi kavkaški ruševec (Lyrurus mlokosiewiczi), skoraj en­demični prebivalec najstrmejših pobočij, čudoviti kavkaški škrlatec (Carpodacus rubicilla), kavkaška listnica (Phylloscopus lorenzii) in prečudoviti belo­glavi pogorelček (Phoenicurus erythrogastrus), ki prebiva na alpskih meliščih Kavkaza. ARMENSKO NARAVNO OBILJE Tudi Armenija se lahko pohvali s celo vrsto različnih ekosistemov, ki v relativno majhni državi omogoča­jo raznovrstno floro in favno. Do danes so v Arme­niji zanesljivo zabeležili najmanj 345 vrst ptic, od tega je stalnih več kot 240. Zanimivi jezeri Sevan in Arpilich gostita največjo kolonijo ogroženih ar­menskih galebov (Larus armenicus). Ribogojnice v provinci Ararat so dom plevic (Plegadis falcinellus), marmornih rac (Marmaronetta angustirostris) in drugih zanimivih vrst. Močvirja obiskujeta kaspij­ska penica (Sylvia mystacea) in plevelna trstnica (Acrocephalus agricola), na okoliških slanih ravnicah pa je mogoče opazovati čudovitega zelenega čebe­larja (Merops persicus). Armenija ima tudi pester nabor dnevnih in nočnih plenilskih ptic, vključno s štirimi evropskimi jastrebi in reliktno populacijo »kavkaškega« koconogega čuka (Aegolius funereus). Po nekaj letih potepanj po naravovarstveno izredno prizadetih okoljih je bil potep po teh dveh državah pravi balzam za dušo. Demografskega pri­tiska ni več, narava je ohranjena, gospodarsko pa se obe državi postavljata na noge in vanju vsako leto prihaja vedno več in več turistov, ki domačine tudi navdajajo z razmišljanjem o pozitivnem odnosu do narave. Prav turizem pomeni za vedno večji del prebivalstva vir preživljanja in zdi se, da vse skupaj kaže v smer pozitivne spirale, kjer je, upajmo, pri­hodnost tako za ljudi in naravo svetla. Gruzija in Armenija prebivalcem Evrope nista najbolj domači ali, bolje rečeno, turistično zanimivi državi. Čisto na robu Evrope in dolga desetletja za železno zaveso sta nam pravzaprav neznani. Šele zadnje desetletje sta se državi spet postavili na noge in odprli svetu. Vse, ki ju obiščejo, presuneta s svojo neverjetno lepoto. Gruzija, ujeta med gorami Kavkaza, je prava oaza raznolikosti ekosistemov z bogato floro in favno. Med 356 vrstami ptic se seveda najdejo tudi »ornitološke poslastice«. Rusija Črno morje Gruzija Azerbajdžan Turčija Armenja Kaspijsko morje Iran GRUZIJA: Površina: 69.700 km2 Prebivalstvo: 3.7 milijona Glavno mesto: Tbilisi Vrst ptic: 356 Nacionalna ptica: fazan (Phasianus colchicus) ARMENIJA: Površina: 29.300 km2 Prebivalstvo: 3 milijone Glavno mesto: Erevan Vrst ptic: 349 ZELENI ČEBELAR (Merops persicus) foto: iStock Cerkev nad jezerom SEVAN v Armeniji foto: Janez Mihovec BELOGLAVI POGORELČEK (Phoenicurus erythrogastrus) foto: Sergey Yeliseev Pogled na center starodavnega mesta TBILISIJA foto: Janez Mihovec Endemični KAVKAŠKI ŠKRLATEC (Carpodacus rubicilla) foto: iStock Spomenik armenskemu genocidu v Erevanu foto: Janez Mihovec Vzhodni del Gruzije ob meji z Azerbajdžanom prehaja v polpuščavo. foto: Janez Mihovec ZANIMIVE VRSTE PTIC v Armeniji: marmorna raca (Marmaronetta angustirostris), armenski galeb (Larus armenicus), frankolin (Francolinus francolinus), perzijska peščena jerebica (Ammoperdix griseogularis), belorepa priba (Vanellus leucurus), perzijski brglez (Sitta tephronata), sivoglavi strnad (Emberiza buchanani) zeleni čebelar (Merops persicus) Ledeniki KAVKAZA ostajajo vse leto. foto: Janez Mihovec Ogrožena in redka vrsta IRISA (Iris grossheimii) foto: Vasil Ananian ZANIMIVE VRSTE PTIC v Gruziji: kavkaška skalna kokoš (Tetraogallus caucasicus), kavkaški ruševec (Lyrurus mlokosiewiczi), kavkaški škrlatec (Carpodacus rubicilla), beloglavi pogorelček (Phoenicurus erythrogastrus), kavkaška listnica (Phylloscopus lorenzii), citronasta pastirica (Motacilla citreola), turška kotorna (Alectoris chukar), brkati ser (Gypaetus barbatus), kratkonogi skobec (Accipiter brevipes)