© Author(s) 2024. CC Atribution 4.0 License Geokemična porazdelitev elementov v okoljskih medijih iz okolice degradiranih območij površinskih kopov Geochemical distribution of elements in the environmental media from the surroundings of open pit areas Špela BAVEC1*, Sonja CERAR1, Martin GABERŠEK1 & Željko POGAČNIK2 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; *corresponding author: spela.bavec@geo-zs.si 2Georudeko d.o.o., Anhovo, SI-5210 Deskle, Slovenija Prejeto / Received 9. 10. 2024; Sprejeto / Accepted 2. 12. 2024; Objavljeno na spletu / Published online 16. 12. 2024 Ključne besede: geokemična porazdelitev, tla, matična podlaga, potočni sediment, površinska voda, površinski kop Key words: geochemical distribution, soil, bedrock, stream sediment, surface water, open pit Izvleček Predstavljeni so rezultati geokemičnih preiskav v okolici površinskih kopov Kopriva (nahajališče naravnega kamna- apnenec) in Lipovški vrh (nahajališče apnenca za industrijske namene). Izvedli smo jih v okviru evropskega projekta LIFE IP RESTART. V sklopu omenjenega projekta se na degradiranih površinah omenjenih kopov, z namenom njihove revitalizacije, predvideva vzpostavitev testnih območij vgradnje sekundarnih materialov (mešanice recikliranih materialov in mineralnih surovin). Glavni cilj te študije je opredeliti izhodiščno stanje geokemične porazdelitve elementov v okoljskih materialih (kamninah, tleh, potočnih sedimentih in površinskih vodah) pred vzpostavitvijo testnih območij. Določene vsebnosti elementov bodo podlaga za spremljanje morebitnih okoljskih vplivov vgrajenih sekundarnih materialov. Rezultati so pokazali, da v kamninah zaradi geološke sestave (pretežno apnenec) med elementi prevladuje vsebnost Ca. Glede na zakonodajne smernice za tla smo ugotovili preseganja vsebnosti Pb v enem vzorcu (izvor je lahko antropogen ali naraven) in Ni v dveh vzorcih (predvidoma naraven izvor) v Koprivi. Na območju Lipovškega vrha so v Suhem potoku v dolvodnem sedimentu vsebnosti za elemente Mg, Na, Sr, Ca, Mn in S višje kot v gorvodnem sedimentu. Višje vsebnosti pripisujemo povečanemu antropogenemu doprinosu karbonatnega materiala vzdolž potoka (izpiranje materiala iz bližnjega kamnoloma in cest). V površinski vodi Suhega potoka smo ugotovili višje vsebnosti elementov S, Sr, B, U in Zn, ki niso presegle zakonodajnih smernic. Abstract The results of geochemical investigations - carried out within the framework of the European project LIFE IP RESTART - in the degraded areas of the Kopriva (deposit of natural stone-limestone) and Lipovški vrh (deposit of limestone for industrial purposes) open pits are presented. There test sites of the installation of secondary raw materials (a mixture of recycled materials and mineral raw materials) with the aim of revitalizing degraded surfaces are planned. The main goal of this study is to define the baseline geochemical distribution of elements in environmental materials (rocks, soil, stream sediment and surface water) for the purpose of monitoring the potential environmental impacts of installed secondary raw materials. In rocks Ca content predominates due to the geological setting (predominantly limestone) of the studied areas. According to the legislative guidelines for soil, exceedances have been found for Pb in one sample (origin can be natural or anthropogenic) and Ni in two samples (presumably natural origin) from the area of Kopriva. In the area of Lipovški vrh in the stream Suhi Potok, higher contents of Mg, Na, Sr, Ca, Mn and S occur in the downstream sediment compared to upstream sediment. It is assumed higher contents occur due to anthropogenic contribution of carbonate material along the stream (washing of materials from nearby open pit and road). In the surface water of Suhi Potok, higher concentrations of S, Sr, B, U and Zn were determined. However, the concentrations did not exceed the legislative guidelines. GEOLOGIJA 67/2, 317-332, Ljubljana 2024 https://doi.org/10.5474/geologija.2024.016 318 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK Uvod Geokemična sestava površinskih materialov vpliva na biosfero, zato je njeno poznavanje ključ- no za razumevanje kroženja kemičnih prvin v oko- lju (Darnley et al., 1995). Porazdelitve elementov v površinskih materialih geosfere so opredeljene z njihovimi naravnimi variabilnostmi oziroma geokemičnim ozadjem (Darnley et al., 1995; Sal- minen et al., 2005; Gosar et al., 2019; Gassama et al., 2021). Poznavanje geokemičnega ozadja je sprva služilo predvsem odkrivanju novih mineral- nih nahajališč (Hawkes, 1957). Kasneje je postalo bistvenega pomena za opredelitev in identif ika- cijo virov onesnaženja ter za vzpostavitev zanes- ljivih okoljskih meril kakovosti za tla, sedimen- te in površinske vode (Gałuszka & Migaszewski, 2011). Kakovost površinskih materialov skozi čas ugotavljamo z okoljskim monitoringom, ki pred- stavlja ključno orodje za zaščito okolja in zdravja biosfere, vključno s človekom (Artiola & Brusseau, 2006). Med najpomembnejše antropogene dejav- nosti, ki povzročijo degradacijo naravnih okolij, spada izkoriščanje mineralnih surovin (Koščová et al., 2018). Slednje povzroča številne negativne vplive na okoliško krajino in prebivalstvo, kot so onesnaženje zraka, vod in tal (Šajn & Gosar, 2004; Bavec et al., 2015; Bavec & Gosar, 2016; Miler & Gosar, 2019; Miler et al., 2022). Z namenom pre- učitve možnih negativnih vplivov na okolje, ki bi lahko bili posledica nekdanjih rudarskih dejavno- sti, je bil za Slovenijo izdelan inventar, ki vključuje informacije o 33 rudnikih kovin, 43 premogovni- kih, 51 rudnikih nekovinskih mineralnih surovin, 156 odlagališčih odpadkov iz rudnikov kovin in 18 odlagališčih odpadkov iz premogovnikov (Gosar et al., 2020). Reševanje negativnih posle- dic zaprtih in opuščenih rudnikov ostaja v večji meri breme države (Uradni list SRS, št. 5/88; Ura- dni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno bese- dilo, 43/10, 49/10 – popr., 40/12 – ZUJF, 25/14, 46/14, 82/15, 84/18 in 204/21; Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo; Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo). V letu 2022 je bilo aktivnih skupno 158 nahajališč s 180 pridobivalnimi prostori z rudarsko pravico za izkoriščanje 24 različnih mineralnih surovin, med katerimi prevladujejo prod in pesek ter teh- nični in naravni kamen (Senegačnik et al., 2023). Dokončna sanacija okolja in odprava posledic ru- darskih del aktivnih rudnikov je zakonsko urejena (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno be- sedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE in 81/24) in v celoti bremeni nosilca rudarske pra- vice. Sanacija vključuje zapolnitev degradiranih površin z lastno inertno jalovino in odkrivko ter materiali (zemeljski izkop in umetno pripravljena zemljina), ki so skladni z merili okoljske zakono- daje. Ker materialov za sanacijo primanjkuje, se v sozvočju s prehodom na krožno gospodarstvo za zapolnitev degradiranih površin uporabljajo tudi t.i. geotehničnimi kompoziti iz recikliranih od- padkov (Turk et al., 2020; Đurić et al., 2023). Le ti lahko ob neustrezni izvedbi vplivajo na okolje v obliki emisij potencialno nevarnih snovi (Cerar & Bavec, 2019). Razvoj okoljsko sprejemljivih t.i. sekundarnih materialov za zapolnitev degradiranih površin pri- dobivalnih prostorov je ena izmed nalog projekta LIFE IP RESTART. Namen omenjenega projekta je premostiti ovire povezane z recikliranjem odpad- kov v Sloveniji, vključno s pomanjkanjem uskla- jene zakonodaje, nezadostnimi zmogljivostmi za recikliranje ter nizko družbeno sprejemljivostjo postopkov recikliranja in nastalih proizvodov (In- ternet 1). Testna območja vgradnje sekundarnih materialov z namenom revitalizacije degradiranih površin bodo vzpostavljena na območjih površin- skih kopov Kopriva in Lipovški vrh. Glavni cilj tega prispevka je določitev izhodišč- nega stanja geokemične porazdelitve elementov v kamninah, tleh, potočnih sedimentih in površin- skih vodah iz okolice degradiranih površin prido- bivalnih prostorov Kopriva in Lipovški vrh pred vzpostavitvijo testnih območij. Izhodiščne vseb- nosti elementov v obravnavanih materialih bodo osnova za dolgoročno spremljanje morebitnih okoljskih vplivov vgrajenih sekundarnih surovin. Metode Študijsko območje Kopriva Površinski kop Kopriva (sl. 1) se nahaja v ob- čini Sežana približno 1,5 km severno od naselja Kopriva, ki leži približno 60 km jugozahodno od Ljubljane na nadmorski višini okoli 285 m. V pri- dobivalnem prostoru Kopriva ter Kopriva 2 so iz- koriščali oz. izkoriščajo naravni kamen-apnenec (Senegačnik et al., 2023). Glede na Geološko karto Krasa 1:100.000 (Jurkovšek, 2013) širše območje kamnoloma gradijo plastnati mikritni apnenci z roženci in pelagičnimi mikrofosili Repenske for- macije. Sam kamnolom in območje južno od njega gradi člen Repen/Kopriva, sestavljen iz masivnega apnenca, ki vsebuje zdrobljene lupine mehkužcev, pretežno rudistov. Glede na digitalno Pedološko karto 1:25.000 (TIS/ICPVO, 1999-2010) se v ožji okolici površinskega kopa pojavljajo rendzina na apnencu in dolomitu ter rjava pokarbonatna tla na 319Geokemična porazdelitev elementov v okoljskih medijih iz okolice degradiranih območij površinskih kopov Pridobivalni prostor s koncesijo - Kopriva 2 Quarry with concession - Kopriva 2 Pridobivalni prostor s poteklo koncesijo - Kopriva Quarry with expired concession - Kopriva Testno območje Test site Vzorčna mesta Sampling sites kamnina rock tla soil LEGENDA LEGEND Sl. 1. Prikaz obravnavanega območja (Kopriva) skupaj z lokacijami vzorčnih mest in predvideno lokacijo testnega območja (Podlage: Ortofoto (Geodetska uprava Republike Slovenije); Linijski podatkovni sloj hidrografije – površinske vode (Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, Direkcija Republike Slovenije za vode); meje pridobivalnega prostora (Zbirka rudarskih podatkov)). Fig. 1. Display of study area (Kopriva) together with sampling locations and foreseen test site location (Layers: Ortophoto Geodetic admin- istration of Slovenia); Line data layer of hydrography - surface waters (Ministry of the Environment, Climate and Energy, Slovenian Water Agency); Quarry boundaries (Mining data registry)). apnencu in dolomitu. Skladno z enotno državno evidenco o dejanski rabi zemljišč (MKGP, 2022) tla v ožji okolici površinskega kopa glede na rabo uvr- ščamo med trajne travnike, kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali v zaraščanju, dreve- sa in grmičevje ter gozd. Območje kamnoloma Kopriva je del vodnega te- lesa podzemne vode »VTPodV 5019 Obala in Kras z Brkini« in vodonosnega sistema »50621 Bresto- vica – Timav«. Po IAH hidrogeološki klasifikaciji leži na območju lokalnega vodonosnika ali vodo- nosnika s spremenljivo izdatnostjo, ali obširnega 320 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK vendar največ srednje izdatnega vodonosnika (II.b). Vodonosnik gradi zgoraj omenjeni zgornje- kredni člen Repen/Kopriva. Gre za hidrodinamsko odprt kraško-razpoklinski vodonosnik z dobro do zelo dobro vodoprepustnostjo dobro zakraselih ka- mnin. Gladina podzemne vode zaradi kraško-raz- poklinske poroznosti ni zvezna, globina do pod- zemne vode na ožjem območju zaradi odsotnosti vrtin in vodnjakov ni znana. Podzemna voda se na tem območju pojavlja na globini okoli 200 m pod površjem (ustni vir: Jasmina Rijavec). Napajalno zaledje vodonosnika predstavlja območje seve- rovzhodno od obravnavanega območja. Generalna smer toka podzemne vode na območju vodonosni- ka Brestovica – Timav je od severovzhoda proti zahodu – jugozahodu. Glavno napajanje vodonos- nika predstavljajo padavine (Mali et al., 2023). Ker gre za kraško območje, površinska voda v okolici kamnoloma ni prisotna. Lipovški vrh Površinski kop Lipovški vrh (sl. 2) se nahaja približno 500 m severno od naselja Briše v obči- ni Zagorje ob Savi, ki leži približno 30 km seve- rovzhodno od Ljubljane na nadmorski višini oko- li 480 m. V pridobivalnem prostoru Lipovški vrh izkoriščajo apnenec za industrijske namene (Se- negačnik et al., 2023). Širše območje kamnoloma sestavljajo miocenske sedimentne kamnine (apne- no-kremenovi konglomerati, ki prehajajo v pešče- njak, laporovci in apnenci) ter sedimenti (prod, pesek, melj in glina), ki so se odlagali v plitvem Panonskem bazenu. Ožje območje kamnoloma gradijo srednjemiocenske (badenijske) Laške pla- sti, pretežno litotamnijski apnenec ter apnenčevi peščenjaki in laporovci (Premru, 1980; Križnar & Mikuž, 2014; Pogačnik, 2022). Glede na digital- no Pedološko karto 1:25.000 (TIS/ICPVO, 1999- 2010) se v ožji okolici površinskega kopa pojavljajo evtrična rjava tla na različnih bazičnih kamninah in distrična rjava tla na miocenskih peskih, pešče- njakih in konglomeratih. Skladno z enotno držav- no evidenco o dejanski rabi zemljišč (MKGP, 2022) tla v ožji okolici površinskega kopa glede na rabo uvrščamo med trajne travnike, njive, neobdelana kmetijska zemljišča, drevesa in grmičevje ter gozd. Območje kamnoloma Lipovški vrh je del vo- dnega telesa podzemne vode »VTPodV 1008 Po- savsko hribovje do osrednje Sotle« in vodonosne- ga sistema »12320 Od Litije do Zidanega mostu«. Po IAH hidrogeološki klasifikaciji leži na območju lokalnega vodonosnika ali vodonosnika s spre- menljivo izdatnostjo, ali obširnega vendar največ srednje izdatnega vodonosnika (II.b). Severno in južno so manjši vodonosniki z lokalnimi ali ome- jenimi viri podzemne vode (III.a). Vodonosnik gradijo srednjemiocenske (badenijske) Laške pla- sti, pretežno litotamnijski apnenec ter apnenčevi peščenjaki in laporovci. Gre za hidrodinamsko odprt kraško-razpoklinski vodonosnik s srednje do slabšo vodoprepustnostjo. Gladina podzemne vode zaradi kraško-razpoklinske poroznosti ni zvezna, globina do podzemne vode pa zaradi po- manjkanja podatkov (vrtin/vodnjakov) ni znana. Napajalno zaledje vodonosnika predstavlja obmo- čje hriba Vrhlja, severno od obravnavanega obmo- čja. Glavno napajanje vodonosnika so padavine. V neposredni bližini obravnavanega območja tečeta potoka Kolovratščica na zahodu in Medija na jugu ter občasni vodotok (Suhi potok) na vzhodni strani kamnoloma. Kota struge potoka Kolovratščica je glede na podatke Atlasa okolja okoli 370 m n.v., ši- rina struge je 2–5 m. Vodotok je stalen. Severoza- hodno od kamnoloma potok teče po naravni strugi površinsko. Ob zahodnem robu kamnoloma, vse do izliva v potok Medija, teče ob vznožju hribov- ja skozi pokrit kanal ob cesti. Odsek Kolovratščice je po kategorizaciji urejanja vodotokov uvrščen v 2. razred, tj. med sonaravno urejene vodotoke. Južno od kamnoloma teče stalen potok Medija v katerega dolvodno od naselja Briše doteka tudi občasen vodotok (Suhi potok), ki teče vzhodno od kamnoloma. Vzorčenje Da bi ugotovili izhodiščno geokemično poraz- delitev vsebnosti elementov v okoljskih materialih, smo na obeh območjih vzorčili matično podlago in tla, na območju Lipovškega vrha pa še potočni sediment in površinsko vodo. Karbonatno matič- no podlago, ki je podrobneje opisana v prejšnjem poglavju, smo vzorčili z odvzemom svežih ko- sov kamnin znotraj obeh kamnolomov (v Koprivi vzorčno mesto KK2, v Lipovškem vrhu vzorčni mesti LK1, LK2). V Koprivi bo testno območje lo- cirano ob obstoječem odprtem kopu, na manjšem odlagališču karbonantnega jalovinskega materia- la, zato smo kose kamnin vzorčili tudi znotraj tega območja (vzorčno mesto KK1). V okolici površinskega kopa Kopriva smo dve vzorčni mesti za tla (KT1 in KT2) (sl. 1) določili v neposredni bližini testnega območja, kjer pri- čakujemo, da bodo morebitni vplivi (potencialno onesnaženje predvsem zaradi delovanja vetra in padavin) najbolj izraženi. V okolici površinskega kopa Lipovški vrh smo določili tri vzorčna mesta za tla (LT1, LT2 in LT3) ter gorvodno in dolvodno vzorčno mesto (glede na lokacijo kamnoloma) potočnih sedimentov in po- vršinskih vod v vodotokih Suhi potok (LS1/LV1, 321Geokemična porazdelitev elementov v okoljskih medijih iz okolice degradiranih območij površinskih kopov LS2/LV2) in Kolovratščica (LS3/LV3 in LS4/LV4) (sl. 2). Vzorčnih mest za tla v neposredni bližini testnega območja ni bilo mogoče vzpostaviti, saj je testno območje predvideno znotraj opuščenega območja pridobivalnega prostora, kjer so bila tla odstranjena zaradi pridobivanja mineralnih su- rovin. Zaradi tega smo vzorčne lokacije določili v bližnji okolici (sl. 2), kjer predvidevamo možnost potencialnega onesnaženja. Slednje je kratkoročno gledano možno tekom transporta in vgradnje se- kundarnih materialov, dolgoročno pa zaradi delo- vanja vremenskih dejavnikov. Pridobivalni prostor s koncesijo - Lipovški vrh Quarry with concession - Lipovški vrh Testno območje Test site Vzorčna mesta Sampling sites kamnina rock tla soil sediment površinska voda surface water LEGENDA LEGEND Sl. 2. Prikaz obravnavanega območja (Lipovški vrh) skupaj z lokacijami vzorčnih mest in predvideno lokacijo testnega območja (Podlage: Ortofoto (Geodetska uprava Republike Slovenije); Linijski podatkovni sloj hidrografije – površinske vode (Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, Direkcija Republike Slovenije za vode); meje pridobivalnega prostora (Zbirka rudarskih podatkov)). Fig. 2. Display of study area (Lipovški vrh) together with sampling locations and foreseen test site location (Layers: Ortophoto Geodetic administration of Slovenia); Line data layer of hydrography - surface waters (Ministry of the Environment, Climate and Energy, Slovenian Water Agency); Quarry boundaries (Mining data registry)). 322 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK Tla smo vzorčili na površinah travnikov, z iz- jemo vzorčnega mesta KT1 (območje Koprive), ki je bilo izvedeno na dnu vrtače, poraščeno z gos- tim grmičevjem. Skladno s smernicami SIST ISO 18400-205:2019 in SIST ISO 18400-104/2019 smo odvzeli prostorske kompozitne vzorce v ena- komerni vzorčni mreži. Na ta način smo pridobili informacije o povprečnih geokemičnih lastno- stih tal v ožji okolici preiskovanih območij. Na vzorčnih mestih KT1 in KT2 (območje Kopriva), kjer se glede na Pedološko karto Slovenije pojavlja rendzina na apnencu in dolomitu, ter LT1 (obmo- čje Lipovški vrh), kjer se glede na Pedološko karto Slovenije pojavljajo evtrična rjava tla na različnih bazičnih kamninah, smo izkopali po 3 talne profile (do globine 40 m) v medsebojni razdalji 5 m. Vzor- čili smo dve globini, in sicer zgornji sloj tal (0– 10 cm; oznaka G1) ter spodnji sloj tal (20–30 cm; oznaka G2), pri čemer smo posamezne sloje iz treh talnih profilov združili v skupni vzorec. Dve glo- bini smo vzorčili z namenom ugotavljanja varia- bilnosti parametrov z globino. Na vzorčnih mestih LT2 in LT3 (območje Lipovški vrh) smo ugotovili, da so tla antropogena in plitva, zato smo odvzeli le zgornji sloj tal (0–5 cm), pri čemer smo v skupni vzorec združili podvzorce iz 6 lokacij v medsebojni razdalji 5 m. Pod tlemi se nahaja antropogeno na- sutje (karbonaten gramoz). Organski horizont Oh smo pred vzorčenjem odstranili. Odvzeli smo 5 kg posameznega vzorca tal. Potočni sediment smo vzorčili na istem vzorčnem mestu kot površinsko vodo. Odvzet je bil kompozitni vzorec, število podvzorcev je bilo odvisno od naravnih danosti, to je količine posa- meznih žepov drobnozrnatega sedimenta znotraj struge. Podvzorci so bili odvzeti s plastično lopat- ko do 10 m po strugi navzdol od lokacije vzorče- nja površinske vode. Odvzem vzorcev površinske vode smo izvedli skladno s standardom SIST ISO 5667-10:1996, upoštevajoč potrebna določila SIST EN ISO 5667-6:2015. Pred vzorčenjem smo izvedli meritve terenskih fizikalno-kemičnih parametrov vode (temperatura vode, pH, specifična električna prevodnost, raztopljeni kisik, nasičenost s kisikom in redoks potencial) z uporabo vodoodpornega multimetra HI98194 proizvajalca HANNA instru- ments Inc (Hanna instruments, 2020a). Točnost meritev terenskih parametrov, ki je podana v pri- loženem gradivu o lastnostih uporabljenega in- strumenta (Hanna instruments, 2020a) znaša za pH ± 0,02, za temperaturo vode ± 0,15 °C, za elek- trično prevodnost ± 1 %, raztopljeni kisik oziroma nasičenost s kisikom ± 1,5–3 %, in redoks poten- cial ± 1 mV. Vzorce tal in potočnih sedimentov smo shranili v 3 L polietilenske (PE) posode, vzorce površinske vode pa v steklenice, plastenke in viale različnih dimenzij, pri čemer so bile za določene parame- tre dodane ustrezne tekočine (kisline ali baze) za stabilizacijo. Vzorce vod smo na terenu vseskozi hladili v hladilnih torbah. Vzorce vod smo do poši- ljanja v laboratorij hranili v hladilniku, vzorce ka- mnin, tal in sedimentov pa v temnem prostoru na temperaturi < 10 °C. Priprava vzorcev in kemijske analize Priprava vzorcev in kemijske analize so bile opravljene v akreditiranem laboratoriju ALS Czech Republic, s.r.o. Kvaliteta analitike v laboratoriju ALS Czech Republic s.r.o. je skladna z ISO/IEC 17025:2017. Za določitev vsebnosti elementov v trdnih ma- terialih so bili vzorci pripravljeni z razklopom z zlatotopko (HNO3:HCl=1:3). Za določitev mobil- nih vsebnosti elementov v trdnih materialih so bili pripravljeni vodni izlužki v razmerju 10 litrov vode na 1 kg vzorca v skladu s standardom za izlužek odpadka (EN 12457-4). Vzorci površinskih vod so bili pred analizo filtrirani (0,45 µm) in homo- genizirani ter mineralizirani z dušikovo kislino v avtoklavu pod visokim pritiskom in temperaturo. Vsebnosti elementov (Ag, Al, As, B, Ba, Be, Bi, Ca, Cd, Ce, Co, Cr, Cu, Fe, Hg, K, La, Li, Mg, Mn, Mo, Na, Nb, Ni, P, Pb, S, Sb, Se, Sn, Sr, Te, Ti, Tl, V W, Zn in Zr) v vzorcih kamnin, tal in potočnih sedimentov po razklopu z zlatotopko in v vodnem izlužku (EN 12457-4) so bile izmerjene z metodo ICP-OES (Induktivno sklopljena plazma z optično emisijsko spektroskopijo) oziroma ICP-MS (Induk- tivno sklopljena plazma z masno spektroskopijo). Z omenjenima metodama so bile izmerjene tudi vsebnosti elementov v raztopljeni obliki in v ob- liki trdnih delcev v površinski vodi. Vrednosti Hg so bile v vseh vzorcih izmerjene z AFS (atomska f luorescentna spektrometrija). Vsebnosti Cr(VI) so bile določene z ionsko kromatografijo s spektro- fotometrično detekcijo in izračunom trivalentnega kroma iz izmerjene vrednosti. Kvaliteta analize je bila sledeča. Vsebnosti v slepih vzorcih so bile za- nemarljive oziroma pod mejo določljivosti. Točnost (izkoristek %) analitike vseh obravnavanih vzor- cev po razklopu z zlatotopko, v vodnih izlužkih, kot tudi v raztopljeni obliki in obliki trdnih delcev v vodi, je bila dobra (90–110 %). Ponovljivost (re- lativna odstotna razlika oziroma RPD) je bila za večino elementov ter za Cr(VI) v vseh obravnava- nih materialih dobra (<10 %). Izjeme so Ba, Ca, Li, P, Sr, S in V v trdnih materialih po razklopu z zlatotopko ter Ba in Zn v vodnih izlužkih, kjer je 323Geokemična porazdelitev elementov v okoljskih medijih iz okolice degradiranih območij površinskih kopov bila ponovljivost zadovoljiva (<20 %). Ponovljivost je bila slaba za Zn v obliki trdnih delcev v površin- ski vodi (44 %). Vrednotenje rezultatov Izmerjene vsebnosti v tleh smo primerjali z medianami in geokemičnimi zgornjimi mejami naravne variabilnosti (P97,5 oz. 97,5. percentil) (Gosar et al., 2019). Geokemična zgornja meja na- ravne variabilnosti se uporablja za določitev ob- močij z nenavadno visokimi vsebnostmi elemen- tov. Z geokemičnimi zgornjimi mejami naravne variabilnosti izdvojimo območja tal, ki zahtevajo večjo pozornost in morda nadaljnje analize in štu- dije (Reimann et al., 2018). Za oceno stanja tal smo rezultate celokupnih vrednosti ovrednotili z opozorilnimi in kritičnimi imisijskimi vrednostmi nevarnih snovi v tleh, ki so določene v Prilogi 1 Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisij- skih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS št. 68/96, 41/04-ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2). Opo- zorilna imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: opozorilna vrednost) je gostota posamezne nevar- ne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. Kritična imisijska vred- nost (v nadaljnjem besedilu: kritična vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali f iltriranje vode. V uredbi (Ur. l. RS št. 68/96, 41/04-ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2) so si- cer podane tudi mejne vrednosti, pri katerih se ne poslabšuje kakovost podzemne vode ter rodovit- nost tal oz. so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi, zato teh vrednosti nismo vključili v obdelavo podatkov. Razliko vsebnosti elementov v potočnih sedi- mentih in v površinski vodi na dolvodni lokaciji v primerjavi z gorvodno lokacijo smo izračunali kot obogatitveno razmerje (ER), in sicer s količnikom med vsebnostjo v potočnem sedimentu oziroma površinski vodi dolvodno in koncentracijo v potoč- nem sedimentu oziroma površinski vodi gorvod- no. Za vrednosti pod mejo določljivosti merilne metode (LOQ) smo za izračun uporabili polovično vrednost LOQ. Za oceno stanja površinske vode smo rezultate ovrednotili glede na najvišje dovoljene koncentra- cije okoljskega standarda kakovosti (NDK-OSK), ki so določene z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. l. RS št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2). Rezultati in razprava Vrednosti, ki so bile izmerjene > LOQ so poda- ne v tabelah, in sicer v tabeli 1 za kamnine, tabeli 2 za tla, v tabeli 3 za potočne sedimente, v tabeli 4 za površinske vode in v tabeli 5 za izlužke kamnin, tal in potočnih sedimentov. Geokemična porazdelitev elementov Na območju Koprive so vsebnosti elementov v kamninah (tabela 1), ki so bile odvzete iz odlaga- lišča jalovine, kjer je predvideno testno območje, podobne vsebnostim elementov v svežih vzorcih kamnin iz pridobivalnega prostora. Analize po- trjujejo, da je material v podlagi, na katerem bo vzpostavljeno testno območje, jalovina iz prido- bivalnega prostora. Vsebnosti elementov so si po- dobne tudi v obeh vzorcih na območju Lipovškega vrha. V vzorcih kamnin iz Koprive in Lipovškega vrha vsebnosti Ca znatno prevladujejo (tabela 1). Geološko podlago obravnavanih območij pretežno gradijo apnenci (Repen/Kopriva masivni apnenec v Koprivi in Litotamnijski apnenec ter apnenčevi peščenjaki in laporovci v Lipovškem vrhu). Anali- ze vodnih izlužkov so pokazale, da se iz kamnin v vodo izlužujejo Ca, Mg, Sr, Al, Ba, V in Zn (tabe- la 5). Iz kamnin iz območja Koprive se izlužuje še Na, iz kamnin iz Lipovškega vrha pa K. V vzorcih tal so na splošno na obeh obravnava- nih območjih vsebnosti elementov višje od median za slovenska tla (Gosar et al., 2019), z izjemo Hg v vseh vzorcih (z izjemo vzorčnega mesta LT2G1), P v vseh vzorcih (z izjemo vzorčnega mesta LT2G1) in Mg v vzorcih iz Koprive, katerih izmerjene vseb- nosti so nekoliko nižje. Glede na zgornje meje naravne variabilnosti za Slovenijo (Gosar et al., 2019) so izmerjene vred- nosti na območju Koprive višje na vzorčnem mes- tu KT1 in KT2 v obeh slojih za elementa Al in Li, ter za Be in Fe v KT2. Fe in K sta povišana tudi v spodnjem sloju KT1. V zgornjem sloju KT2 sta po- višana Cr in Pb. V Lipovškem vrhu so vsebnosti na vzorčnem mestu LT1 višje za Li v obeh slojih in La v spodnjem sloju. Na vzorčnem mestu LT2 je po- višan B in na vzorčnem mestu LT3 je povišan Sr. Na obeh obravnavanih območjih se iz tal v vodo izlužujejo Al, Ba, Ca, Fe, Hg, Mg, Mn, Na in Sr (ta- bela 5). V posameznih vzorcih so bili v vodnem izlužku zaznani tudi Cu (KT1G1, LT1G1, LT3G1), K (LT1G1, LT2G1, LT3G1), V (KT2G2, LT2G1) in Zn (KT2G1, KT2G2, LT1G1). Za vsa zgoraj navedena preseganja elementov (z izjemo Pb v Koprivi in B v Lipovškem vrhu) predvi- devamo, da so naravnega izvora, na kar nakazuje- jo naslednja dejstva. Vsi obravnavani vzorci tal na območju Koprive ter vzorec tal na vzorčnem mestu 324 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK Element Enota / Unit LOQ 1 Kopriva Lipovški vrh KK1 KK2 LK1 LK2 Al % 0,0001 0,02 0,03 0,22 0,23 As mg/kg 0,50 3×) ele- mentov kažejo na povečan doprinos karbonatnega materiala vzdolž Suhega potoka na vzhodni strani pridobivalnega prostora. Glede na to, da se geolo- ška sestava v zaledju in vzdolž potoka bistveno ne spremeni, višje vsebnosti pripisujemo antropoge- nim vplivom (izpiranje materiala iz pridobivalne- ga prostora in cest). V površinski vodi Suhega po- toka so bili na dolvodni lokaciji (LV2) v raztopljeni obliki višji naslednji elementi: S (21×), Sr (7,5×), B (4,8×), U (3,4×) in Zn (3,1×). V obliki trdnih del- cev so bili povišani S (18,1×), Ba (4,5×) in B (4,4×). Elementa B (vzorčno mesto LT2) in Sr (vzorčno mesto LT3) sta višja tudi v tleh drenažnega zaledja Suhega potoka. Elementa Sr in S sta višja tudi v dolvodnem sedimentu Suhega potoka. V potoku Kolovratščica je v sedimentu večina vsebnosti elementov na dolvodni lokaciji (LS4) nižja. V površinski vodi Kolovratščice (LV3, LV4) je bil na dolvodni lokaciji (LV4) višji samo Zn (4,7×) v raztopljeni obliki. Vrednosti raztopljenih elementov v površinski vodi so v obeh obravnavanih vodotokih pod mej- nimi vrednostmi za ekološko stanje površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2). Analiza vodnih izlužkov je pokazala, da se v obeh vodotokih iz gorvodnega in dolvodnega se- dimenta v vodo izlužujejo Al, Ba, Ca, Fe, K, Mg, Mn, Na, Sr, V in Zn. Iz gorvodnih sedimentov se izlužuje še Cu v obeh vodotokih in B ter P v Suhem potoku (LS1). V dolvodnem sedimentu Suhega po- toka se izlužuje S. Rezultati osnovnih fizikalno-kemijskih pa- rametrov površinske vode (tabela 6) so pokaza- li, da je bila temperatura površinske vode v času vzorčenja na obeh vodotokih med 10,8 in 12,5 °C. Voda je imela pH vrednost med 7,6 in 8,5. Izmer- jene vrednosti so v okviru sprejemljivih vrednosti za vode naravnega okolja. Prav tako so pri izmer- jeni temperaturi vode razmere s kisikom oksida- tivne. Izmerjene vsebnosti raztopljenega kisika so bile med 9,69 (LV1) in 10,53 (LV2) mg/L O2. Tabela 6. Rezultati terenskih meritev v površinski vodi. Table 6. Results of field measurements in surface water. Parameter Enota / Unit LV1 LV2 LV3 LV4 Temperatura vode °C 10,8 11,9 12,5 10,8 Električna prevodnost mS/m 50,7 83,0 49,9 49,0 pH vrednost - 7,58 8,06 8,48 7,85 Oksidacijsko-redukcijski potencial mV -46 -38 -55 -37 Raztopljen kisik mg/L 9,69 10,53 9,93 10,14 Nasičenost s kisikom % 91,3 101,1 96,6 95 Motnost NTU 0,2 0,38 1,5 1,07 330 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK Električna prevodnost, kot merilo raztopljenih ionsko aktivnih snovi, je bila na obeh vzorčnih mestih na vodotoku Kolovratščica ter na gorvod- nem vzorčnem mestu L1 na občasnem vodotoku na vzhodni strani kamnoloma podobna in je zna- šala okoli 50,0 mS/cm. Izjema je dolvodno vzorč- no mesto LV2 na občasnem vodotoku na vzhodni strani, kjer je bila izmerjena električna prevodnost nekoliko višja, 83,0 mS/cm. Povišana vrednost električne prevodnosti na vzorčnem mestu LV2 je posledica višjih koncentracij karbonatnih kompo- nent (Ca, Mg, HCO3 -) ter Na, K in SO4 v površinski vodi. Razlog za višje vrednosti ionov je lahko geo- gen (karbonatno zaledje), možni so tudi površinski dotoki iz dovoznih površin (ceste), njiv in travni- kov v zaledju. Zaključek Na območju Koprive porazdelitev elementov v vzorcih kamnin kaže, da podlago, kjer bo vzpo- stavljeno testno območje, sestavlja jalovina iz pri- dobivalnega prostora. V vzorcih kamnin iz obeh območij prevladuje vsebnost Ca. Vsebnosti večine elementov v tleh so na obeh območjih višje od me- diane za slovenska tla. Glede na primerjavo z zgor- njimi mejami naravne variabilnosti, so v tleh na območju Koprive povišani Al, Be, Fe, Li in K, na območju Lipovškega vrha pa Li, La, Sr in B. Sled- nje je posledica naravnih danosti (razvoj tal na karbonatni matični podlagi). Glede na zakonodaj- ne smernice (opozorilne vrednosti) so bile na ob- močju Koprive v travniških tleh zaznane povišane vsebnosti Pb v zgornjem sloju, ter Ni v zgornjem in spodnjem sloju. Za povišane vsebnosti Pb smat- ramo, da so lahko antropogenega ali naravnega izvora. Višje vsebnosti Ni pripisujemo naravnemu izvoru. V potoku Kolovratščica je bila porazdeli- tev elementov v sedimentih in površinski vodi na dolvodni in gorvodni lokaciji podobna. V Suhem potoku smo v dolvodnem sedimentu ugotovili višje vsebnosti za elemente (Mg, Na, Sr, Ca, Mn in S), kar kaže na povečan antropogen doprinos karbo- natnega materiala vzdolž potoka (izpiranje karbo- natnega materiala iz bližnjega kamnoloma in cest). V površinski vodi Suhega potoka smo ugotovili višje vsebnosti elementov S, Sr, B, U in Zn, ki pa niso presegle zakonodajnih smernic. Zahvala Raziskave smo izvedli s f inančno podporo evrops- kega projekta LIFE20 IPE/SI/000021 - LIFE IP RE- START “Boosting waste recycling into valuable products by setting the environment for a circular economy in Slovenia” in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) preko raziskovalnega programa »Podzemne vode in geokemija (P1-0020)«. Literatura Artiola, H.F. & Brusseau, M.L. 2006: Environmen- tal & pollution science. In: Pepper, I.D., Gerba, C.P. & Brusseau, M.L. (eds.): The Role of En- vironmental Monitoring in Pollution Science, second edition Chapter 12: 170–182. Bavec, Š., Gosar, M., Biester, H. & Grčman, H. 2015. Geochemical investigation of mercury and other elements in urban soil of Idrija (Slo- venia), Journal of Geochemical Exploration, 154: 213–223. https://doi.org/10.1016/j.gexp- lo.2014.10.011 Bavec, Š. & Gosar, M. 2016: Speciation, mobility and bioaccessibility of Hg in the polluted ur- ban soil of Idrija (Slovenia), Geoderma, 273: 115–130. https://doi.org/10.1016/j.geoder- ma.2016.03.015. Cerar, S. & Bavec, Š. 2019: Analiza vpliva vgra- jenega sanacijskega materiala na rekultivaci- jo opuščenega peskokopa. Acta agriculturae Slovenica, 114/2: 293–311. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY5QDWC2 Darnley, A.G., Björklund, A., Bølviken, B., Gus- tavsson, N., Koval, P.V., Plant, J.A., Steenfelt, A., Tauchid, M., Xuejing, Xie., Garrett, R.G. & Hall, G.E.M. 1995: A Global Geochemical Da- tabase for Environmental and Resource Man- agement. Recommendations for International Geochemical Mapping – Final Report of IGCP Project 259. Earth Science Report 19. UNE- SCO Publishing, Paris: 122 p. https://www. globalgeochemicalbaselines.eu/dataf iles/f ile/ Blue_Book_GGD_IGCP259.pdf Đurić, M., Zalar Serjun, V. Mladenovič, A., Mauko Pranjić, A., Milačič, R., Ščančar, J., Urbanc, J., Mali, N., Pavlin, A., Turk, J. & Oprčkal, P. 2023: Environmental Acceptability of Geotechnical Composites from Recycled Materials: Compa- rative Study of Laboratory and Field Investiga- tions. Int. J. Environ. Res. Public Health, 20/3: 2014. https://doi.org/10.3390/ijerph20032014 EN 12457-4:2002: Characterisation of waste - Le- aching - Compliance test for leaching of gra- nular waste materials and sludges - Part 4: One stage batch test at a liquid to solid ratio of 10 l/kg for materials with particle size below 10 mm (without or with size reduction). Gałuszka A. & Migaszewski, Z. 2011: Geochemical background - an environmental perspective. 331Geokemična porazdelitev elementov v okoljskih medijih iz okolice degradiranih območij površinskih kopov Mineralogia, 42/1: 7–17. https://doi. org/10.2478/v10002-011-0002-y Gassama, N., Curie, F., Vanhooydonck, P., Bourra- in, X. & Widory, D. 2021: Determining the Re- gional Geochemical Background for Dissolved Trace Metals and Metalloids in Stream Waters: Protocol, Results and Limitations—The Upper Loire River Basin (France). Water, 13/13: 1845. https://doi.org/10.3390/w13131845 Gosar, M. 2007: Porazdelitev slednih prvin v treh kraških talnih profilih v Sloveniji = Trace ele- ment distribution in three karst soil profiles from Slovenia. Geologija 50/1: 147–156. htt- ps://doi.org/10.5474/geologija.2007.012 Gosar, M., Šajn, R., Bavec, Š., Gaberšek, M., Pezdir, V. & Miler, M. 2019: Geochemical background and threshold for 47 chemical elements in Slo- venian topsoil. Geologija, 62/1: 7–59. https:// doi.org/10.5474/geologija.2019.001 Gosar, M., Šajn, R., Miler, M., Burger, A. & Ba- vec, Š. 2020: Overview of existing information on important closed (or in closing phase) and abandoned mining waste sites and related mi- nes in Slovenia. Geologija, 63/2: 221–250. htt- ps://doi.org/10.5474/geologija.2020.018 Hawkes, 1957: Principles of geochemical prospec- ting. Bulletin 1000-F: 225-355. https://doi. org/10.3133/b1000F Jurkovšek, B. 2013: Geološka karta Krasa = Geo- logical map of Kras (Slovenia). Ljubljana, Geo- loški zavod Slovenije. Koščová, M., Hellmer M., Anyona, S. & Gvozdko- va, T. 2018: Geo-Environmental Problems of Open Pit Mining: Classification and Solutions. E3S Web of Conferences, 41: 01034. https:// doi.org/10.1051/e3sconf/20184101034 Križnar, M. & Mikuž, V. 2014: Kamnolom Lipovica in njegove paleontološke zanimivosti. Scopo- lia, 82: 1–120. http://www.dlib.si/?URN=UR- N:NBN:SI:doc-A2JZF7YE Kumar Das, A. & Purkait, A. 2020: Boron dyna- mics in soil: classification, sources, factors, fractions, and kinetics. Communications in Soil Science and Plant Analysis, 51/22: 2778– 2790. https://doi.org/10.1080/00103624.2020 .1849261 Mali, N., Urbanc, J., Serianz, L., Lapanje, A., Pe- pelnik, T., Meglič, P., Levičnik, L., Pestotnik, S., Peternel Rikanovič, R., Koren, K., Novak, M., Milanič, B., Mencin Gale, E., Jež, J., Puci- har, B. & Šolar, J.T. 2023: Hidrogeološka kar- ta Slovenije 1: 25.000. Območje Brestovica: tolmač. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 120 p. Miler, M. & Gosar, M. 2019: Assessment of contri- bution of metal pollution sources to attic and household dust in Pb-polluted area. Indoor Air, 29/3: 487–498. https://doi.org/10.1111/ ina.12548 Miler, M., Bavec, Š. & Gosar, M. 2022. The envi- ronmental impact of historical Pb-Zn mining waste deposits in Slovenia. Journal of Envi- ronmental Management, 308: 114580. https:// doi.org/10.1016/j.jenv-man.2022.114580 MKGP, 2022: Grafični podatki RABA za celo Slovenijo (Enotna državna evidenca o dejanski rabi zemljišč). Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano; Služba za register kmeti- jskih gospodarstev, Ljubljana. https://rkg.gov. si/vstop/ Pogačnik, Ž. 2022: Opis geoloških razmer v oko- lici površinskega kopa Lipovški vrh. Dopis GeoRudEko d.o.o. št. 778-1140/2022-GRE: 10 p. Premru, U. 1980: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač za list Ljubljana. Zvezni ge- ološki zavod Beograd: 75 p. Pučko, E., Žibret, G. & Teran, K. 2024: Compar- ison of elemental composition of surface and subsurface soils on national level and identifi- cation of potential natural and anthropogenic processes inf luencing its composition, Jour- nal of Geochemical Exploration, 258: 107422. https://doi.org/10.1016/j.gexplo.2024.107422 Reimann, C., Fabian, K., Birke, M., Filzmoser, P., Demetriades, A., Négrel, P., Oorts, K., Matschul- lat, J., de Caritat, P., Albanese, S., Anderson, M., Baritz, R., Batista, M.J., Bel-Ian, A., Cicchella, D., De Vivo, B., De Vos, W., Dinelli, E., Ďuriš, M., Dusza-Dobek, A., Eggen, O.A., Eklund, M., Ernsten, V., Flight, D.M.A., Forrester, S. et al. 2018: GEMAS: Establishing geochemical background and threshold for 53 chemical el- ements in European agricultural soil, Applied Geochemistry, 88/B: 302–318. https://doi. org/10.1016/j.apgeochem.2017.01.021. Salminen R. (Chief Editor), Batista M.J., Bidovec M., Demetriades A., De Vivo B., De Vos W., Duris M., Gilucis A., Gregorauskiene V., Ha- lamic J., Heitzmann P., Lima A., Jordan G., Klaver G., Klein P., Lis J., Locutura J., Marsi- na K., Mazreku A., O’Connor P.J., Olsson S.Å., Ottesen R.T., Petersell V., Plant J.A., Reeder S., Salpeteur I., Sandström H., Siewers U., Steen- felt A. & Tarvainen T. 2005: FOREGS Geo- chemical Atlas of Europe, Part 1: Background Information, Methodology and Maps. Geolog- ical Survey of Finland, Espoo: 526 p. http:// www.gtk.fi/publ/foregsatlas/ 332 Špela BAVEC, Sonja CERAR, Martin GABERŠEK & Željko POGAČNIK Senegačnik, A., Burger, A. & Karničnik, B. 2023: Stanje na področju mineralnih surovin v Sloveniji v letu 2022. Mineralne surovine v letu 2022, 19/1: 12–22. https://www.geo-zs.si/ PDF/PeriodicnePublikacije/Bilten_2022.pdf SIST ISO 5667-10:1996: Water quality - Sampling - Part 10: Guidance on sampling of waste wa- ters. SIST EN ISO 5667-6:2015: Water quality - Sam- pling - Part 6: Guidance on sampling of rivers and streams. SIST ISO 18400-205:2019: Soil quality - Sampling - Part 205: Guidance on the procedure for in- vestigation of natural, near-natural and culti- vated sites. SIST ISO 18400-104/2019: Soil quality - Sam- pling - Part 104: Strategies. Šajn, R. & Gosar, M. 2004: An overview of some localities in Slovenia that became polluted due to past mining and metallurgic activi- ties. Geologija, 47/2: 249–258. https://doi. org/10.5474/geologija.2004.020 Šušteršič, F., Rejšek, K., Mišič, M. & Eichler, F. 2009: The role of loamy sediment (terra rossa) in the context of steady karst surface lower- ing. Geomorphology 106: 35–45. https://doi. org/10.1016/j.geomorph.2008.09.024 TIS/ICPVO, 1999–2010. Pedološka karta 1:25 000. Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Turekian, K.K. & Wedepohl, K.H. 1961: Distribu- tion of the Elements in Some Major Units of the Earth’s Crust. Geological Society of America Bulletin, 72/2: 175–192. https://doi.org/10.11 30/0016-7606(1961)72[175:DOTEIS]2.0.CO;2 Turk, J., Urbanc, J., Mladenovič, A., Pavlin, A., Oprčkal, P., Fifer Bizjak, K., Likar B., Brod- nik M. & Mali, N. 2020: Izgradnja lizimetrov za preučevanje izpiranja potencialno nevar- nih snovi iz gradbenih proizvodov. Geologija, 63/2: 271–280. https://doi.org/10.5474/ge- ologija.2020.020 Turniški, R., Zupančič, N. & Grčman, H. 2023: Geochemical evidence of illuvial processes in clay-rich soils on limestones in a humid tem- perate climate. Geoderma 429: 116266. https:// doi.org/10.1016/j.geoderma.2022.116266 Uradni list RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. https://pisrs.si/pregledPred- pisa?id=URED114 Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2. Uredba o stanju pov- ršinskih voda. https://pisrs.si/pregledPred- pisa?id=URED5010 Uradni list SRS, št. 5/88 in Uradni list RS, št. 3/22 – ZDeb. Zakon o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika svin- ca in cinka v Mežici (ZZDSP) https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO1741 Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno be- sedilo, 43/10, 49/10 – popr., 40/12 – ZUJF, 25/14, 46/14, 82/15, 84/18 in 204/21. Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje– Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regi- je (ZPZRTH). https://pisrs.si/pregledPred- pisa?id=ZAKO2053 Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno be- sedilo. Zakon o preprečevanju posledic rudar- jenja v rudniku živega srebra Idrija (ZPPPR). https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO157 Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo. Zakon o trajnem prenehanju izko- riščanja uranove rude in preprečevanju posl- edic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski Vrh. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO227 Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE in 81/24: Zakon o rudarst- vu (ZRud-1). https://pisrs.si/pregledPred- pisa?id=ZAKO5706ZRP ZRP (Zbirka rudarskih podatkov), 2024: Zbirka podatkov s področja rudarstva. Ministrstvo za naravne vire in prostor. Izdelal geološki zavod Slovenije. https://ms.geo-zs.si/ Zupančič, N. 2017: Inf luence of climate factors on soil heavy metal content in Slovenia. Journal of soils and sediments, 17: 1073–1083. https:// doi.org/10.1007/s11368-016-1614-z Zupančič, N., Turniški, R., Miler, M. & Grčman, H. 2018. Geochemical fingerprint of insol- uble material in soil on different limestione formations. Catena 170: 10–24. https://doi. org/10.1016/j.catena.2018.05.040 Electronic sources: Internet 1: https://life-restart.si/(26.11.2024)