Ši. 50. V Gorici, v sredo dne 22. junija 1904. Tečaj XXXIV. izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po polti prejemana ati v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. «f,o pol leta ....*... 6 , 60 . , , 3-30. četrt leta.......3, 40.. , 1 70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnjStvo v -(Josj^kj oliq jtr. 7. v Oorici v »GoriSki Tiskarni« A. GsbiSček vsak jjn od 8. ore zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o, ?. do 12. ure. Na naročila brei doposlane narc?n?re ,e ne oziramo. Ogfaal In poslanica sh rafinnijo po petit-vrsta., je tiskano 1-krat 8 kr.,S-krat 7 kr., 3-krat t; kr. vsala ost«. Večkrat po pogodbi. — Večjo Črke po prostora""' .- Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — 1ji obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. > Vse za omiko, svobodo in napredek It Dr K. L V;U Uredništvo se nahaja j^fteki ulioi ft. 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednujdJf^Vmogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopojtt%yfei*od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in prazjiigfod 9. do 12. -op. UpravniStvo se nahM^ijJjjgposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tisnrniN^ Narodaf^OTn oglase je plačati loco Gorica. ____„ Dopisi n?SA pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiKajo lo upravniStvn. »PRIMOBEC" leto 3 K 20 h ali gld. 1»6Q. «Soea» in «Pruaoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz t Solsld alibi «n JellerBitz v Nunski ulici; _ v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu deUa Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. Deželna norišnica. i. Odkar so je jeSo misliti na deželno norišnico, smo se bavili opetovano s letn vprašanjem, zlasti lani in predlanskim, ko je slo ¦:/& lo, da se končno dožene to vprašanje tiko, da preidemo do zgradbe toga za de-:'i!o tako potrebnega zavod). OJkar pa je nastopila slovenska popusti ivost, nevednost in malomarnost svojo .vlado* v deželni hiti, cd takrat dal,e dela Pajer s svojimi poslušnimi pristaši z vsako rečjo, kakor baS hoče. Pajerjevo gospodarstvo meri na lo, koristiti povsodi Lahom, in fc -se ustanovi kaka deželna naprava, tedaj ? vpraša najprvo, aH pa bo Lihoro na ko-n-,t? Ako kaže, d* bi ne bi!a popolnoma, f.tem se jo pa laka prikroji, da mora bili. Ta namen prevladuje povsodi, pravi na-K soli in morski votli. Prostor, malo prenizek za njihove postave, se je zoževal proti jednomu koncu, kakor notranjost volike izpraznjene iitve; zibal se je i-a lahko, leno in zaspano, pri čemer se je culo jedna-koiuerno stokanje. Zunaj je moralo biti morje in noč, tor.a o tem se je moglo prav malo vedeti: jedina odprtina, vrezana v strop, je bila zaprta z lesenim pokrovom, in stara svetilka, obešena na steni, je slabo razsvetljevala prostor s svojo plapolajočo lučjo. V peči je bilo zakurjeno; sušile so se tu mokre obleke, in soparica, ki se je kadila od njih, se je mešala z dimom, prihajajočim iz prstenih pip. Masivna miza, ki je bila po svoji obliki popolnoma slična kajiti, je zavzemala skoro ves prostor; toliko da se je človek prerinil naokrog ter lahko sedel na zaboje, ki so bili pritrjeni h hrastovim stenam. V stropu nad mornarji so se križali težki tramovi, ki so se skoro dotikali njihovih glav ; za njihovimi hrbti so so odpirala ležišča, kakor vdolbona v debelo leseno steno, temna kakor grobišča. Vse to leseno po-| hištvo je bilo okorno in ostarelo, razjedeno od mokrote in soli, obrabljeno, uglajeno od njihovih rok. Pili so iz vrčev vino in sadni mošt, in veselje do življenja je sijalo raz njihove jasne, krepke obraze. Obsedeli so pri mizi ter govorili v svojem bretonskem j narečju o ženskah in ženitvah. Na zadnji steni je visela na častnem prostoru iz j kamna izklesana podoba Matere božje, pritrjena na lični deščici. Bila je pač nekoliko stara, ta zaščitnicaj mornarjev, in poslikal je ni bog ve kakšen umetnik, j Toda kamnite figure ostanejo mnogo dalje ohranjene nego resnični ljudje; in tako je kazala ta rdeča in modra obleka sredi temnih, sivih sten izvenredno svežo vnanjost. Pač mnogo vročih prošnja je morala čuti ta podoba v urah nevarnosti in strahu; ob njenih I nogah so pritrdili mornarji dva šopka umetnih cvetlic in dobel molek. Oblečeni so bili ti možje vsi jednako: močna, iz modre volne spletena srajca je objemala život ter se izgubljala pod širokim pasom, ki se je tesno oprijemal njihovih ledij. Pokriti so bili z nekakimi čeladami iz pobarvanega platna, katere imenujejo »suroit«*) po jugozahodnem vetru, ki pripelje navad >o dež v naše kraje. Bili so različne starosti. Kapitan je moral biti star kakih štirideset let, trije drugi po petindvajset do trideset, zadnji pa, katerega so imenovali Silvestra ali pa tudi Lurlu, ni štel več nego sedemnajst let. Po svoji postavi in vnanjosti je bil že mož ; črna, kodrasta *) »jugozahodnih; op, prel. brada je obrobljala njegova sveža lica, toda sivomodre oči so mu ostale še otroške, mirne in polne milobe. Sedeli so v tem ozkem prostoru tesno drug ob drugem, in kakor se je zdelo, so se počutili dobro v svoji tesni sobi. ... Zunaj pa je bilo morje iu noč, samo neskončno, brezupno morje, samo Črno, globoko vodovje. Bakrena ura, obešena na steni, je kazala prav jed-najst, jednajst zvečer; na leseni strop so udarjale jednakomerno težke deževne kaplje. Obravnavali so hrupno in veselo vprašanja o že-nitvi, — toda govorili niso nič nespodobnega. Ne, delali so načrte za one, ki so bili med njimi še samci, ali pa si pripovedovali vesele dogodbice,- ki so se dogodile »na suhem« doma na raznih ženitvah. Včasih se je pač izprožila med glasnim smehom malo preveč prostodušna oporanja o slasteh, ki jih daja ljubezen. AH ljubezen, kakor jo umevajo ti osorni ljudje, je vedno nekaj zdravega in pri vsej svoji surovosti skoro čista. Med tem se je začel Silvester dolgočasiti, ker se njegov prijatelj Ivan (ali kakor Bretonci govore Jan) še vedno ni vrnil. Kje je pač tičal ta Jan ? Še vedno zgoraj pri delu ? Zakaj ni prišel dol v družbo, da se vdeleži zabave ? — Saj bo kmalu polnoči, je izpregovoril kapitan. Okrenil se je, vstal ter privzdignil nekoliko z glavo leseni pokrov, da pokliče Jana. Za hip je posijala v kabino čudovita svetloba. -•¦ Jan! Jan!.., He! »mož« ! onim, kdor mu več ponudi... Pa pri D" Ali niste videli, kako so »sli naši duhov* ob zadnjih deželnozborskih in državnozfc .irskih volitvah v boj za klerikalne kandidate skupno s Pajerjem? Takrat je Slo za to, ali se vsede v deželni hiši Pajer na trdno ter bo tiral v mira svojo protislovensko politiko? Zgodilo se je tako; vsedel se je na trdno, in sedaj čutimo vso grozo njegove protislovenske politike, do katere so najveC pripomogli slovenski politikujoči duhovniki. Slovenski dež. odborniki kimajo, klerikalni poslanci spe, Pajer pa odriva od sebe vse, kar je slovensko. I, seve, narodnost je pa-ganstvo, boj za narodnost boj za paganstvo, tako je učit .slovenski* kardinal. Kar pa reče kak visok cerkveni dostojanstvenik, za to morajo naši duhovniki v boj na najbolj goreči mčin. Taki so, potem pa naj Se kdo podpira njihova stremljenja! Kako pa delajo na Hrvatskem ? V Ča-kovcu so odkrili spomenik Nikoli Zrinskemu. Tem povodom je govoril župnik Ljudevit Lisjak tako-le: »Ta kameniti spomenik nam pravi, da so Medjimurci, ako tudi govore hrvatski, otroci madjarske nam domovi;© in da v rodoljubju slede Zrinskemu. — Ako bi se .sovražnik" približal vaši domovini ter napadel vaše raadjarstvo (?), zabrusite mu iz ljubezni do madjarske nam domovine javno v obraz: »Ne draži Madjara!" — Lisjak je bil kot bogoslovec in kaplan še navdušen Hrvat. Rodoljubni hrvatski duhovnik Toraec je probujal hrvaški narod v Medjumurju in tudi hotel začeti izdajati hrvaški Časopis za Medjumurce; toda zagrebški nadškof ga je brž pozval iz Medjumurja, kamor pošilja le narodno mlačne ali pa madjaronsfce duhovnike. Tega dejstva klerikalno »Hrvatstvo" ni upalo zanikati, a pomagalo si je na ta način, da je proglasilo vsakega za framazona, kdor pred nadškofom ne leži v prahu. »Hrvatstvo« je nanreč zapisalo proti »Obzoru" naduto načelo: »Oseba hrvaškega metropolita mora biti vsakemu Hrvatu, ki le količkaj ve o cerkveni hierarhiji (!), sveta!« Ta je lepa t Svoj čas smo poročali obširneje o »Kmetijskem društvu- v Cerkljah na Gorenjskem. Te dni se je vršila obravnava proti bivšemu načelstvu tega društva radi pregreška kride po § 186 kaz. z. Sodnija je obsodila bivšega načelnika Podjeda na 3 tedne strogega zapora. On je vodil gospodarstvo v društvu, v katero pa ni imel pogleda nikdo drugi. Bilance falzifici-rane, izkazoval se je dobiček, dasi je bil konsum že na robu propada. Vmes je imela svoje prste seveda »Gospodarska zveza", ki »pomaga" vsem takim »kmet. društvom", kjer se godijo sleparstva in ponarejajo bilance! — N6, ministerstvo jej daje celo subvencije. — Omeniti še potreba, da oni Fodjed, žrtev klerikalne »gospodarske organizacije", je prišel v luknjo, pa tudi ob vse premoženje. Znano je tudi našim čitateijem, kaj vse počne ljubljanski škof in kaj dela klerikalna stranka na Kranjskem. Zategadel pa tudi ta politični škof dobi včasih prav občuten odpor v ljudstvu. Dne 12. t. m. je imel birmo v Senožečah. Nihče gn ni prišel sprejet razven duhovnikov pa komandiranih učiteljev z otroki. Zastava je plapolala le v zvoniku — drugega ni bilo ni i. Ljudje so ostali doma, fantje so pa plesali na dan birme na prostem. Ko je odšel škof v Vremsko dolino, so ga pa počakali godci ter mu zagodli eno v slovo. Kaplan se je nekaj repenčil nad godci, pa se nikdo ni zmenil za to. — Kakor zasluži, tako se mu je godilo v Senožečah I DOPISI. Is Podbrda. — Dokler je tukajšnji župnik Valentin Kragelj obiral po »Prim. listu" posamezne naprednjake, jih smešil ter jim jemal ča«t, se je potrpelo preveč, pa vse je bilo v redu! Sedaj pa ko se je ost obrnila, ko je mera polna ter so začeli na-prednjaki ne le odgovarjati na njegove napade, marveč tudi vračati šilo za ognilo, sedaj torej, ko je n fajmošter poskufH, cla ima vsaka stvar svoj konec, se zvi,;, po »Prim. listu" kakor kača, če se jej stopi na rep. Da bi se ž njim prepirali po časopisih, za to je pač »prekunšten" gospod. Če se kljub temu vendarle oglašamo, godi se to, da pokažemo svetu, da v Podbrdu vendar ne živimo z glavo v mehu, kakor bi hotel to dokazati on. Pravi, da podbrdska fara še ni tako napredna, kakor bi hotela to dokazati »Soča". Mi pa pravimo, da če ostane Tinče 10 let župnik v Podbrdu, ne bo v celi župniji več nijednega klerikalca. Da imamo pa v Podbrdu Kraglja 50 let, ne bi veroval nikdo več ne v Boga ne v hudiča. Čudno je, da ni poslal zopet popravka, da ni res, da bi bil kričat binkoštni praznik nad dekleti, kakor opisano. Priznal je mož svoje dejanje, ali le zato, da je mogel vreči še večji kamen na prizadeta dekleta. Dekleta so se grdo obnašala, tako trdi resnicoljub v črni suknji. — To ni res. Dekleta so šla sama, brez moške družbe, in on jih je pričel zmerjati brez vsakega povoda s s.......! Sedaj pa se še izjavlja v „Pr. listu", kakor bi bil on v to opravičen. To je pa že preveč. Škoda, da se ni rodil za časa »svete" .inkvizicije. To bi bil inkvizitorl — Mož je šele sedaj dognal, da so dekleta v vasi tudi že napredna, mož pa sčasoma dožene še marsikaj, česar danes ne ve. — »Sočinega" dopisnika župnik Tinče gotovo še ne pozna. Utegne pa priti čas, ko ga spozna, ali to spoznanje bo za njega bridko 1 Domače in razne n&ice. Odlikovanje. — Našemu domačinu arhitektu g. profesorju dr. Maksu Fa-biani na Dunaju je podelil nemški cesar red rdečega orla tretjega razreda. Imenovan je avskultant dr. R. baron i Rinaldini sodnim pristavom v Krminu, kamor je premeščen tudi sodni pristav Henrik L a s i C. Premeščen je voditelj tuk. stavbinskega urada na okr. glavarstvu stavbeni svetnik Edvard Bo na vi a v Trat, kjer ga pridelijo stavb, oddelku c. kr. namestništva. Na mesto njega pride v Gorico nadinženir Rudolf Machnitsch, dosedanji voditelj stavb, urada v Tolminu. Nadvojvoda Leopold Salvator v Gorici. — V nedeljo se je pripeljal nadvojvoda Leopold Salvator s spremstvom v avtomobilih podjetništva Sard-Lenassi v Gorico ter se nastanil v hotelu »Sudbahn*. V i boto je odšel iz Podbrda, v spremstvu so bili ,dva njegova adjutanta, sekc. načelnik Wurmb, podjetnika Redlicb in Lenassi in inženir Bertele. Vstavili so se za hip v Knezi, potem odšli v Sv. Lucijo. Iz SV. Lucije se je peljal nadvojvoda s svojima adju-tantoma in z Lenassijem v Kobarid, da si ogleda tamkajšnje kraje. Ko so se vrnili v Sv. Lucijo, so obedovali skupno. V nedeljo zjutraj je bil nadvojvoda pri maši v Sv. Luciji, potem pa so se odpeljali proti Gorici. Pri Babiemzobu ob Piaveh so se vstavili za uro časa. Nadvojvoda si je ogledal predor, potem so odšli naprej ter se vstavili -za h!-p nad Solkanom. V hotelu »Su ibahn" je pričakal nadvojvodo Don Alfonzo Bourbonski, ki se nahaja že nekaj dnij v Gorici. Nadvojvodi in spremstvu je dal »dejeuner", potem sta šla obiskat mater Don Alfonza, ki živi pri nunah na Tekališču Fr. Jos. Ob 6-47 zvečer se je odpeljal nadvojvoda s svojima adju-tantoma in s sekc. načelnikom VVurmbom na Dunaj. MožkI In ženski zbor ,Peiakega In glasbenega društva* v Gorici priredita 26 t. m. na vrtu pri .Jelenu" pevski večer z vojaško godbo. Peli se bodo izbrani možki in mešani zbori, tudi nekateri iz zsd njega koncerta; program bo na mizah. — Pričelek ob 81/« uri zvečer, vstopnina 50 vin.; posebna vabila se ne razpošiljajo. Za slučaj slabega vremena se vrši pevski večer 29. t. m. istotam. Društveniki in prijatelji petja se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi. Odbor. Poroka. — Gospod Ljudevit S p i 1 a r, trgovce in posestnik v St. Petru na Krasu, se je poročil dne 20. junija z gospico Leo-poldino Turek iz Planine. Izpit usposobljenosti za vrtn»rlce so prestale z dobrim uspehom g.čne: Ana Ipavcc, Roža Bertoša, Katarina Kuret, Marija Res in Alojzija Šinkovec. Lahko delo Imajo! — V Kaštelirju v Istri med čistimi Hrvati imajo župnika strupenega Laha Degrassija, ki zna le par besed hrvatski. Ta ima od škofa Fiappa nalogo, pregnati iz cerkve vse, kar je hrvatsko. Peti se sme ie laško, pridiguje le laško, pri maši je vse latinsko — skratka nič hrvatskega. Hrvaščino odpravlja lepo počasi pa gotovo, kakor so jo že odpravili tuintam iz cerkva. Sistematično se vrši tako odpravljanje, ali kaj se stori proti temu ? Malo več nego nič! Napravi se kaka nedolžna pritožba, na ka-toro se škof ne ozira, ako pa jej ugodi, stori to tako, da ob taki priliki iztisne kos slovan-ščine. Nikakega pravega odpora ni proti početju škofa Fiappa in njegovega prijatelja dr. Nagla. Če se na kratko opiše krivica v listih, to je vse. Flapp to bere, pa se smeja in hodi svojo pot. — Lahko delajo imajo. Tu bi bilo treba velike akcije, kajti potom takega delovanja od strani cerkve, kakoršno se vrši v poreški in tržaški škofiji, preti slovanskemu narodu v omenjenih škofijah naj-nevarniše raznarodovanje. Ricmanje, Ricmanje, takega nastopanja je treba, potem bi se že obrnilo na bolje I Ali kaj vidimo? Vse sicer obsoja tako polaščevanje v cerkvah, aH nikogar ni, ki bi se ganil ter pomagal ljudstvu. Klerikalni listi, na čelu jim »Slovenec*, lažejo in obrekujejo v številki za številko po-Stene ljudi, vse staknejo, najneznatniše reci s lacijo v predale, ali o takih krivicah, kakor se n. pr. sedaj godijo v Kaštelirju, pa lepo molčijo. To ni nič, to je vse prav, da se tako godi hrvatskim vernikom: kar stori škof, to se mora odobriti, pa če bije še tako v obraz pravici ter če je še tako raznaro-devanje našega ljudstva! Ako bi imeli Slovenci kaj vredno duhovščino, potem bi se ta postavila slovesno v bran proti takemu ne« čuvenemu početju v cerkvi sami! Ker pa vsi ležijo pred škofi v prahu in se hinavsko valjajo pred njimi in ker jim je narod-nostni boj deveta briga, zato pa lepo molčijo o teh rečeh., učijo pa drugače vjclno huje slepe pokorščine črni suknji. — Tako je delovanje klerikalizma v praksi. Po njih del h jih spoznavamo! Ženska podružnica družbe ar. Cirila In Metoda v Gorici je imela svoj letni občni zbor 19. junija 190*. ob 3. popoludne v prostorih tukajšnje Čitalnice. V novo na-čelslvo so bile izvoljene gospa Avgusta Šantel prvomestnica, gospa Milena Papež njena namestnica, gospa Kerolina Makuc denarničarka, namestnica gospi Marija Kopač, g. Milena Poniž tejnica, namestnici gospica Lavoslava Koršič, odbornice gospa Amaliia Drufovka, gospa Ivanka Gotift in gospica Eliza Makuc. Pri občnem zboru se jo sklenilo zbujati za *-tvar večje zanimanje, da tako pomagamo rešiti prekoristno družbo gotovega pogina, kakor nam iz Ljubljane pišejo. Zato že vnaprej prosimo, naj rodoljubne gospe in gospodične ne zavrnejo vab.la k pristopu v družbo, kedar potrkamo na njihova plemenita srca, da družbi tem potom gmotno priskočimo v pomoč, ter tako ob enem z lepim zgledom zdramimo iz trdega spanja tudi druge, zlasti možke podeužnice na Goriškem, o katerih že več let ne vemo, ali goje za to etninentno narodno družbo še kako iskrico ljubezni. (Dalje v prilogi.) »Mož« je odgovoril od zunaj z osornim glasom. < Ta luč, ki je bila prišla skozi odprtino, ta bleda luč je bila podobna dnevni svetlobi. — »Skoro polnoči ...* In vendar je bilo to kakor solnčni sijaj, kakor svetel polmrak, prihajajoč od daleč, daleč skozi skrivnostna zrcala. Ko se je zaprl pokrov, je bilo zopet temno, mala svetilka je razsvetljevala kakor poprej prostor s svojo rumenkasto, trepetajočo lučjo, in culo se je, kako je plezal »mož« v svojih okornih cokljah dol po lestvi. Vstopil je ter se moral upogniti v c»ve gubi kakor velikanski medved, kajti bil je pravi velikan. Raztegnil je obraz ter si tiščal za trenutek nos, kajti oster vzduh,po sdli mu je bil neznosen. Presegal je v obilni meri velikost navadnih ljudij, zlasti so bila njegova pleča široka in močna liki hlodi; če si ga pogledal od spredaj, si opazil skozi modro srajco njegove jeklene mišice, ki so mu čepele kakor dve kroglji vrh ramen. Imel je velike rjave oči, živahne, divjega in ponosnega izraza. Silvester je objel Jana ter ga pri vil nežno nase, kakor d^ajo otroci; bil je zaročen z njegovo sestro ter ga smatral nekako za svojega starejšega brata. Jan se je dal negovati kakor ukročen lev ter se do-brovoljno smehljal, kažoč svoje bele zob6. Ti zobje, ki so imeli v njegovih ustih malo več prostora nego pri navadnih ljudeh, so bili vkljub temu nekoliko majhni, toda pravilno, jednakomerno razpostavljeni. Njegove svetle brke so bile malo kratke, dasi jih ni nikdar bril; bile so zvihane v dve tenki simetrični črti, ležeči nad fino zaokroženo gornjo ustnico; proti koncem so bile malo razmršene ter so visele ob obeh straneh njegovih ust. Sicer je bil čisto obrit, in njegova lica so bila še okrogla, svev.a, kakor nedotaknjeni sadovi. Ko je Jan sedel, so napokili iznova kozarce ter poklicali strežaja, da jim vnovič na tlači in prižge pipe. To je bila za strežaja prilika, da je tudi on malo pokadil! Bil je majhen, krepak dečko, okrogle postave, nekoliko v sorodu z vsemi temi mornarji, ki so si bili zopet med seboj več aH manj sorodni; imel je naporno delo, a vžival je pri tem naklonjenost vsega moštva. Jan mu je dal piti iz svojega kozarca ter gaj na to poslal spat. Na to so začeli možje na novo pogovor o j ženitvah. i — In ti, Jan, kedaj misliš ti praznovati svojo j svatbo? povpraša Silvester. — Ali te ni sram, pripomni kapitan, da še nisi j oženjen ? Taka starina, sedemindvajset let! Kaj si pač i morajo misliti deklice o tebi, kadar te vidijo! ] Jan skomizne v odgovor s svojimi širokimi ramami, kakor bi hotel pokazati s tem vse zaničevanje do ženskega spola. — Jaz se ženim samo za jedno noč; tudi za jedno uro — kakor že pride. Jan je pred kratkim doslužil peto leto pri cesarski mornarici. In tu se je privadil francoščine, poleg tega pa tudi govoriti skeptično, prezirljivo. •— Zdaj je začel pripovedovati o svoji zadnji »ženitvi,« ki je trajala, kakor je bilo posneti iz njegovega govora, štirinajst dnij. Bilo je v Nantu — z neko pevko. Ko je prišel nekega večera z morja v mesto, je vstopil nekoliko vinjen v odprt alkazar.*) Med vrati je stala ženska, ki je prodajala velikanske šopke po dvajset frankov. Jan je kupil jednega, ne vede pravzaprav, kaj naj *) pevska budu; prel. stori ž njim. Ko je napravil par korakov naprej, ga je zagnal naravnost v obraz pevki, ki je stala na odru, — deloma da jej pokaže na ta način svojo ljubezen^, deloma iz zaničevanja do te »punčke«, ki se mu je zdela malo preveč namazana in rdeča. Padla je na mestu v omedlevico; potom pa je norela za njim cele tri tedne. - In ko smo odjadrali, mi je podarila to le zlato uro. Vrgel jo je pri tem na mizo, da so jo videli kakor ničvredno igračo. Pripovedoval je to v surovih, njemu lastnih besedah in slikah. In vendar se ta banalni dogodek vzet iz civiliziranega življenja, ni nikakor zlagal z okolico teh primitivnih ljudij, s to veličastno morsko tišino, ki je ležala krog in krog, s tem polnočnim, sijajem, ki je svetil skozi odprtino, naznanjevajo, ti i umira poletje na daljnem severnem tečaju. Kar je pripovedoval Jan, je Silvestra žalilo ia presenetilo. Bil je še mladeniški, in njegova babica, stara ribiška vdova, živeča v vasi Ploubazlanec, gaje vzgojila pobožno, v spoštovanju do zakramentov. Kot deček je hodil vsak dan ž njo na grob svoje matere, da pomoli kleče rožni venec. Raz pokopališče, ležeče na obrežju, se je videlo v daljavi sivo vodovje preliva la Manche, kjer je nekoč našel smrt njegov oče. — Ker sta bila revna, on in njegova babica, je moral začeti že zelo zgodaj ribariti ter preživel svoje de-tinstvo na širnem morju. Opravljal je še vedno vsak večer svojo molitev, iz njegovih očij je še odsevala pobožnost. Bil je lep mladenič in poleg Jana najmočnejši na krovu. Njegov mehak glas in otroški govor se je malo Čudno ujemal z njegovo visoko postavo in črno brado; ker je bil tako nenadno hitro vzraatel, se je čutil sam skoro nekako v zadregi, da se je ma- Priloga „SnCe" it. 50 t dne 22. junija 1904. V Trslu priredita v korist družbi sv. Cirila in Metoda možica in ženska podružnica 3. julija skupno veliko veselico, pri kateri bode najvažnejše; .Veliki semenj v Nižjem Novgorodu." Na tem semnju se bode pro-davalo za debelo in drobno vsakovrstno blago na srce in oko; to bodo zgolj darila dobrih rodoljubov. V ta namen se uljudno vabi vse dobrohotne darovatelje, gospe in gospode na Goriškem, naj Blagovole dbp"o-slati darila za »semenj v Nižjem Novgorodu" čim hitreje mogoče gospej Avgusti Š^ntel v Gorici, Via Ponte Nuovo, da se bodo darovi mogli še za Časa odposlali v Trst. Imenovanja v poštni služU*/" — Postni kontrolorji Fcrtunat Marussig in Friderik Biringer v Trstu, Bernard Pradarutti v Gorici in Guido Anderlich v Trstu so imenovani poštnimi kontrolorji. Na posebni vlak k vsesokolskemu izletu opozarjamo ponovno brate »Sokole" in vse zavedne Prin-orce in prosimo, da se saušajo v kolikor mogoče velikem številu u." iležiti tega velkanskega narodnega praznika. Koncert v parku hotela »SuJbahn* preteklo soboto je pretrgal kratek naliv. Udeležba je bila velika. Bilo je sicer lepo število Nemcev in Lahov iz boljših krogov, Slovencev pa prav malo. Naši !judje se sramežljivo izogibajo boljših družb in lokalov! — Prihodnjo soboto bo zopet koncert. Naše vinogradnike opozarjam, da se je peronospora na trtah po zadnjem deževju jako hudo pojavila. Kdor ni še škropil v tretje proti ti bolezni, naj Čimprej škropi. To delo bi S2 moralo vršiti sedaj že v četrto, žal pa, da je še mnogo vinogradnikov, ki ga niso nili v drugič še opravili. Na 100 « vode priporočam l1/, kg modre galicc in ravno toliko dobrega, vgašenega vapna. Za vinograde v gričih, kjer je jutranja rosa manjša nego v nižavah, zmanjša se množina teh sredstev lahko tudi na 1 kg. Za zadnje (peto ali šesito) škropljenje rabimo k-liko samo 3/4 do Vi H modre galice oz. vapna, na 100 I vode. Kmetijski potovalni učitelj. Tajne »hode srednješolske mladine sta bila organizirala neki jezuit in neki drugi klerikalec. Tam so jih ianatizirali ter pripravljali v svoje svrhe. Sedaj pa je poklicana oblast razgrnila te shode. Potem pa še pravijo, da klerikalci ne zapeljujejo mhdine! V uške Inšpekcije. — Sinoči je došel v Gorico feidtnaršatlajlnant Ladislav ftmna, da si ogleda tukajšnji topničarski polk. Danes ali jutri pa pride feldmaršaliajtnant Rud. pl. Chavanne ogledat si tuk. pehotni polk. Židovska nesramnost. — Poboj, ki so ga izvršili laški tolovaji na dan sv. R. Telesa v Rihenberku in v katerem je izgubil svoje miado življenje domačinec L'čen, so zavezniki istih tolovajev proslavili že po vsem svetu. Zadnja »La Tribuna Uiustrata", izhajajoča v Rimu, prinaša sliko Rihenberka (Brtofa) in opis omenenjega tolovajslva. To zadnje pa je prikrojeno po tržaškem židovskem »Piccolu* ter izgleda, kakor bi bili Rihenberžani — sami morilci, a italijanski resnični morilci — sami nedolžna jagnjeta! Židovska nesramnost si je upala poročati v Rim, da so rihenberški domačini napadli povsem mirne in kakor device nedolžne Abru-ceze, od katerih da so enega celo — ubili l Več nesramnnsti menda ne zmore no-BelofpISS«''^ mm.. parije je sposoben le še umazani bVezsramni 5'ifutski novinar. »Edin.*. Smrtna kosa. — V Kastvu je umrl g. Vinko Marjanovič, vodja tamošnjegaob--dinskega urada. Pokojnik" je bil poprej občinski tajnik v Veprincu m Pazinu. Umrl je v tukajšnji bolnišnici cestar Tomažiu iz Rotinja, o katerem smo poročali, kako je bil napaden od L-dia Pičulina ter zaboden v trebuh. ManoTrl t tekočem leta. — Cel mesec julij bo manevriral en batalijon tuk. pešpolka št. 47. po goriški okolici. Od 1. do 15. avg. bo manevriral cel polk skupno z balalijonom iz Maribora, od 15. do 19. gredo | na Vipavsko v Rihemberg. Dne 19. avg. 'l začno manovri cele brigade, in sicer na Krasu okoli Komna. Skončajo 28. avg. Deležil se jih bo poleg 47. pešpolk št. 27. iz Ljubljane. Od 28. avg. do 10. sept. bodo divizijski manovri: pršpolki 27. iz Ljubljane, 47. iz Gorice, 87. it Pule, 97. iz Trsta, in sicer okoli Zagraja, Medeje, Krmina, Mernika, Vrhovelj in Gorice. Sliko In razglednice » slavnostl razvitja zastate .Gor. Sokola' je napravil fotograf g, Jerkič, in sicer dveh vrat; ena nam predstavlja prizor pred razvitjem zastave na odru in okoli med govorom staroste, druga pa nam predstavlja moment po razvitju zastave. Slike in razglednice so prav lepo delo. Prodaji jih g. Jerkič. Za katoliško vseučilišče v Solnogradu! —- Že nabirajo! — »Gorica* je priobčila včeraj poziv, da sprejema denarne prispevke v namen zgradbe kal. vseučilišča v Solnogradu vodstvo ,kat. ak. (?) društva" v centralnem semenišču v Gorici. — Za to vseučilišče treba torej prispevati. S slovenskim vseučiliščem brije sorodnik sv. Duha v Ljubljani norc3 ter je zlorabil to vzvišeno vprašanje celo v umazane namene klerikalno ob-slrukcije v kranjskem deželnem zboru, za katoliško vseučilišče v Solnogradu pa naj se daje prispevke! Tje bodo pošiljali dijake iz škofovih zavodov v Ljubljani, če jih bo kaj, — na slov. vseučilišče takrat popolnoma pozabijo, sedaj pa že tako pišjjo o njem le takrat, kadsr kože! — Pozneje najdejo po stari navadi hitro kak vzrok, da porečejo, da se ne morejo več zavzemati za slovensko vseučilišče, da bodo le pošiljali dijake v Sol-nograd, kamor že sedaj pošiljajo denar. — Kdor tako dela, temu se moru pač v obrez smejali vsak, ki sliši trditev a kaki »stari narodni stranki"! — Klerikalizera je brez-naroden. »Sagre* t mesta baje odpravijo. — V nedeljo je bila običajna »šagra" na Pla-cuti. Vse je vrelo po okrašeni Placuti in plesalo se je do poznih ur. - Kakor ču-jemo, hočejo s prihodnjim letom odpraviti vse »šagre« v mestu. To bi bilo le želeti, da se tudi res zgodi. Plešejo naj zunaj mesta, ne pa tako sredi predmestja, kakor n. pr. na Placuti. To ni mestno, niti na vasi bi ne trpeli kaj takega 1 Torej s" »šairaraKveV iz mesta! Dekle Iz Grgarja. -*. Zadnjič smo poročali, kako so iskali po Gorici neko dekle iz Grgarja, ker je ni bilo domov iz Gorice, kamor je prinesla črešnje na prodaj. Govorilo se je celo, da so jo našli umorjeno. Ali to ni res, marveč je dekle napravila to neprevidnost, da je šla obiskat nekam v okolico svoje sorodnike ter ostala pri njih, ne da bi bila sporočila domov, kje se nahaja. Tako je vzbudila po nepotrebnem obilo strahu. »Lega Nazlonale* je imela v nedeljo svoj občni zbor v Tridentu. Odposlanci, kakih 200 po številu, so došli iz Trsta, Istre, Goriške, Dalmacije pa v. Tirolske. Vse je bilo seveda velelaško. Oddelek Trst je imel v minoiem letu dohodkov K 107.493-75,-čisto premoženje znaša sedaj K 304.388-94, več od 1. 1901. za K 22.161-26. — T; treba pribiti, da Lahi žrtvujejo velikanske svoteza »Legine« šole, pa so še kljubu temu izrekli nekaterim podružnicam ukor, da premalo delajo za »Lego*, to je za polaščevanje slo-v nske dece. Deklica utonila v Vipavi. — Ana in Pavlina Mozetič iz Bilj, prva stara 7 let, druga 9, sta šli v soboto popoludne ob bregu Vipave iskat cvetlic. Na nekem mestu, kjer je voda plitvejša, sta Šli na drugi breg, kjer sta nabrali polno cvetk. Ko sta se pa vračali čez vodo, se je manjša sestrica opotekla ter padla, nakar jo je voda odnesla. Starejši je prihitel na pomoč oče, ki se je k sr^či nahajal v bližini, ter jo rešil, mlajšo pa je odnesla voda in zaman je bilo iskanje celi dan. Godci Iz Gorice so godli v nedeljo v Dobrovem v Brdih. Vračali so se pozno v noči domov, seveda veseli, kajti »bric" jo močan in zleze rad v ude in v glavo. Za veseljem pa je prišla britka Žalost, kaj»i na-krat so pazili, da ni več „bombardona" na vozu. Zdrsnil je bil z voza, kjer mu je bilo najbrže pretesno in prevroče, godci pa v svojem veselju tega niti zapazili niso takoj. Ce ga ne dobi godec, kateremu pripada, nazaj, bo treba šteti 58 gold. — Žalostna je bila zanj pot v Gorico brez »bombardona" ! Kmalu bl bil utonil v Soči blizu žel. mosta Fr. Bureš. Plavati ne zna, pa je zašel v veliko vodo, ki ga je vzela ter je izginil. Skočil je za njim Viktor Bavčar, kateremu se je posrečilo, spraviti ga na suho ter mu tako rešiti življenje. Utonil deček. — V Gradežu sta lovila ribe Marinova dečka. Pri tem je spodrsnilo 7 letnemu dečku Anionu ter je padel v vodo. Starejši bratec je bil toliko »kunšten«, da ni klical na pomoč, ampak domov je šel povedat, kaj se je zgodilo. Tačas je seveda otrok utonil. Truplo so potegnili na suho iz kanala pri Barbani. . Po avtomobilih se bomo vozili v Gorici ! Pred časom se je mislilo, napraviti v Gorici električni tramvaj, ali družba, ki si je bila postavila to nalogo, je prepričana, da bito preveč stalo. Zato nameravajo uvesti vožnjo po avtomobitih. Naprava bo stala 80.000 K. Gobe kupovati priporoča goriški mestni magistrat edinole na trgu. Zajedno žuga z globo do 200 K onim, ki bi prodajali gobe izven trga. tfwn*i. — V ulfci Al. Volta je vlekel konj zid. mojstra Rijavca voz s sodom na dvorišče. Kjer je premalo zavil, je zadel ob zid pri vhodu, kar je provzročiJo, da se je podrl ter padel na 5 let staro hčerko Rijav-čevo, ki je sedela zadej na vozu. Vsedla se je bila, ne da je kdo opazil to. Deklica je bila poškodovana, da je umrla kmalu na to. • Bralno lu pevsko društvo" v Bočlnju priredi v nedeljo dne 26. junija ob 3. uri popoldne veselico z vsporedo-dom: 1. H. Volarič; »Slovan na dan", poje mešan zbor; 2. Jos. Stritar: »Martin Kopač" deklamacija; 3. Ig. Hladnik: »Strunam«, poje mešan zbor; 4. »Krojač in čevljar", šaljivi dvospev; 5. »Kmet Herod« burka v 2 dejanjih; 6. E. Adamič: »V gozdu" poje mešan zbor; 7. Šaljivo srečkanje; 8. Prosta zabava. Vstopnina k veselici 50 vin,, sedež 40 vin. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Prijeli so na laški meji karabinjeri nekega Al. Rusjana iz Goric-}, ki je rekel, da je pobegnil od vojakov, ker so pregrdo ravnali ž njim. Bogat ribji. Iot. — Pretekli teden so nalovili ribiči v Gradežu 1,622,000 Bardel. To je največje število, katero se je doseglo doslej tekom jednega tedna. Niti v letu 1898., ko je bil ribji lov izredno izdaten, se ni doseglo takega števila v jednem tednu. — Do-Hlm je sreča mila ribičem okoli Gradeža, pa imajo slabe ribje love v Istri, ker so se tam prikazali delfini, ki odganjajo sardele. ,'frlje mušketirji*. — V sobotni številki »Soče" smo skončali priobčevanje zanimivega francoskega romana »Trije mušketirji." Sedaj izide roman v posebni knjigi, ki bo stala , po pošti K 5 30. Roman je obsežen. ajal je med priobčevanjem v »Soči" mnogo zanimanja, zategadel smo prepričani, da sežejo prijatelji lepega čtiva kaj radi po tej novi knjigi. »Islandski ribič". — Z današnjo številko smo začeli priobčevati v podlistku novo povest pod naslovom »Islandski ribič", francoski spisal pierre Loti. Povemo že naprej, da je povest lepa in mična, in ne dvomimo, da dobi mnogo vernih čitateljic in čilateljev. borna tako stegnil in razširil. Mislil se jo skoro ožoniti z Janovo sestro, toda za ljubeznivosti drugih deklic so ni še nikdar zmenil. Na ladji so imeli samo tri postelje po dva jedno — ter spali menjajo vsak nekaj časa. Ko so vstali od mize obhajali so slavnost vnebovzetja Marije, svojo zaščitniee, - je bilo nekoliko čez polnoči. Trije so zlezli v omenjene postelje, ostali trije pa so splezali po lestvi na krov, da nadaljujejo prekinjeno delo, ribarenje: bili so to Jan, Silvester in še neki drugi njun rojak, ki so ga zvali Viljema. Zunaj je bil dan, večen dan. Toda to je bila bleda, bleda luč, ki ni bila ničemur podobna; padala je na morje kakor odsev izumrlega solnca. Krog in krog brezkončna, brezbarvna praznota, in izven stranic njihove ladje vse prozorno, kakor sence, ki se ne dajo prijeti. Oko je razločevalo s težavo ono, kar je moralo biti morje: izprva je napravilo utis trepetajočega zrcala, ki pa ni kazalo nikakih podob; v daljavi se je videlo kakor velika ravan iz same sopariee, — in potem nič več; tu ni bilo obzorja, ni bilo obrisov. Hladna vlažnost, ki je polnila zrak, je bila intenzivnejša in občutljivejša nego resničen mraz, in pri vsakem dihu je bilo čutiti močen vzduh po soli. Vse je bilo mirno, in deževati je nehalo; zdelo se je, kakor bi zapirale te vlažne, brezbarvne megle slabotno luč, da se ni mogla razliti; videlo se je razločno, a ostala je zavest, da vlada noč, in vsa ta bledota ni imela nikakih nijans, ki bi so dale imenovati. Ti trije možje so preživeli vso svojo mladost na teh mrzlih morjih, sredi čudovitih pojavov in prikaznij, nejasnih kakor vizije. Privadili so se gledati to vedno, manjajočo se brezkončnost, ki je valovala krog nji- hove ladje, njihove oči so je bile navajene kakor one velike morske ptico. Ladja se je zibala leno na jednem mestu, ležeča jednakomerno, monotono, kakor pesem iz ust sanja-jočega Brotonea. Jan in Silvester sta pripravila mreže, Viljem pa je odpri sodček, napolnjen s soljo, ter čakal z nabrušenim nožem. Ni bilo treba dolgo čakati. Komaj sta spustila mreže v to mirno, mrzlo vodo, ko sta jih že zopet dvignila, napolnjene s težkimi sivimi ribami, svetlimi kakor jeklo. Vedno novi lupači so prihajali na svetlo, drug za drugim; to tiho ribarenje se je vršilo hitro in uspešno. Viljem je jemal drob iz rib, jih rezal s svojim velikim nožem, jih solil in štel, in kup posoljenih rib, ki so se imele izpremeniti ob vrnitvi v domovino v lepe novce, jo rastel za njegovim hrbtom, vzdržema, vedno više. Ure so potekale jednakomerno; tam deleč v ne-doglednih pokrajinah se je počasi izpreminjala svetloba : zdelo se je kakor da postaja podobnejša pravi dnevni luči. Oni bledi polmrak, nekak večer severnega poletja, se je umaknil jutranji zori, ne da bi bila nastopila vmes resnična noč, in v morskem zrcalu so zasijali rožnati trakovi... — Resnično, ti se moraš oženiti, Jan, izpregovori naenkrat Silvester nenavadno resno, gledaje v vodo. (Zdelo se je, kakor da pozna tam daleč doma srce, ki se je vnelo za njegovega velikega brata, a ni se upal mnogo govoriti o tej resni stvari.) — Jaz !... Da, poročim se nekega dne — in zasmejal se je prezirljivo, bliskaje s svojimi živahimi očmi --toda ne s kako domaČo deklico; ne, jaz bom obhajal svojo poroko z morjem, in povabljam vas vse, kar vas je tu, na ples in svatbo. Lovila sta dalje, kajti Škoda bi bilo izgubljati Čas s praznimi pogovori; prav na tem mestu je bila neizmerna množina rib, takozvana potujoča »banka«, ki je prihajala že cela dva dneva nepretrgoma tod mimo. Prejšnjo noč so vsi bdeli in ujeli tekom tridesetih ur nad tisoč velikih lupačev. Ali zdaj so bile tudi njihove krepke roke utrujene in otrple. Samo njihova trupla so bdela in nadaljevala mehanično lov, med tem ko je njihov duh zdajpazdaj za trenutek zadremal. Toda ta morski zrak, ki so ga dihali, je bil čist kakor prve dni po ustvarjenju, in vkljub utrujenosti so čutili mornarji, kako se jim širijo prsi in kako so sveža njihova lica. Jutranja svetloba, resnična svetloba se je končno razlila po morju; ločila seje, kakor ob stvarjenju, od temin, ki so se dvignile ob obzorju Wr visele na nebu liki težke črne mase; v tej tako jasni svetlobi se je čutilo, da se je rodil iz noči resničen dan, — da je bil prejšnji sij nedoločen, čudovit, kakor iz težkih sanj. Nebo je bilo zakrito z gostimi, debelimi oblaki, a tuintam so zijale odprtine kakor razpoke v starih poslopjih, skozi katere je sijala rožnata luč. Spodnji oblaki so viseli v težkih gručah krogin-krog nad morjem kakor goste sence, in polnili daljine z nedoločno temo. Zdelo se je, da zapirajo vse obzorje s trdno mejo. Bili so podobni steni, zapirajoči brezkončnost, zastoru, razpetemu, da zakrije ljudem prevelike skrivnosti, katerih ne morejo umeti. Danes je dobila ta vedno se izpreminjajoča okolica, sredi katere je plavala mala ladja, praznično, svečanostno lice; izpremeniia se je v svetišče, in svetli' žarki, ki so prodirali skozi obok tega veličastnega templja, so odsevali v mirnih valovih kakor v marmornem tlaku. In potem, potem se je tam daleč, daleč začela 46 Izpred sodnijo. — Pred sodnijo je stal 20 letni žel. strojevodja* Eia. Bane, obtožen krivde na smrti Iv. Varisca, katerega je podrl na tiru žel. stroj, da je potem umrl. Pri obravnavi se je pokazala popolna nekrivda Bunca, vsled Cesar jo bil oproščen obtožbe. Avg. Maggioli, pristojen v Trident, je bil obtožen težke telesne poškodbe, da je te-pel ter ranil nekega Štrancarja v pretepu. Dobil je dva meseca zapora. Iv. Fanali in V, Raveduto, iz Italije, sta se stepla v tukajšnjih jsaporih. Fanali je ranil Raveduta z umivalnikom. Dobil je 3 mesece ječe. Ko prestane kazni, ga izženejo. V neki baraki v Podbrdn je bivala skupaj več delavcev. Med njimi se je nahajal tudi Iv. Gorrado iz Italije. Dne 6. maja je prišel domov Slovenec Milan Pavietič ter zapazil,dr mu manjka srebrna ura z verižico m dva prstana. Takoj je naznanil to orožnikom. Orožnik je prišel pregledovat okoli 4. ure zjutraj ter našel vse te reči pod zglavjem Gorradovim, katerega so obdolžili tatvine. Pred sodnijo je rakel, da ni ničesar ukradel, in ko je potrdila neka priča, da je nedolžen, ga je sodnija oprostila obtožbe. Pred kratkim je bil obsojen neki Iv. Angelom na 5 mesecev ječe radi tatvine v Pod-brdu. Angeloni je pozneje naznanil, da je tat Iv. Michelangelo iz Kalabrije. Tega so klicali pred sodnijo, Pokazalo se je, da je le zvra-čal A. krivdo na M, da bi samega sebe opral. Radi tega je sodnija oprostila M. obtožbe. ,Lat. »kad. društvo«. — Pišejo nam: V včerajšnji »Gorici* beremo, da daje za odbor ,kat akad. društva* neki g. Ivan Štolfa eventualna pojasnila in hvaležno sprejema denarne prispevke za »velevažno« zgradbo katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Ne obračamo se nanj za eventualna pojasnila, ker vemo najbrže bolj, kak nonsens, kaka buda-lost je vkovanje proste, svobodne vede v tesno jezuitsko kuto. Tudi nočemo gmotno prispevati za to solnograško vseučilišče. Ali g. Ivan Štolfa nam vendar lahko pojasni, recimo v »Primorskem listu', kedaj seje ustanovilo to ,kat. akad. društvo* v centralnem semenišču, in katere oblasti so potrdile pravila tega »kat. akad. društva*. Semenišče ni akademija, kar kaže že dejstvo, da je vstop dovoljen tudi brez mature. Mogoče šo si napravili nodoči akademiki solnograške univerze že sedaj društvo, kar bi bila pa prav taka neumnost, kakor če si bi učenci na vadnici ustanovili »akad. društvo*, češ mi pridemo Se na vseučilišče ljubljansko. Radovednež. Težaki na kolodvoru imajo sedaj ob času izvoza premnogo dela. Ser jim lani baje niso dali nikakega doplačila in ker jih je neki uslužbenec sili., da morajo ostati še na delu, so odšli v ponedeljek pred časom z dela. Potem pa se je vsa reč poravnala, in sedaj jim plačajo vse delo čez ure. Izgubljeno. — Nekdo je Izgubil v nedeljo na Placuti zlato kravatno iglo.— Kdor jo je našel, naj jo prinese v našo uprav-ništvo, kjer dobi pošteno nagrado. Zahval«. — Telovadno društvo »Sokol* v Gorici izreka tem potom najiskrenejo zahvalo vsem, ki so pripomogli k vsestranskemu uspehu društven- Javnosti in vsem tisočem posetnikov, postno pa velecenjem gospej kumici Amaliji Drufovka za izredno blagonoklonjenost, ki nam jo je izkazala ter za dragoceni trak v narodni ornamentiki, ki ga je blagovolila nakloniti, čč. damam in go-spicam za požrtovalno delo, bratskim sokol-skim in pevskim društvom za prijazno sodelovanje, vsem drugim primorskim društvom za blagohotno pomoč in velikodušnim darovalcem doneskov za napravo krasnega prapora. Na zdart Odbor. Zgaga, kolCailje, glaVObOl, pokvarjeni, kar ni smeti fflO&nO SrČRO zanemariti. V odstrani-, . . . tev tega, priporoča se utripanje, nespanje, kot pi.a.a roflaška voda VfiaSnO brVhailje, »Tempelvrelca*, ka-tero tudi zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. Rogaški »Stvrla-vrelec« je močneji in se to vodo le perijodično pije. Razgled po svetu. Zadnje vesti > bojišča. — Japonci ne prodirajo od Fengvančenga nadalje, marveč se umikajo ter so že zapustili več toček, katere so že zasedli. Opazili pa so večje sile pri Sinjanu-Kaiču. — Rusi so pregnali del Japoncev z vztoSnih pozicij gorovja proli Port-Arturju. Križarka »Novik* je pregnala objednem japonske ladije s semaforske postaje. — Baje pride te dai do velike bitke med Kuropatkinom in Oku, ako ne bo oviralo deževje. — VJadivostovške eskadre križarska divizija se je vrnila v Vladivostok popolnoma nepoškodovana z vsem moštvom. — Bitka pri Vafankovu je bila za Ruse stra-tegičen uspeh, ker so odvrnUi Japonce od Kvantunga. O razpustu državnega zbora se je govorilo te dni zopet enkrat. Ali bržčas ostane to za sedaj le pobožna želja krščanskih socialcev in čeških agrarcev, ki upajo na nove mandate. Sicer je rea, da tudi vlada ima pred očmi razpust drž. zbora, ali do tega pride šele .takrat, če se izjalovijo vsi drugi ^ poskusi za znana sporazumljenja. Torej, kakor se vidi, do razpusta najbrže še ne pride tako hitro! Odvetniki t talarJHi. - 18. t. m. je izšla naredba justičnega ministerstva, s katero se določa, da morajo odvetniki in odvetniški kandidatje nositi talar in baret, in sicer pri tistih sodn h opravilih, pri katerih morajo po naredbi iz leta, 1897. sodniki in funkcijonarji državnega pravdništva sodelovati samo v talarju. Za odvetnike predpisana noša je popolnoma ista, kakor jo imajo sodnik!, samo naši vi morajo biti »z črnega baržuna. Baski zakoni o bankerotu so lelo ostri. — C? ima trgovec več kot 772 rub. dolga, in ga ne more takoj plačati v denarju, tedaj je že laho pred zakonom proglašen bankerotnim. Mora tudi v ječo, če zahtevajo upniki in ondi ostane, dokler hočejo upniki. Štrajk železničarjev na Ogrskem je bil dal povod obravnavi proti 13 železničarjem, češ, da so vprizorili štrajk ter huj-sfcali v štrajk. Konec dolgega obravnavanja je bil ta, da je bilo vseh 13 oproščenih obtožbe. Spomenik Verešeaglnu. — Mestni svet v Petrogradu je sklenil postaviti slikarju Vereščaginu, ki je našel smrt povodom katastrofe oklopnjače .Petropavlovaka", dostojen spomenik. Ta spomenik se najbrž postavi pred palačo akademije umetnosti v Petrogradu. Naj reči broucul kip na svetu ju kip ruskega carja Petra .Velikega v Pitrogradu. — Težek je 1,100.000 kilogramov. Štiri milijone hrošeev so nabrali letos v štirih okrajih na severnem Češkem. Na vsak liter gre 370 hroščev. Dete brez noge. — V Hirkanovcu na Hrvatskem je porodila žena možko dete brez nog, ki ima na desni roki samo dva prsta, palec in kazalec. Dele je povsem razvito in zdravo. Laško vseučilišče. — Vlada namerava v najkrajšem času izločiti laške p ra-| lelke v Inoinostu. Juridična fakulteta dobi nemškega in laškega dekana. V katerem poslopju se nastani ta fakulteta* še ni znano. Atentat na Bonrlfcova. — Sin odlične finske obitelji Evg. Schauman je vslrelil trikrat na gen. guvernerji Finske, Bobrikova, ki je v noči na 17. t. m. umrl. Povod umoru je politiški, češ, da je bil Bobrikov tiran Fincev! Kongres žena v Berollnn. — Že celo vrsto dnij se vrši mednarodni kongres cena v Berolinu, na katerem se razpravljajo važna vprašanja, tičoča se žensk. Njih nalog*, da ne gre za lem glede učenja, da bi izpodrivale moške, marveč da bi tim lažje vršile svojo nalogo kot ženske I Iz Rima je došlo sporočilo, da je izdala takozvana aCongregaz(one del Consilio* dekret, s katerim se strogo zabr.injujejo vsa-koršne manipulacije z odškodninami za maše. Škofom se prepoveduje strogo, jemati duhovnikom masne štipendije ter jih porabljati v druge namene. —- Mnogi duhovniki so se naročali na katoliške liste, ne da bi plačali naročnino, ampak so kar poslali upravnistvu izjavo, da so brali toliko in toliko maš. To je potem gledcb, da je dobilo denar ali od »Sacre Visite" ali kje drugje. Slično so postopali nekateri s knjigarji, krojači, trgovci itd. Družbe, zavodi, bratovščine pa so rabili del takih odškodnin v druge svrhe, za po- pravljanje, olepšanje cerkve itd. Papež hoče malce popraviti nered v cerkvi I Maoedonlja. — Vkljub prizadevanju mtfcedonske organizacije, da bi se ohranil mir do izvedbe reform, se z vsakim dnem jasneje kaže, da vstaja znova izbruhne. Ma-cedonskim begunom se je pač dovolilo, da se vrnejo v domovino, toda doma nimajo kaj jesti, za setev je prepozno, tudi so si vse boljše njive prisvojili med tem časom Turki. Evropske kontrole ni, a vrhutega se množe roparske čete Bašibozukov, ki ropajo in morijo Bolgare. Iz Bitolja že prihajajo poročila o novih bojih med vstaši in vojaštvom; tak boj je bil v Binjici, ki je trajal več dnij. Mrtvih je obležalo 8 vojakov in 11 vstašev. Tudi blizu Smerdeša so naleteli turški vojaki na močno Četo vstašev. Boj je trajal celo popoludne. Na bojišču je obležalo mnogo vstašev in Turkov. Kako živi Kuropatkin ?—¦ Kuropatkin prebiva, je in spi v železniškem vagonu. Ta vagon ima salon, delavnico in spalnico. Ku-roplkin je bolj majhne postave, a se pozna izmed vseh, ker je njegova uniforma temnejša od drugih. Med vojaki je na glasu resnega, vedno pravičnega poveljnika; kar on reče, velja, kakor zakon. Častniki gledajo k njemu z neomejenim zaupanjem. Prostemu vojaku je Kuropatkin vzor. Tudi tuji vojaški atašeji soglasno pravijo, da je Kuropatkin vzoren in nad vse preudaren, miren vojskovodja. Dasi je že prileten, živi popolnoma po vojaško. Cez dan nima počitka, samo po kosilu, kadar je zelo vroče, si dovoli pol ure počitka. A še ta čas rad bere kako iitera-lurno delo. Vsak brzojav se mu mora nemudoma dostaviti, pride li podnevu ali ponoči. Obeduje pol ure, vina pije jako malo, in le po kosilu pokadi eno ali dve smodkK O polnoči gre spat in vstaja ob 7, uri. Vsak dan, preden gre apat, odpcšlje carju brzojavno poročilo o dnevnih dogodkih. Prve jutranje ure opravi korespondenco in dd povelja. Potem zajuše konja in pregleda vojaška taborišče v Liaojanu. Dopoludne sprejema potem obiske in prebere raporle, katera mu pošUjajo generali iz svojih taborišč. J »ko pogosto obiskuje bolnice, kjer prijizno tolaži ranjence. Vsakokrat jo na postaji, kadar pride vlak z ranjenimi vojaki in jih sam odlikuje s križi in medaljami. .Narodni dom* v Brežicah. — Stavba »Nar. doma* v Brežicah na Štajerskem napreduje ter bo začetkom meseca avgusta popolnoma dovršeni. Slovesna otvoritev bo 14. avgusta. Pri ti priliki se priredi velika ljudska veselica, pri kateri bo sodelovalo več sokolskih društev. Policaj — tat. — Pri tridnevni obravnavi je bila v Gradcu obsojena tatinska družba, ki je operirala pod vodstvom gra-škega policaja F. Salmhoferja. Njegovi pajdaši so dobili pa 7, 6 in 51/, let ječe, Salm-hofer pa 5 let poostrene ječe ter se izroči po prestani kazni policiiskemu nadzorstvu. odpirati nova prikazen: kakor visoki, razora ni vrhovi, osvetljeni z rožnato lučjo. To je bilo predgorje daljnega, temnega Islanda... Jan-rva poroka z morjem!... Silvester je mislil na to, a lovil je dalje, ne da bi se upal o tem govoriti. Čutil se je žalostnega, ker je njegov veliki brat govoril tako zaničljivo o zakramentu zakona; vrhutega ga je to plašilo, ker je bil praznoveren. Tako dolgo ga je že vznemirjala ta Janova poroka 1 V njegovih sanjah je že dozorela misel, da se oženi Jan z Marjetico Me vel, blondinko iz Paimpola, in upal je, da doživi to veseljer predno bo moral zadostiti vojaški dolžnosti — pet let prognanstva, morda celo za vedno; — misel, da pride to tako kmalu, mu je začela stiskati srce... Štiri ura zjutraj. Oni, ki so spodaj spali, so prišli na krov, da stopijo na Janovo in Silvestrovo mesto. M«**" so si zaspane odi ter dihali vase v polnih potezah sveži zrak. Obuli so si visoke škornje ter si za-tisnili za trenutek oči, ker se jim je bliščalo v vsej tej beli ludi. Jan in Silvester sta povžila hitro nekoliko su-horja za zajutrek; morala sta ga stolči z bratom ter ga povžila s slastjo, med glasnim smehom. Postala sta vesela in dobre volje pri misli, da se naspita v gorkih posteljah. Drže" se drug drugega krog pasu sta izginila skozi odprtino pod krov, pojoč na tiho neko staro melodijo. Predno pa sta zlezla drug za drugim skozi luknjo, sta se pošalila malo s psom Turkom, mladim Neufundlandcem, ki je imel velikanske, toda še nerodne, neokretne tace. Dražila sta ga, pes je hlastal j po njunih rokah ter nazadnje zares začel grizti. Jan se je razsrdil, odi so se mu zabliskale, in sunil je Žival! od sebe, da se je zgrudila ter žalostno zacvilila. I Jan je imel dobro srce, toda njegova narava je bila še malo divja, in kadar je prišla na površje njegova fizična moč, se je zgodilo, da je menjala v trenutku ljubeznivost z brutalno silo. II. Njihova ladja se je imenovala »Marija*, kapitan Guermeur. Vsako leto je odplula »Marija« na ta nevarni ribji lov v daljna severna morja, kjer so poletja brez noči. Ladja je bila zelo stara, kakor tudi podoba njene zpščitnice Marije. Njene hrastove stranice so bile raz-pokane, rszjedene od vlage in soli; a les je bil še zdrav, močan, dišeč po smoli. Kadar je počivala, je bila videti okorna s svojimi masivnimi oblikami, toda kadar so vlekli močni zahodni ve rovi, je jadrala z neko mladostno, malomarno lahkoto, kakor utve, ki se razdramijo v vetru. Takrat se je dvigala in zibala na poseben, samo njej lasten načir hitreje kakor marsikatera nova ladja, iztesana po najnovejšem sistemu. Kar se tiče moštva, so bili to sami »Islandci«, vsi, od prvega do zadnjega, hrabro ljudstva pomorščakov, ki so naseljeni zlasti okoli Paimpola in Tre"-guiera, pečaje se od roda do roda z nevarnim riba-renjem. Skoro nikdar niso preživeli poletja v Franciji. Koncem vsake zime so se odpravili z drugimi ribiči ter prejeli v paimpolskem pristanu blagoslov za daljno pot. Za ta slavnostni dan je bil postavljen na obrežju vsako leto isti altar; predstavljal je skalnato votlino, v sredi pa je prestolovala, obdana z mački, vesli in mrežami, kot trofeji, Marija, zaščithiea mornarjev. Enkrat vsako leto je zapustila svojo cerkev in gledala vedno z istimi brezizraznimi, mrtvimi očmi vse one srečne, ki so odhajali na bogati lov, ~ pa tudi one, ki se niso imeli nikdar vrniti. Duhovnik je nosil Najsvetejše, za katerim se je počasi pomikal izprevod žena in mater, zaročenk in sestra, krog pristanišča, kjer so stale islandske ladje, pripravljene, da odjadrajo, ter razpde kakor v pozdrav bela jadra. Duhovnik se je ustavil pred vsako posebej, molil običajne molitve ter delil blagoslov. In potem so odjadrale vse v dolgi vrsti. Za njimi pa so obstala prazna domovja, brez mož, brez ljubimcev, brez sinov. In ko so se oddaljevale, so zapeli mornarji s polnimi, tresočimi se glasovi: Zdrava, morska zvezda! In vsako leto isti obredi, isto slovo. Potem se je začelo življenje na širnem morju, osamljeno življenje dveh, treh osornih pomorščakov, Življenje na vedno se gibajočih deskah sredi mrzlih voda severnega morja. Doslej so se vrnili še vedno; — Marija, Morska zvezda, je varovala ladjo, ki je nosilo njeno ime. Koncem avgusta so se ladje vračale. Toda »Marija« je imela, kakor mnogo drugih islandskih ladij, navado, objadrati samo mimogrede Paimpol in odpluti dalje v biskajski zaliv, kjer se ribe dobro prodajajo, in na peščene, solne otoke, kjer je kupovala soli za prihodnje leto. V teh toplih južnih pristaniščih, kjer še sije gorko sobice, ostajajo ladje za nekaj dnij, tu žive nekaj časa krepki islandski pomorščaki, željni zabave, uspavani od te poletne toplote in mehkega podnebja, pijani lepote južnih dežel in žensk. (Dalje pride.) Kartuzljsnsktt sfera na Francoskem. — K zaslišanju pred preiskovalno komisijo je prišel tudi generalni komisar z rastave v St. Louisu, Lagrave, ki je izpovedal, da mu je Ghabers samo namignil, da bi si država lahko pridobila od kartuzijancev lepe svote za dobrodelne namene. Ligrave je to povedal sinu ministrskega predsednika, Edgarju j Combesu, ki je drž. tajnik v ministrstvu notranjih zadev. Povedal,mu je. to.le .kot. to-h. variSu v uradu. Edgar Combes je odgovoril, da je dobro, da tega ne sliSi njegov oCe, ki bi vsakega vrgel skozi vrata, kdor bi kaj takega ponujal. Dasi je tedaj jasno, da ima Elgar Combes popolnoma Cisto vest, vendar je posl. Faure predlagal v zbornici, naj ministrski predsednik pošlje sina na dopust do konca preiskave. Orožna nesreča. — V nedeljo zvečer, ko se je vozi? vlak št. 14 z Dunaja v Trst, se je pripetila med postajama Kresnice in Liže grozna nesreča. V trenotku, ko je vlak že prihajal, sta se pripeljali s parom konj dva kmeta č>z prelaz. V hipa, ko sta hotela prehiteti vlak ter, prelaz, je isti zadel v \oz m ga prevrni*. Ku.eta, ki sta dosedaj še neznana, je vlak popolnoma zmečkal, voz pa vlekel s seboj 3e kakih 400 korakov in potem obstal. Govori se, da je vl»k odtrgal enemu konju nogo, drugi konj pa d» se je odtrgal in ušel. Bojkotirana cerkev. — Berolinski Poljaki so sklenili, da ne obiščejo več svoje cerkve v R'xdorfu, kjer jim vsiljujejo cerkvene oblasti vedno ve C nemških pridig. Božjo siuzbo bodo rajSi obhajali v svojih hišah. Pes ga Je raetrgal. — V Skocidolu na Koroškem se je prepiral posestnik Andrej Grilc s svojim sinom in njega ženo. Blizu prepirajočih je stal velik, zelo hud pes. AH sam ob sebi ali naščuvan planil je pes nad sina ter ga besno grizel. Dolga časa se je sin branil psa, končno pa je zgrabil pes moža za trebuh ter mu ga razparal. Tudi ženo, ki je hotela možu pomagati, je pes strašno okial. Oba so morali prepeljati v bolnišnico, kjer je mladi mož že umrl. Občinske volit?« t .Št. Jakobu na Koroškem raiveljatljene. — To volitve so se vršiie dne 28. januvarja t; I. Nemci so poskušali vsa možna sredstva, da pridobijo to slovensko občino. Toda vziic vsem tem naporom so zmagali Slovenci sijajno z veliko večino. Ali vendar je celovška deželna vlada volitve razveljavila. Ko gre zoper Slovence, je pač dober vsak razlog. Vojna med Rusi in Japonci. Križarka „BogatIr". Razni listi so opetovano trdili, da se je križarka »Bogalir* v Vladivostoku ponesrečila. To vest so po najnatančnejših informacijah že pred tedni demontiral? »Novosti*. Navzlic temu te knžarke razni listi več no navajajo, kadar omenjajo vladivosloške eska-dre, kakor da bi se bila v istini potopila. Sedaj pa .Novce Vremja* vnovič naglasa, da so vsa poročila o ponesrečenju križarke »Bogatir* neresnična, kar doka?.uje dejstvo, da je križarka 13. t. m. res-Ia vse moštvo nekega potapljajočega se čolna in bila zato od admirala Skridlova posebno odlikovana. ^gabe Japoncev na pogreinenlh transportnih ladijah. Iz Sifu poročajo, da čeprav ni bilo objavljeno uradno poročilo o zgubah japonskih transportnih ladij, se domneva, da je poginilo vsaj 5000 ljudi. Ladija .Sadoraaru" je imela prostora za 3000 mož. Iz Tokija so brzojavili »Lokal - Anzei-gerju' v Berolinu: Ladija »Hitahimaru* je bila zadeta od 36 granat ter se je vžgala. l'reden so Rusi svoje torpede izstreljali, je poskakalo moštvo ,Sadom.mi" v morje, 79 mož je dospelo v čolnih v Kušimo. Parnika .Katsutonoruaru » in »Sikokumaru*, ki sta Hia odposlana, da rešita preživele, sta bila odposlana, da rešita preživele, sta trčila skupaj; »Katsutonoraaru* je potouula. Top-ničarka .Janiato-* je bl.a tudi odposlana na pomoč ter je isto tako ponesrečila. Iz Tokija so i poročili dalje »Lokal-Anzeigerju*: Tukaj *o v skrbeh radi osode inozemskih Častnikov, ki so se nahajali na ladijah »Sadoraaru« in »Hitahimaru'. Od poslednje ladije je po zadnjem računu 1000 mož mrtvih. Utonil en Japonski pehotni polk. Iz Mukdena so sporočili v Petrograd, da je utonil z japonskima transportnima ladjama »Hitahimaru" in »Sidotiaro" en cel pehotni polk s poveljnikom vred. Zgubili so tudi zastavo. — Iz Tokija poročajo, da sta bili med Oku in Kojima pogrezneni od Rusov dve jadrenici. — Doslej je eskadra iz Vladivostoka pogreznila že 5 japonskih ladij. — Transportna ladija »Kumimaru* je bila pogreznena v sredo od Rusov blisu Ošina. Potnike in moštvo je rešila ruska križarka »Gromoboj." Admiral Kamimura. %pon^Tga^a3ml?aTa^TCammTtef hudo napadajo, ker ni preprečil pogreznjenja trans- | poptn.h ladij. Sodi se, da mora odstopiti, ako dospe Skrvdlov srečno v Vladivostok, ali se pa vstreli. Prebivalstvo je po večini proti njemu. —""Japoncem prijazni listi pišejo vedno, da so japonski vojskovodje sami veleumi in najizbornejši strategi. Ali kakor se kaže, Ka-mimura, ki je a d m i r a 1, ne spada med take veleume I Morda srečamo še druge take ! Položaj v Port-Artnrjii. ] Dopisnik ruske brz. agent, je brzojavil v Petrograd iz Liaojanga : Kakor so sporočili iz Port Arturja, niso osnovane vesti inozem- ' skih agenlur in poročila iz japonskega vira, da so poginile ruske topničarke. Naše faro- . dovje v Port-Arlurju je popolnoma pripravljeno. Čustvo posadke m prebivalstva je izvrstno. Vojaki pričakujejo Željno boja. Vse je prepričano, da ne zamore Se tako velika vojna sila zavzeti Port-Arlurja. Večina prebivalstva je vslopila med dobrovoljce. Sest slo žensk v Port-Artur]u je priobčilo poveljniku trdnjave, da so pripravne pomagati za vojne svrho. V mestu in v trdnjavi vlada ».popolen red. Trgovina in promet nadaljujeta prav.lno svoje posle. Port Arlur je preskrbljen popolnoma z vsemi živili za G mescev oziroma za eno leto, ako se z zalogami varčno postopa. Vzlic temu, da je bilo zadnje dni mesto popolnoma obsedeno, se je vendar posrečilo, da se je nabavila zelo velika množina klavne živine. En funt mesa stane -5 kopejk (04 stol), steklenica piva 60 kopejk (loO K) in steklenica šampanjca pa 8 rub-Ijev (SO kron). Poročila iz Port Arturja trdijo, da je dne 12. t. ni. oddelek dobrovolj* cev pregnal Japonce iz njihovih pozicij vz-točno otl doline Lunvantian. Dno 13. I. m. so prodrli trije japonski bataljoni proti zalivu Lunvantian, toda oddelek dobrovoljcev in na pomoč došla obmejna straža jih je zadržala, tako da so se morali brzo umakniti, potem ko so začeli Rusi t »Novika* iti z torpedovk streljali na nje. Po vesteh iz kitajskih virov so bili dosedaj odbiti vsi napadi na Port A r t ur, pri čemur so imeli Japonci velike izgube. Govori se, da trpi japonska armada v Liaotuugu pomanjkanje živeža. Boj pri Vafankovti. Po poročilih iz Petrograda je v boju pri Vafankovu, ali kakor pravijo Japonci, pri Telesi, na ruski strani padlo 1500 mož, ujetih pa je bilo 250 mož. Trije japonski eska-dront so bili v manj nego eni uri popolnoma uničeni, v hipu, ko so poskusili obiti rusko desno krilo. Kakor se zatrjuje, so Japonci izgubili okoli 6000 mož. Temu naeproti pa priobcuje »Echo de Parts" brzojavko baje tudi iz Petrograda, da je general Stakelberg izgubil v boju pri Vafankovu v celem 10.000 mož. To bi bila cela njegova armada, s katero je bil poslan na jug. Ako bi bilo to resnično, bi se Stakelberg s svojo armado niti ne mogel umakniti, iz enostavnega razloga, ker bi ne imel nobene armade več! 5000 Japoncev utonilo. Iz Čifua se brzojavlja, da je s transportnimi ladjami, katere je potopilo vladi-vosloško brodovje, utonilo najmanj 5000 japonskih vojakov, dasi se uradno že ni razglasilo, kako velike so faktične izgube. Popolnoma gotovo se ve, da se je na potopljeni ladji »Sladomaru« nahajalo 3000 mož. Baltiško brodovje. Iz Marida je došla vest, da so v Co-runi na severozapadni španski obali videli te dni zvečer vojnih ladij, ki so plule mimo rta Prio. Po izpovedi ribičev, ki so brodovje videli iz bližine, je eskadra obstala iz več oklopnte, križark, torpedovk in torpednih uničevalk. Sodi se, da so te ladje rusko baltiško brodovje, ki pluje na Daljni Vztok?! Anto» Potatzky v Corlci. S» sre«I RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovat ičn nlrnberškega fn drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalno stroja. POTREBŠČIN K za krajah in ievljarje. SvvUiiJice. — Rožni ttMirl. — Masne knjlltee. jIBna obuvala za vse letne čase. Posebno«!: {Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolj« oskrbljena zaloga za kramarje, kiolnjiuje. prodajalce po Hojinih itt trgih ter na deželi. -2 A% H Anton Krušic trgovec in krojaški mojster Corso Giuseppe Verdi št. 33 =s= priporoča ===== ravnokar dospelo sveže Map za poletno dobo. Ima zalogo gotovih oblek ________ za vsak stan. ^ I <-v koncesijonirana delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, liziko, ma tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd, Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih tele-fonov, plina in vode. Poprave se IzvrSuJejo hitro in po ceni. Veliki požar! zamere so lah ».o in naglo pogasiti samo b Smekalovimi = = brizoalnica li novo sestavo, kojo od do m in lovo strani vodo vlečojc in mocojo. V vsakem položaju delujočo krotanjo -brizgalnice nepotrebno! R. A, Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sokalk in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj ! I jtaPotottillpl 1 Gorica, za vojašnico. 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje, 3 Bogata zaloga « reznili predmetov za ramelljnvo m pllnovo 3 in električno luč. 4 Posamezni tleli za električno, plinovo vodno i in pumo vpeljavo. Pumpo, železne in kovinske J cevi. Zalogu mesarskega orodja, kuhinjskih 2 nožev, brivskih britev, Skarij itd. 2 K««I» Siljntev na deželo ho JzvrSt hitro in 3 — po ceui. — p. C. kr. * pnviligirani aparati za krojiti obleke M. Poveraj v Gorici, na Travniku Štev. 5. Civilna, vojaška ni uradniška krojač niča I. vrsto. ! Velika zaloga vsake vrsto blaga za obleke h inozemskih in avstrijskih tovaron, gotovih oblek, perila vsako j vrsto, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. . „Sokolska" kompletna obleka poprod-pisu K 35-. Na obroke K 36- -. Obleke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3—9 let od 2 kron naprej; za gospodo od 17 kron naprej; hlače za ! delavce od 2 K naprej. j Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo ¦ brez pogreSka reže obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron. 1 jton Jvanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih delih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerake monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega piva .prazdroj" iz s'oveCe češke »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega se oddaja 1 • na debelo od 100 kg naprej. Gene zmerna. Postrežba poitena in točna. k mnogo denarja na razpolago, i Povsod! Stalen, Povsod! ' lahek in prijeten zaslužek za osebe vsakega stanu, t , dame in gospode, z navadnim obrtnim, domačim * \ in pisarniškim delom; ročnim delom itd., brez po- i S sebnega predznanja in se lahko opravlja doma ali , ' zunaj (lahko tudi v prostem času.) Ponudbe; Rudolf Rast Odd. 128 Tosclieu nn Elbl. (Vprašanja po d-- • dopisnici; označili j« ta list.) „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. NačeUtvo in nadzorttvo je sklenilo v skupiti seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4l/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po . 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastavo 6%, na menico 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/»%. Stanja 31. dec. 1903. (v kronali): Članov 1777 ?. deleži K = 1-23.U4. — Hranilne vloge 1,416.573 66. - Posojila 1.471.65042 Vrednost h i § 16i. 162*93 (v resnici so vredno voej. — R&servni zalog 70.125 85. Hranilne vloffesa sprelemafo od -/sakogr^r. IVIfJon št 79. Tr^ov^ko- obrtna re^troVaiia zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vlog« obrestuje po •*/¦#• - večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroStvo aH zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplavsvanj ZadruinlM vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t, j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stat,- 31. avgusta 1903: Daloil: a) podpisani.........K 1,210.300 - b) vplačani.........* 405.188- OoaipoiojUi . . T.......» I,63l.I»- ...........» 1,203.438-— Christofle & C. z,,.*, .onr.e c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring 5 Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodja vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. §JMr> Ilustrovan cenik na zahteva nje. "%0| Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Znamka tovarne V Ameriko potujoči ] naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) flavpe«$e$ fopl<. Vožnja čez morje samo 6 dni. > Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. ^1 vsake vr.slc naj so skrlmo varuj«« pr«-d vsako n<-»naK», l*«'' nastani* velika, težko r.i-havljiva rana 'h> 40 li-t je odkar domačo mazilo priznano kol zanesljivo obvezno Mvdsivo vnr-tja in bolečine, hladi in poKpeSnj«' eelcnji' in zdravljenj«;. IVoli naj rej posla 73 sk., ali K 4 m "/, Sk a^-rsfco monarhij«1. varstven«* znamko. led le vsaka majhna ramlcv laliku imenuj'* inei-ilno mašil", praško . To mazilo varuje ra."e. »dtjiitj« Razpošilja sa vsak dan. wm znesku K :\-U\ se pnSil/i «.. Akalljie ali K .'!\5»; , pIi K