GrosuPlJe (centrala) sP 908 I KLASJE g 1996 ,- 1 352(497.4 Ivančna Goric« 1 19960025, 1 Številka 1 1 letnik 2 november 1 996 VIDEO • OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Prvi sneg. V veselje otrok in obup vsem uporabnikom cest in zasneženih poti. Zmeda na cesti ni nič drugega kot naša nepripravljenost in človeška nestrpnost. Ob težkih vremenskih razmerah se nam korak ne zaustavi, slabo opremljeni avtomobili hitijo izzivat nesrečo. Prvi sneg je pokazal, da je bilo potrebnih, samo nekaj ur da so upravljala cest vzpostavili zadovoljive razmere na cestah. Pohvalil jih itak ni nihče. Narava in človek si še dolgo ne bosta podala roke v znak razumevanja. Človek misli, da je pametnejši, pa četudi je proti naravi mnogo šibkejši. Nejevolja je človeška, narava pa odločujoča. Naša komunalna služba dobro dela, namenimo ji kdaj dobro besedo. Da pa bodo ceste v občini bolj gladko peljale v svet, so predstavikom občine in krajevnih skupnosti zagotovili najodgovornejši ljudje z Ministrstva za promet iz zveze ter DARS, ki so bili na delovnem obisku v naši občini. Minister Umek je s svojimi sodelavci predstavil program izgradnje odseka avtoceste Višnja Gora - Bič. Zanimanje udeležencev srečanja ni veljalo le problemom avtoceste, temveč številnim vzporednim problemom, povezanim z bližnjo okolico, ki so še kako pomembni za našo občino, tako med gradnjo kot po zaključku. Veliko pobud iz občine je bilo že sprejetih v sami vladni uredbi, več vprašanj pa bo še rešenih preko DARS oziroma izvajalcev del. Državni sekretar Dvornik in predstavnik DARS Dibalista sta pokazala pot reševanja vprašanj. Dejstvo je, da bo gradnja odseka avtoceste trajala najmanj 17 mesecev, začetek gradnje pa ho v aprilu oziroma maju 1997. Na potezi je državni zbor, ki mora vztrajati na nadaljevanju začete politike. Predstavnika Telekoma, glavni direktor Zupan in direktor investicij Zakelj, sta brez olepševanj dala vedeti, da je telefon za nekatere občane resnično blizu, za druge pa tudi ne tako odmaknjen, če imamo v mislih izredno visoko ceno investicij. Velika prizadevanju so razlog, da se bo ludi nevzdržno stanje v telefoniji izboljšalo. Novo zgrajena pošta na Krki in pripravljalna dela za novogradnji v Šentvidu in Višnji Gori kažejo, da bo pošta storila vse, da bodo razmere za tovrstno dejavnost tudi v teh krajih urejene. Sredstva so zagotovljena, le preveč zastojev ne bi smelo biti pri jmdobitvi dovoljenja oziroma lokacij. Namenska sredstva lahko ob obotavljanju izpuhtijo iz rok. Sicer pa vemo, kaj pomeni dokumentacija, saj je pridobitev papirjev dostikrat zahtevnejša od same gradnje. To občutimo tudi na občini pri iskanju izvedbenih aktov za naše skupne dogovorjene investicije. Nekaj krivde je gotovo v birokraciji, še več pa v večji odgovornosti države, lokalne skupnosti in posameznih sredin do okolja, v katerem bi želeli kvalitetno živeti. Končni obračun vseh treh občin gre h kraju, tako kol leto. Delitvena bilanca v dobro za enega, v slabo za drugega. Vsi s slabimi občutki: eni, da dajo preveč, drugi da dobijo premalo, laka so razmišljanja občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje ob razdelitvi skupno pridobljene imovine v stari občini. Vsi trije občinski sveti bodo v enakem besedilu sprejemali končni obračun, kije podprt s številkami in dejstvi. Delitev naj bo poštena. Delijo oziroma na novo ustanavljajo se tudi zavodi na področju družbenih dejavnosti. Pripravljeni so odloki o ustanovitvi samostojnega vrtca in zdravstvenega doma v občini Ivančna Gorica, kar bo potrdilo zakon o lokalni skupnosti in približalo storitve občanom. To je prav gotovo nov izziv, ki ni enkratno dejanje, temveč obvezujoč pristop do naših otrok in bolnikov. Ob izteku leta bo dosti pomembnih dogodkov, ki bodo še popestrili zaključek našega letnega dela. Če se ozremo nazaj, imamo kaj videti, pa tudi načrtov imamo še polno. Župan Jernej LaMaS Železničarski Miklavž je letos pohitel. Z muzejskim vlakom se je v Ivančno Gorico pripeljal kar teden dni prezgodaj. Snega za izvoz Tale snežak kot da je zras-tel sam. Težave z neizpluženimi lokalnimi cestami. Na Lučarjevem Kalu že smučajo. Vlečnica dela. Če ne bo posebne odjuge, bodo v nedeljo že prve tekme v veleslalomu. Edini v Sloveniji in redki v Evropi so ivanški livarji 29. novembra dobili priznanje za kakovost v svoji panogi - certifikat ISO 9002. Več o težko prisluženem priznanju v prihodnji novoletni številki Klasja. Iz uredništva Zaradi preobilice prispevkov in zaradi varčevanja se vsem tistim dopisnikom katerih prispevkov nismo objavili v tej številki opravičujemo. Upajmo, da bo v Novoletni številki na voljo dovolj prostora. Velik dan za krajevno skupnost Krka - Odprli novo pošto - krška jama ima električno razstveljavo - nova asfaltirana cesta na Korinj - krstna otvoritev rastavnega ateljeja Franceta Slane - posvetovanje turističnih delavcev Ivančna Gorica - skoraj vse o tem na zadnji strani Klasja - še več pa v prihodji številki. d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 1295 Ivančna Gorica tel: 0609 /612-923 + RAČUNALNIKI (486DX5, Pentium 75-200 Mhz) TISKALNIKI (InkJet, laserski, matrični) MULTIMEDIA (CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki) PROGRAMSKA OPREMA (uporabn. in komercialna) 119960025,11 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO IZ DELA KMETIJSKEGA ODBORA ZAČENJAMO S PRIDOBITVIJO SOGLASIJ ZA ČIŠČENJE VODOTOKA ŠENTPAVELŠČICA... in prostor Ljubljana. Na 12. seji Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bila 7.11.1996, smo se med drugim dogovorili o načinu pridobivanja soglasij za čiščenje vodotoka Šentpavelščica. Pomembno je, da se vsi lastniki zemljišč ob Šentpavelščici seznanite z naslednjim: 1. Vsi lastniki zemljišč ob vodotoku boste po pošti prejeli v podpis izjavo, ki jo boste podpisali in jo vrnili na Občino Ivančna Gorica. 2. S podpisom te izjave boste dovolili, da se čisti struga Šentpavelščice ob delu vašega zemljišča. 3. Izvajalec del Hidrotehnik iz Ljubljane se obvezuje, da bo nasutje po čiščenju poravnal in z deli končal pred začetkom vegetacije. 4. Pričakujemo vaše sodelovanje in podporo, ker vam le na ta način lahko hitro in učinkovito pomagamo, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje Na odboru za kmetijstvo in gozdarstvo smo obravnavali tudi rebalans občinskega proračuna za kmetijstvo. Pripravili pa smo tudi izhodišča za ponovno ocenitev kmetijskih zemljišč, ki po sedaj veljavnih kriterijih spadajo med nižinska. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo LETOŠNJE LETO PONOVNO IZREDNO KRITIČNO PRI PRODAJI KROMPIRJA Letošnje leto je za prodajo krompirja še slabše oz. še bolj kritično kot lansko. Na slovenskem trgu še naprej vlada popolni tržni nered-pri plasmaju krompirja. To situacijo zelo kruto občutijo tudi pridelovalci krompirja na področju naše zadruge oz. občine. Na stotine ton krompirja čaka kupce. Tudi za 15 in manj tolarjev se ga ne da prodati. Kmetje nimajo več denarja za zelo velike davčne obveznosti in obupani vsak po svoje iščejo trg. Uspeh je zelo majhen. Sprašujemo se, kako naprej, če se bo slovenska vlada še tako kruto obnašala do domače proizvodnje. Pri izvozu krompirja so obljubili 5 SIT izvozne spodbude, izvozili ga nismo še nič, vprašanje pa je, koliko smo ga uvozili. Te ugotovitve ne veljajo samo za krompir, ampak tudi za kar nekaj drugih artiklov. V Sloveniji je vse, kar je tuje, boljše od domačega. Žagamo si vejo, na kateri sedimo... M-KZ STIČNA Milena Vrhovec, ing. agr Kmetijska zadruga Stična se trudi svoje kupce oskrbeti s kmetijskim repromaterialom in ostalim trgovskim blagom po najugodnejših pogojih. Tako imamo pripravljeno izvensezonsko akcijsko ponudbo umetnih gnojil vseh vrst. V naših trgovinah dobite tudi kvalitetna krmila in krmna žita, za večje količine oz. pogodbeno dobavo pa zagotavljamo še ugodnejše cene. Za izboljšanje ekonomičnosti kmetije vam priporočamo nabavo mlečnih nadomestkov ISILAC za krmljenje telet, za zaščito silaže pred kvarjenjem pa preparat MIPROSIL. Dodatne informacije vam bodo dali naši prodajalci oz. uprava zadruge, telefon 777-045. Naše stranke ponovno obveščamo, da redno odkupujemo klavno živino. Naš odkupovalec Jože Koporec pa vam je na voljo v trgovini v Radohovi vasi, telefon 785-020, ali na terenu po razporedu, kije objavljen na zbiralnicah mleka. Priporočamo se in vas pozdravljamo! M-KZ Stična V VASE NOVOLETNE ČESTITKE Naslednja številka Klasja, zadnja v letošnjem letu, bo izšla tik pred božičem. Tudi letos bo v njej prostor za vaše novoletne čestitke. Objavili jih bomo po skoraj polovični ceni našega oglasnega cenika. Novoletne čestitke bodo veljale: 20 cm2 40 cm2 80 cm2 160 cm2 1.500 SIT 2.500 SIT 5.000 SIT 10.000 SIT Za društva dajemo še 10 % popusta na te cene. K cenam priračunamo le 5 % davka. Čestitke lahko naročite in plačate v tajništvu Županstva, Sokolska 8, Ivančna Gorica do 16. decembra. Kmetijsko stran pripravljajo: Milena Vrhovec - ing. agr. Darja Janežič - ing. agr. Darka Zupanc-Puš - ing. agr. Mojca Travnik - ing. agr. OBVESTILO! Krajane Stične obveščamo, da je bilo za kanalizacijo Stična izdano uporabno dovoljenje dne 1.11.1996. S tem je na podlagi odloka nastala obveza krajanov, ki imajo možnost priklopa, da sc priklopijo na kanalizacijo v roku 6 mesecev, torej do 11.5.1997. Zato vse krajane naprošamo, da se legalno priklopijo, kar pomeni, da so dolžni poravnati znesek 146.000 SIT in komunalno takso 8.000 SIT za soglasje priklopa. Položnico za plačilo in vse informacije dobite na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, Cesta na Krko '7, Grosuplje, tel.: 762-311. NE PREZRITE, KURILNA SEZONA 1996/97 SE JE ŽE ZAČELA Obveščamo vse občane, podjetja in ostale pravne osebe občine Ivančna Gorica, da se je kurilna sezona 1996/97 že začela. Dimnikarske storitve na območju občine Ivančna Gorica bo tudi v letošnji kurilni sezoni opravljalo Dimnikarsko podjetje Vič, d.o.o., s sedežem v Ljubljani, Linhartova 62 a, ki ima sledeče telefonske številke: - naročila s telefonsko tajnico 061/137-22-17 - direktor in tehnični sektor 137-22-15 -FAX 137-23-29 Ponovno vas prosimo, da omogočite našemu dimnikarju prost dostop do vaših kurilnih naprav, saj bo le tako lahko svoje z zakonom zahtevano delo opravil v obojestransko zadovoljstvo. Poleg opravljanja svojega dela pa vam bo rade volje z raznimi nasveti, če boste to želeli, tudi svetoval, kaj vse je potrebno postoriti, da bo vaša kurilna naprava delovala še bolje, s čim boljšim izkoristkom, kar bo vplivalo tudi na varčevanje z gorivom in na manjše onesnaževanje okolja. Če pa bo problematika bolj kompleksna, vas bo na vašo željo lahko obiskal tehnik, problematiko razrešil in vam svetoval najprimernejšo rešitev tako po strokovni, kakor cenovni plati. Ker se boste z dimnikarjem srečevali vsak dan, vas ponovno prosimo, da ga sprejemate dobrohotno, saj bo opravljal samo z zakonodajo zahtevana dela, tako imenovano javno službo, katero mora opravljati, saj bi jo v nasprotnem primeru opravljal kdo drug, nikakor pa ne vsak, ki se čuti dovolj usposobljenega opravljati to delo. NAŠ DIMNIKAR VAS BO V LETOŠNJI KURILNI SEZONI 1996/97 OBISKOVAL PO SLEDEČEM RAZPOREDU, STORITVE PA LAHKO NAROČATE TUDI IZVEN OBJAVLJENEGA RAZPOREDA NA ZGORAJ OMENJENO TEL. ŠTEVILKO NAROČIL. RAZPORED DELA Meseci: oktober, december, februar, april 1. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 2. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 3. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 4. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 1. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 2. leden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 3. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 4. teden ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Spodnje Brezovo, Pristava I Višnja Gora Višnja Gora Višnja Gora, Pristava II Kriška vas, Nova vas, Zavrtače Naročila Zgornja Draga, Spodnja Draga M. Vrhe, V. Vrhe, Na Poljanah, Mevce Leščevjc, Oslica, Potok Malo Hudo, Stranska vas Ivančna Gorica Naročila Ivančna Gorica Ivančna Gorica, Studenec Mrzlo Polje, Mleščevo, Veliko Črnelo Škrjanče, Malo Črnelo, Gorenja vas Muljava Naročila Muljava, Brezje, Znojile, Trebnja Gorica, Gradičck Zvajdrga, Krška vas Krka, Podbukovje, Brinje Laze, M. Korinj, V. Korinj Gabrovčec, M. Lese, V. Lesc, Marinča vas Naročila Meseci: november, januar, marec, maj V. Globoko, M. Globoko, Fužina Fužina, Zagradec, Dečja vas Grintovec, Kal, Ambrus Kamni Vrh, Brezovi Dol, Primča vas, Višnje Gabrovka, Kitni Vrh, Tolčane, Češnjice, M. V. Rebrce, Valična vas Naročila Trcbež, Sušica, Lučarjev Kal, Hrastov Dol, Trnovca Bojanji Vrh, Polje, M. Kompolje, V. Kompolje Vrhpolje, Artiža vas, V. Pece, M. Pece Hrastov Dol, Trnovca Rupe, Laze, Rdeči Kal, Podboršt, Sela Naročila Dob, Pokojnica, Boga vas, Škofije, Radohova vas Griže, Vrh Butale, Dole, Glogovica, Omoče, Zadolžna vas Šentvid, Radohova vas, Grm, Goli vrh Šentpavel, Zaboršt, Dolina, Prapročc, Temenica Temenica, Osredek, Videm, D. vas, Pungert, Breg, Šentjurje, M. V. Dole, Bratnice Naročila Stična, Vir, Svinjska vas, St. samostan, Gabrje, Nadgrad Pristavlja vas, Dol, Petrušnja vas, M. V. Češnjice, Na Kleku, Predulcc Bukovica, M. V. Kal, Laze, Culka, Čagošče, Brezovec, Cerovec, G. Vrh, Potok Mekinje, Dobrava, Pristava, Mctnaj, M. Goričica, Planina, Osredek, Poljane, Vrtača Podsmrcka, M. V. Dobrava, Kamno Brdo, Selo, Žabjek, Vrh, Leskovec, Izvirk, Dedni Dol, Pušča, G. Brezovo Naročila Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN VZDRŽEVANJE LOKALNIH CEST V ZIMSKEM ČASU Kot vzdrževalci lokalnih cest v občini je v skladu s pravilnikom o II. PRIORITETA Lokalne ceste, na katerih poteka linijski prevoz potnikov. Na teh cestah se izvajajo dela za zagotavljanje prevoznosti cest v času med 5. in 22. uro. Začasne ustavitve prometa so možne predvsem v času med 22. in 5. uro ter ob dela prostih dnevih. Stalno odvijanje prometa je omogočeno Z uporabo verig V ta prioritetni razred spadajo sledeče lokalne ceste, s katerimi upravlja podjetje KGG: L9 - 2915 Zagradec - Ambrus L9-2910 Peščenik - Zavrtače L9 - 2918 Ivančna Gorica - Stična L9 - 2921 Griže - Vir - Stična L9 - 2922 Šentvid - Zaboi št L9 - 2923 Šentvid - Dob L9 - 2925 Temenica - Breg L9 - 2956 Glogovica (Peček) - Šentvid L9-29I8 Stična - Mekinje L9-2919 Mekinje - Metnaj III. PRIORITETA To so ceste, ki se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zaprejo. Zapore cest so možne do dveh dnevov oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. V ta prioritetni razred spadajo sledeče Ivančna Gorica obveščamo občane o prioritetah in režimu pluženja cest, ki obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (u I. RS 11/88). ceste: L9 - 2914 Krka - Mali Korinj - Ravne L9 - 2916 Ambrus - Višnje - Brezovi Dol L9-2915 Ambrus - Primča vas L9-2917 Dcčjavas L9 - 2948 Zagradec - Kitni Vrh L9 - 2949 Zagradec - Valična vas L9 - 2946 Krka - Gradičck I..9 - 2947 Znojile - Krka - Trcbnja Gorica 138 - 5804 Brezovi Dol - Visejc L9 - 2931 Muljava - Male Vrhe L9 - 2950 Mleščevo - Črnelo L9 - 2930 Stična - KC Mercator L9 - 2956 Šentvid - Velike Pece L9 - 2954 Šentvid - Petrušnja vas L9 - 2955 Šentvid - Češnjice L9 - 2923 Dob - Boga vas L9 - 2924 Muljava - Hrastov Dol - Dob L9 - 2926 Radohova vas - Breg L9 - 2925 Breg - Stranje L9 - 2906 Višnja Gora - Brezovo L9 - 2918 Mekinje - Dobrava L9 - 2919 Metnaj - Goričica L9 - 2908 Višnja Gora - Leskovec L9 - 2930 Podsmreka - Velika Dobrava IV. PRIORITETA To so ceste, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zaprejo za promet. V to prioriteto spadajo sledeče ceste: L9 - 2931 Zavrtače - Male Vrhe L9 - 2910 Zavrtače - Stranska vas L9 - 2951 Gorenja vas - Preža L9 - 2925 Temenica - Bukovica L9 - 2958 Temenica - Debeli Hrib L9 - 2920 Dobrava - Metnaj L9-2918 Dobrav« - Pristava L9 - 2932 Goričica - Obolno L9-2919 Goričica - Debeče L9 - 2908 Leskovec - Trebeljevo L9 - 2952 Velika Dobrava - Mlake L9 - 2930 Dobrava - Štorovje V 54. členu Pravilnika je določeno, da v času pluženja višina snega na cestah II. prioritete ne sme presegati višine 15 cm. Kljub določilom Pravilnika se bomo kol vzdrževalci lokalnih cesi trudili, da bo za vsa vozila s primerno zimsko opremo vožnja omogočena v čim krajšem času. Vse dodatne informacije o izvajanju zimske službe lahko dobile pri vodji izvajanja zimske službe Francu Pajku, tel. (06!) 764-400 ali na mobilel 0609 612-696. KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. GROSUPLJE KRATKE KOMUNALNE Ob polletni bilanci občinskega proračuna je kazalo, vsaj nestrokovnjaki so bili prepričani o tem, da v letošnjem letu sploh ne bomo gradili oziroma posodabljali cest. Iz občinskega proračuna do takrat za ceste ni bil porabljen praktično niti tolar. No, je pač postopek gradnje lokalnih in krajevnih cest tak, da morajo krajani s svojim delom in svojimi sredstvi najprej utrditi cestišče. Šele ko pride na vrsto polaganje asfalta, priskoči s finančnimi sredstvi na pomoč občina. Prav zato je šele drugo polletje čas, ko se ceste asfaltirajo. Tudi letos so se, in to na 22 odsekih, v skupni dolžini skoraj 14 kilometrov. V večini so bile to krajevne ceste, za katerh asfaltiranje prispeva občina 20 odstotkov. Neasfaltiranih lokalnih cest je namreč v občini že zelo malo. Asfaltiranje teh 14 kilometrov cest je skupaj (KS oz. krajane in občino) veljalo več kot 51 milijonov tolarjev. Asfaltirani so bili tile odseki cest: KS Višnja Gora Vrh - Gornje Brezovo 1200 m - širina 3 m, predračunska cena 4 milijone 450 tisoč SIT Višnja Gora - Spodnje Brezovo 1000 m - širina 2,5 m, predračunska cena 3 milijone 200 tisoč SIT Turnherjeva ulica 75 m - širina 2,5 m, predračunska cena 290 tisoč SIT KS Ivančna Gorica Škrjanče - Pušljar 422 m - širina 3 m, predračunska cena 1 milijon 672 tisoč SIT krajevna cesta Studenec 269 m - širina 2,5 do 4 m, predračunska cena 535 tisoč SIT kapelica - kmetija Kek 202 m - širina 2,5 m, predračunska cena 737 tisoč SIT KS Temenica Temenica - Čagoška gora 266 m - širina 2,5 m, predračunska cena 846 tisoč SIT KS Dob Male - Velike Pece 812 m - širina 3 m, predračunska cena skupaj 2 milijona 493 tisoč SIT od tega KS Šentvid 1 milijon, KS Dob pa 1 milijon 493 tisoč SIT KS Krka Vi rje - cestna baza 500 m - širina 3 m, predračunska cena 1 milijon 85 tisoč SIT Krka - Laze 1900 m - širina 4 m, predračunska cena 9 milijonov 715 tisoč SIT; ker je to lokalna cesta, je občina prispevala 80 % zneska. KS Zagradec Dečja vas - Sadar 127 m - širina 2,5 m, predračunska cena 372 tisoč SIT Dečja vas - Pugelj 190 m - širina 2,5 m, predračunska cena 616 tisoč SIT Dečja vas - Zaletel 130 m - širina 2,5 m, predračunska cena 380 tisoč SIT Grintovec 654 m - širina 3 m, predračunska cena 2 milijona 422 tisoč SIT preplastitev lokalne ceste Zagradec -Ambrus 750 m - širina 5 m, predračunska cena 4 milijone 100 tisoč SIT ( plačnik občina) KS Sobrače lokalna cesta Sobrače - Sela 650 m - širina 4 m, predračunska cena 3 milijone SIT KS Muljava lokalna cesta Oslica - Vrhe 1570 m - širina 3,5 m, predračunska cena 6 milijonov 900 tisoč SIT KS Metnaj Razpotje - Poljane 900 m - širina 2,5 do 2,8 m , predračunska cena 2 milijona 800 tisoč SIT Mala Goričica - Obolno (lokalna) 651 m - širina 3,5 m, predračunska cena 2 milijona 500 tisoč SIT KS Ambrus lokalna cesta Bakarc - Brezovi Dol 450 m - širina 3,5 m, predračunska cena 2 milijona 300 tisoč SIT (plačala občina) krajevna cesta proti Šinkovcu 150 m - širina 2,5 m, predračunska cena 478 tisoč SIT KS Stična mimo igrišča 160 m - širina 3 m v Gabrje 250 m - širina 3,5 m ( oboje v delu) Opozorilo Občina Ivančna Gorica opozarja krajane Stične in Gabrja, da so se na podlagi odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Grosuplje, Ur.list 43/96, člen 16, in statutarnega sklepa občine Ivančna Gorica, s katerim smo prevzeli zakonsko podlago bivše občine Grosuplje, dolžni priklopiti na javno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje bo mogoče uporabiti takoj, ko bodo nanjo uradno priključena vsa gospodinjstva Stične in Gabrja. Spisek gospodinjstev obstaja na občini in pri Javnem komunalnem podjetju. OD FUŠARJA DO OBRTNIKA AVTOPREVOZNIKI Kaj morate predložiti vlogi za izdajo licence? Obrazec Vloga za izdajo licence dobite na vaši območni obrtni zbornici. Vloge so treh vrst in sicer: A) vloga za izdajo licence ( za S.P.) B) vloga za izdajo licence ( za fizično osebno, ki ŠE NI S.P.) C) vloga za izdajo licence (za pravno osebno), za t.i. »režijske prevoznike«, to je tiste pravne in fizične osebe, ki opravljajo prevoze za lastne potrebe. To je prevoz, ki ga taka oseba opravlja za zadovoljevanje potreb pri izvajanju svoje dejavnosti oz. nalog s svojega delovnega področja (torej gradbinec, ki ima vozilo, trgovec ...) Ta obveza seveda velja, če se bo prevoz za lastne potrebe opravljal z vozili za prevoz stvari nad 3.500 kg nosilnosti oz. 6.000 kg skupne mase ali pa se bo opravljal prevoze oseb za lastne potrebe. A) Vlogi za izdajo licence (za S.R) je potrebno priložiti naslednje priloge: 1. overjeno kopijo priglasitvenega lista 2. overjene kopije prometnih dovoljenj ali overjeni izpis upravne enote, pri kateri so vozila registrirana, ali overjene kopije leasing pogodb za vsa vozila Opomba: za vozila za prevoz oseb v medkrajevnem linijskem in mednarodnem prevozu oseb tudi dokazilo o dodatni opremi (sedeži z gibljivim naslonom in 0,15 m3 prtljažnega prostora za sedež) 3. overjena kopija spričevala o šolski izobrazbi oz. potrdilo o opravljanju del voznika - samo za voznike avtobusov in motornih tovornih vozil Opomba: overjena pomeni fotokopijo dokumenta, ki mora biti overjena pri notarju 4. dokazilo o znanju slovenščine (overjena kopija spričevala ali potrdilo o aktivnem znanju) - samo za voznike avtobusov in avtotaksi Opomba: overjena kopija zadnjega spričevala, iz katerega je razvidna ocena slovenskega jezika, ali potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika 5. dokazilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za pooblaščene osebe, odgovorne za prevoze 6. dokazila o finančni sposobnosti 7. potrdilo o nekaznovanosti 8. dokazilo o lastništvu ali s pogodbo zagotovljenem parkirnem mestu ali mestu za vzdrževanje Pojasnila: K točki 5: Obrazec Prijava na preizkus strokovne usposobljenosti prav tako dobite na vaši območni obrtni zbornici. Cena preizkusa je približno 22.000 SIT, cena priročnika za pripravo na preizkus pa 9.000 SIT. Telefonska številka izvajalca preizkusov strokovne usposobljenosti, kjer lahko zahtevate dodatne informacije je, (061) 130-31-60, od 9. do 12. ure, vsak dan, razen petka. Taksi prevozi in prevozi za lastne potrebe: kandidati opravljajo le splošni del. vsi ostali pa še posebni del. Oboje je v pisni obliki. K točki 6: Predložiti je treba potrdilo banke o deponiranih trajnih sredstvih na žiro računu, ali original in izpisek iz zemljiške knjige (nepremičnina ne sme biti obremenjena s hipoteko) ali pisno mnenje izvedenca o opredmetenih osnovnih sredstvih (če je vrednost vozila evidentirana kot osnovno sredstvo). K točki 7: Potrdilo iz kazenske evidence izdaja Ministrstvo za pravosodje - okrajno sodišče. Lahko pa vaša območna obrtna zbornica v vašem imenu (za več oseb hkrati) pisno zahteva tako potrdilo. K točki 8: Tehnična ustreznost parkirnih mest se bo ugotavljala po letu 2001. Sedaj pa se le evidentira to pomeni, da predložite potrdilo občine o parkirnem mestu, najemno pogodbo ali zemljiškoknjižni izpisek kot dokazilo o lastništvu ustreznega zemljišča. B) Vlogi za izdajo licence (za fizično osebo, ki še ni S.P.) je potrebno priložiti naslednje priloge: Od točke 2 do 8 enako kot zgoraj, razen zahteve pod točko ena: predložitev kopije potrdila o državljanstvu. C) Vlogi za izdajo licence (za pravno osebo) je potrebno priložiti naslednje priloge: Od točke 2 do 8 enako kot zgoraj, razen zahteve pod točko ena: predložitev overjenega izpiska iz sodnega registra. Na koncu pripominjamo še to, da se bo vaša vloga pričela reševati, ko bo opremljena z vsemi zahtevanimi prilogami. Preizkuse znanja izvaja Ministrstvo za promet in zveze - Komisija za preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu. Preizkusi se pričnejo izvajati v začetku decembra letos. Licence bo potrebno obnavljati vsakih 5 let. Obrtna zbornica Slovenije predlaga, da bi bile trajne. Pripravlja: Jelka Božič STRAN Kazen za reveže 22. seja ivanškega občinskega sveta se je začela, pa tudi končala, po ustaljenem scenariju. Najprej številne pripombe na zapisnik prejšnje seje, da o nepotrebnem prerekanju pri sprejemanju dnevnega reda niti ne govorimo. Prav vsi so tudi tokrat menili, da je preobsežen. Pa kaj, ko je treba doreči in skleniti še toliko nujnih stvari. Za pogostejše seje pa ni denarja za sejnine. Da bi pa te zmanjšali, sejnine namreč, kljub temu, da že sedaj zmanjkuje načrtovanega denarja, se svetniki niso strinjali. In konec seje, tam nekje blizu enajste ponoči (začela se je ob 16. uri), je pokazal, da koncentracija pri kar precejšnjem številu svetnikov ne vzdrži tako dolgo. Kar pa niti ni čudno, saj se je za večino seja začela po »šihtu«. Kar nekaj točk dnevnega reda so preložili na naslednjo sejo. Romi in narkomani Čeprav romska problematika in narkomani na Velikem Kalu niso bili na dnevnem redu, se je o obeh problemih razvila razprava. Pa še vroča je bila. Kot običajno. V zvezi z Romi na Kužljevcu, o njih se na sejah sveta govori več kot na primer o malem gospodarstvu, so se tokrat seznanili z edino ponudbo, kije prišla na razpis, da bi strokovnjaki poiskali novo lokacijo za romsko naselje. Zasoljena cena in vnaprej pričakovan neuspeh pri selitvi Romov na katerokoli drugo lokacijo sta botrovala sklepu, da nove študije ne bodo naročili. Do nadaljnjega bo ostalo vse po starem: prizadeti Ambrušani in onesnažena voda iz zajetja Globočec. O narkomanih pa so imeli svetniki pripombe predvsem na zapisnik prejšnje seje, češ da je premalo podroben. Seznanjeni so bili tudi z izjavo ministra Ropa, ki je v Šentvidu povedal, da narakomanov na Veliki Kal ne bo. Dobili so namreč novo lokacijo v okolici Ptuja. Izvedelo se je tudi, naj bi vlada hišo na Velikem Kalu prodala oziroma jo morda preuredila v materinski dom. Za prosjačenje 10.000 tolarjev kazni Temperatura v sejni sobi je zopet narasla, ko so bili na dnevnem redu osnutki odlokov o javnem redu in miru, o plakatiranju in reklamiranju in o komunalnem nadzoru. Posebno prvi osnutek je razburil svetnike, ker je prepodroben in vsebuje nekatera neizvedljiva določila. Kako in kdo bo od nekoga, ki prosjači, izterjal 10.000 tolarjev kazni? Pa še nekaj podobnih cvetk je bilo v osnutku. Ali, kot so ga nekateri imenovali, »skrupucalo«. Predstavnik statutarno - pravne komisije, ki je osnutek pripravila, je povedal, da je odlok v glavnem prepisan iz odloka občin, kjer pa so takega sprejeli. Svetniki so osnutek zavrnili in naložili županstvu, da pripravi novega za eno prihodnjih sej. Osnutka o plakatiranju in komunalnem nadzoru so z nekaterimi pripombami sprejeli in ga za mesec dni dali v javno razpravo. Pojavljalo se je predvsem vprašanje, kako se bosta lahko odloka izvajala. Nova osamosvojitev Že večkrat je bilo govora o osamosvojitvi Vzgojno-varstvenega zavoda. Tokrat so svetniki dobili v roke osnutek odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica. Ker nov, samostojen zavod, po izjavah predlagateljev, iz občinskega proračuna ne bo zahteval bistveno večjih sredstev, so ga sprejeli in zadolžili ustrezno komisijo, da pripravi predloge za imenovanje v.d. ravnatelja. Odlok bodo sprejemali na naslednji seji. Ob tej točki dnevnega reda so svetni- ki dobili tudi informacijo, da je ljubljanski mestni svet pristal na odcepitev Zdravstvenega doma Grosuplje od ljubljanskega. S tem pa so prižgali dolgo pričakovano zeleno luč tudi za osamosvojitev Zdravstvenega doma Ivančna Gorica od grosupeljskega. Ta odcepitev naj bi se predvidoma uresničila 1. 4. 1997. 1. 4. menda nima nobene zveze s prvim aprilom. Višji davki Brez posebne razprave so svetniki sprejeli povečanje davka od premoženja, ki se s prihodnjim letom poveča za dvakrat. Prav tako so se strinjali tudi s povečanjem vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ivančna Gorica Odlok in sklep si lahko preberete v uradnem vestniku in si sami izračunate, koliko več boste plačevali davka v prihodnjem letu, če ... Seveda, če vas ima davčna uprava sploh v svoji evidenci! Slišati je bilo, da je evidenca, podedovana iz prejšnje občine, najbrž zelo pomanjkljiva. O rebalansu proračuna bo še govora Prihodki občine do konca tretjega četrtletja so bili manjši od pričakovanja. Pa tudi nekatere načrtovane investicije se iz najrazličnejših razlogov niso mogle realizirati. Rebalans ali popravek proračuna je tako bolj »kupčkanje« iz ene vreče v drugo. Bolj usklajevanje z dejanskim stanjem in potrebami. No, bolj podrobno bodo o tem svetniki sklepali na naslednji seji. Sicer pa kakšnih bistvenih sprememb proračuna niso predlagali. Sedaj je na vrsti delitvena bilanca O delitvi premoženja bivše občine Grosuplje med vse tri novonastale občine svetniki razpravljajo že od prvega zasedanja, to je skoraj že dve leti. Komisija za delitev premoženja je morala s pomočjo strokovnih služb najprej ugotoviti dejansko premoženje bivše občine. To so storili in podatke posredovali svetnikom že na prejšnji seji . Tokrat so svetniki enoglasno sprejeli premoženjsko bilanco prejšnje občine Grosuplje na dan 31.12. 1994. Če ne bo posebnih zapletov, bodo kmalu lahko sprejeli tudi delitveno bilanco. Ključ, taje določen po številu prebivalcev, je že zdavnaj dogovorjen. Sedaj gre bolj za to, kaj bo sedanja grosupeljska občina morala dati novima v naravi in kaj v denarju. Imenovanja Na predlog komisije za mandatna vprašanja, imenovanja in priznanja so občinski svetniki sprejeli tudi sklepe: 1. K imenovanju Jožeta Horvata za ravnatelja VIZ Višnja Gora dajemo pozitivno mnenje. 2. V svet Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente Šentvid predlagamo Drago Lampret iz Šentvida pri Stični 161 3. V svet Osnovne šole Ferdo Vesel predlagamo naslednje člane: Jožeta Glaviča, Škofije 11, Šentvid, Marto Smole, Bukovica 5, Temenica, Dušana Rovanška, ml. , Šentvid pri Stični 66 4. V svet Osnovne šole Stična predlagamo naslednje člane: Staneta Kralja, Fužine 13, Zagradec, Stanega Okorna, Vir pr Stični 89 in Nevenko Goreč, Ul. Cankar, b. 11, Ivančna Gorica 5. V svet Srednje šole Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica predlagamo kot predstavnika lokalne skupnosti Nikolaja Erjavca, Stična 50a. Mimo dnevnega reda Kot smo že pisali v eni od prejšnjih številk, bomo v prostorih zadružnega doma v Ivančni Gorici dobili novo knjižnico. Tudi na tem področju naj bi se osamosvojili. Oprema, ki je veljala 1,6 milijona tolarjev, je že v novih prostorih. Te dni pa bodo iz grosupeljske knjižnice začeli voziti tudi knjige. Knjižnica bo nared do konca letošnjega leta. Kdaj pa bo odprta še ni znano. Zdravstveni dom v Ivančni Gorici je dobil nova okna. Prvo obnavljanje že kar dotrajanega ali vsaj nujnih popravil potrebnega ivanškega zdravstvenega doma se je že pred samostojnostjo začelo pri oknih. Investicija je veljala občino 6 milijonov, Zdravstveni dom pa 2,919.000 tolarjev. Andrej Agnič Na 22. seji so se svetniki poslovili od sekretarke sveta Vesne Orehek in se ji s skromnim darilom zahvalili za opravljeno delo. Vesna odhaja na dodatno izobraževanje na sodišče v Ljubljano, kjer se bo pripravljala na pravosodni izpit. INISTER UMEK PRI OBRSCAKU To, kar smo sicer že vedeli, smo iz ust najodgovornejših uradno izvedeli 12. novembra letos v salonu gostilne Obrščak na Muljavi. Minister za promet in zveze s sodelavci ter vodilni DARS-a so predstavnikom krajevnih skupnosti in občine govorili o gradnji odseka avtoceste Višnja Gora - Bič. Odsek moderne štiripasovnice bo dolg 11,3 kilometra, veljal pa naj bi približno 4,7 milijarde tolarjev. S pripravljalnimi deli so pravzaprav že pričeli. Do konca leta naj bi zanje porabili 85 milijonov tolarjev. Graditi bodo začeli v prvih mesecih prihodnjega leta. Končali pa naj bi oktobra leta 1998. Je pa tu nekaj če-jev: - če bo novi parlament sprejel Zakon o bencinskem tolarju, - če bo tudi novi parlament potrdil prioriteto izgradnje avtocest v Sloveniji. Dejstvo pa je, kar naše občane gotovo najbolj zanima, da so najodgovornejši potrdili, da letališča ne bo in da bo cestninska postaja pri Podpetku in ne, kot so nekaj časa govorili, v Višnji Gori. Na vprašanja in pripombe predsednikov krajevnih skupnosti o posledicah gradnje, predvsem na okoliške ceste (prevozi težkih tovornjakov in delovnih strojev in obvozi), so odgov- orni ministrstva in DARS-a predlagali, naj bi krajevne skupnosti sporočile svoje zahteve odboru za avtocesto pri Županstvu občine Ivančna Gorica. Ta pa bo v stalnem stiku z DARS-om in izvajalci. Za ugotavljanje škode na infrastrukturi med samo gradnjo pa naj bi čimprej ugotovili dejansko stanje. Navzočnost ministra Umeka sta izkoristila predsednica KS Zagradec in predsednik KS Krka ter vprašala, kdaj bodo uredili regionalno cesto skozi Marinčo vas in Krko . Dela so v načrtu. Ko bodo sredstva, bomo ta dva odseka uredili, je bil odgovor. A.A. VPRAŠANJE VODSTVU KS ŠENTVID PRI STIČNI V mesecu septembru 1996 so nekateri svetniki iz KS Šentvid zbirali prijave za nove telefonske priključke. Jaz sem se na tak način enkrat v eni, drugič v drugi režiji, prijavil že petič. Vedno z upanjem, da se bo kaj premaknilo. Do sedaj se kaj konkretnega meni v prid na tem področju še ni zgodilo, razen novega aparata v javni govorilnici, do katere imam tri kilometre. Sedaj, so stvar vzeli v roke svetniki in najbrž tudi vodstvo KS, da vsaj nekaj storijo tudi zunaj centra, za glas, ki jim je bil zaupan. V svoji zanesenosti in ob obljubah vsakega posameznika, kaj vse se bo premaknilo, so postavili celo okvirne termine. Tako naj bi po njihovem razgovoru dobili prve položnice za namensko zbiranje denarja že v prvi polovici oktobra 96. Bodoči naročniki naj bi celoten znesek, približno 120.000 SIT, poravnali do aprila 1997, telefoni pa naj bi pozvonili do oktobra 1997. Do dne, ko pišem ta članek, to je 18. november 96, položnica za ta namen še ni prišla na moj naslov. Zato javno sprašujem odgovorne in svetnike v KS Šentvid, kaj je že storjenega. In ali bo telefon zazvonil tudi pri meni do jeseni 1997. Ali pa so bile to le informacije, lansirane z določenimi nameni pred volitvami? Pričakujem odgovor brez dolgovezenja in tistega, kar ste obljubljali že ničkolikokrat do sedaj. Če pa je prve obroke"čstila" krajevna skupnost Šentvid in bom kot bodoči naročnik plačal normalno ceno, se Vam najlepše zahvaljujem in vse toplo pozdravljam. Dane Kastelic Veliki Kal 6 Šentvid pri Stični STRAN ZAKONODAJNI REFERENDUM ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 8. DECEMBER 1996 UVOD Uvodoma je treba ugotoviti, da referendum predstavlja ljudsko glasovanje in da se izvaja po skoraj enakem postopku, kot velja za volitve poslancev. Spet bodo določena volišča, imenovani volilni odbori, glasovanje bo potekalo od 7. do 19. ure in bo tajno. Razlika bo le ta, da se ne bo glasovalo o posameznih kandidatih, ampak o referendumskih vprašanjih. REFERENDUMSKA VPRAŠANJA Na referendumu, kakšna naj bo ureditev zakona o volitvah v Državni zbor, so postavljena naslednja tri referendumska vprašanja: 1. Na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije: "Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volilec dva glasova: - s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44); - z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca s strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov." Po predlagani ureditvi se del poslancev voli v volilnih okrajih po večinskem, del pa po proporcionalnem sistemu. Za izvolitev 88 poslancev Državnega zbora (2 poslanca izvolijo posebej pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti) se oblikuje 11 volilnih enot, v katerih se voli po 8 poslancev. V.saka volilna enota je razdeljena na 4 volilne okraje, skupaj je 44 volilnih okrajev. V vsakem volilnem okraju se izvoli po en poslanec po večinskem načelu, in sicer po načelu absolutne večine, tako da je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel večino veljavnih glasov. Preostalih 44 poslancev se izvoli v volilnih enotah po proporcionalnem načelu na podlagi list kandidatov, vloženih v volilnih enotah. Z izvolitvijo poslancev v volilnih okrajih po dvokrožnem večinskem sistemu se zagotovi enakopravna zastopanost vseh volilnih območij v Državnem zboru. Hkrati pa je zagotovljena tudi proporcionalna zastopanost političnih interesov v Državnem zboru, in sicer tako, da je drugi glas odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 poslanskih mandatov. 2. Na zahtevo 43.710 volilk in volilcev o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: - da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, - da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, - da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volilcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, - da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov." Po predlagan1' ureditvi se vseh 88 poslancev voh >o večinskem sistemu, in sicer > n clu, da so izvoljeni tisti kandidui Vi • svojem volilnem okraju prejmejo > glasov vseh volilcev, ki so glasovali. Vsak volilni okraj bo imel v Državnem zboru svojeg predstavnika. 3. Na zahtevo 30 poslank in poslancev o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za to, da se zakon o volitvah v Državni zbor spremeni tako, - da bo število poslanskih mandatov, ki jih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerne deležu za njihove kandidate oddanih glasov, - da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota, - da bo volilkam in volilcem omogočeno oddati svoj glas kateremu koli kandidatu oziroma kandidatki, - da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki so dobili največje število glasov." Po predlagani ureditvi se vseh 88 poslancev voli po proporcionalnem sistemu. Volilni upravičenec odda svoj glas tako, da na glasovnici označi zaporedno številko kandidata z liste, za katerega želi oddati svoj glas, ali pa glasuje za listo v celoti. V prvem primeru da prednost izbranemu kandidatu. Pri tem razporejanju poslanskih mandatov v parlamentu imajo prednost tisti kandidati s posamezne kandidatne liste, ki dobijo največ glasov. Celotna lista pa dobi tolikšen delež mandatov, kot ustreza številu glasov zanjo v številu vseh oddanih glasov na volitvah za vse liste. NAČIN GLASOVANJA Način glasovanja in ugotavljanje glasov za ta referendum določa posebni v ta namen sprejeti zakon (UL RS, št. 57/96). O vseh treh referendumskih vprašanjih se glasuje z eno glasovnico. Za vsakim referendumskim vprašanjem sta besedi ZA in PROTI. Volilec glasuje tako, da pri posameznem referendumskem vprašanju obkroži besedo ZA ali besedo PROTI, lahko pa tudi ne obkroži nobene besede. Besedo ZA lahko obkroži samo pri enem od treh referendumskih vprašanj. Besedo PROTI lahko obkroži pri tistih referendumskih vprašanjih, pri katerih ni obkrožil besede ZA. Besedo PROTI lahko obkroži tudi pri vseh referendumskih vprašanjih, če pri nobenem ni obkrožil besede ZA. Glasovnica je neveljavna, če se volilec ni opredelil do nobenega od referendumskih vprašanj ali če je obkrožil besedo ZA pri več referendumskih vprašanjih ali če je pri posameznem referendumskem vprašanju obkrožil tako besedo ZA kot besedo PROTI. Izglasovan pa je predlog, za katerega je glasovala večina volilcev, ki so glasovali. ZAKLJUČNE MISLI Namen tega sestavka je s pravnega stališča obrazložiti, kaj pomenijo posamezna referendumska vprašanja in kakšen je način glasovanja. O podrobnostih teh vprašanj in o prednosti enega ali drugega referendumskega vprašanja oziroma predlogu zakonske ureditve volitev v Državni zbor pa je koristno spremljati razprave v sredstvih javnega obveščanja in slediti stališčem posameznih strank, ki se bodo opredeljevale za en ali drugi volilni sistem, morda tudi v Klasju. Franc Godeša, dipl. iur. 26 Iv. Gorica ti to 27 M.Hudo % 28 Muljava % 29 Stična % 30 Metnaj % 31 V. Gora 1 % 32 V. Gora 2 % 33 Kr. Vas % 34 Vrh % 35 Šentvid 1 % 36 Šentvid 2 % 37 Rad. Vas % 38 Dob % 39 H. Dol % 40 Temen. % 41 Ambrus % 42 Zagrad. % 43 Krka 1 % 44 Krka 2 % SKUPAJ 1. Zeleni Slovenije 1,07 2,13 2 0,8 0 1,2 0 0 0,58 0,17 0,246 2,05 0,68 0 1,66 0,23 1,03 1,28 1,86 0,9 2. Slovenska nacionalna stranka 2,15 5,11 0,6 2 1,4 1,2 1,92 2.11 0 3,2 1,229 1,37 2,39 0 0,99 0,68 1,72 0,85 1,55 1,757 3. Združena lista socialnih demokratov 12,2 11,1 2,8 18 16 7,7 4,79 0 1,16 5,72 2,703 6,16 5,46 4,59 4,3 0,68 2,58 4,68 8,39 7,399 4. Domoljubna enotna upokojenska stranka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5. Zelena alternativa Slovenije 0,54 0,43 0,3 0,6 1,4 0,5 0,32 0 0 0,51 0,491 0,68 0 0 0,66 0,45 0,34 0,43 0,31 0,457 6. Liberalna demokracija Slovenije 21,3 17,9 12 14 9,8 24 16,6 11,6 8,09 23,4 14,74 18,5 6,83 10,1 9,93 5,67 10,1 19,6 19,3 15,58 7. Social demokratska stranka 36,8 35,3 49 35 38 39 41,5 45,3 55,5 36,4 45,45 24,7 36,2 43,1 47 44,4 52,4 49,8 40,1 41,27 8. Slovenska nacionalna desnica 0,36 0,85 0 0 0 0 0,32 0 0 0,67 0 2,74 0 0 0 0,68 0,17 1,28 0,31 0,329 9. Demokratična stranka upokojencev 1,07 1,7 0 0,8 1,4 0,7 0,96 0 0,58 0,34 2,211 0,68 1,02 0,92 0,99 0,45 1,37 0 0,62 0,886 10. Naprej Slovenija 0,18 0,43 0,3 0,2 0 1 0,96 0 0,58 0,67 0,246 0 0 0 0,66 0,23 0 0 0 0,3 11. Slovenska obrtno podjetniška stranka 1,43 0,43 1,1 0,3 0,5 1 0 0 0 1,52 0,491 0 2,05 0,92 0,33 0,23 0,52 0,43 0,31 0,757 12. Komunistična partija Slovenije 0,45 0 1,1 0,5 0,9 0,2 0,32 0 0 0,67 0 0,68 1,37 0 0 0,45 0,69 0 0,31 0,457 13. Nacionalna stranka dela 0,27 0,43 0,3 0 0,9 0 0,32 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,62 0,143 14. Liberalna stranka 0,18 0 0,3 0,2 0 0 0 1,05 0 0 0,737 0 0,34 0,92 0 0 0,34 0 0 0,171 15. Republikanska zveza 0,09 0 0,6 0 0 0 0 0 0 0,17 0 0 0 0 0 0 0,17 0 0 0,071 16. Nova stranka 0,09 0 0 0 0 0,7 0 0 0 0,51 0,491 0 0,34 0 0 0,23 0,17 0 0,31 0,186 17. Krščansko socialna unija 0,18 0,43 1,1 0 0 0,5 0,32 1,05 0 0 0,246 0,68 0 0 0 0,68 0,34 0 0,93 0,3 18. Slovenski forum, Deželne stranke 0,63 0,43 0 0 0 0,2 0,32 0 0 0,17 0 0 0 0 0 0 0,34 0,43 0 0,2 19. Demokratska stranka Slovenije 1,52 1,7 2 0,6 0,9 3,3 0 2,11 0,58 2,19 1,474 0 1,71 0 1,99 0,45 1,37 0,43 0,62 1,343 20. Slovenski krščanski demokrati 6,53 6,38 9,1 12 8,4 7,4 12,5 20 4,62 8,08 9,828 15,8 8,53 7,34 9,6 27,9 14,4 7,23 12,7 10,71 21. Slovenska ljudska stranka 13,1 15,3 17 15 20 11 18,8 16,8 28,3 15,7 19,41 26 33,1 32,1 21,9 14,5 11,9 13,6 11,8 16,65 Slotvusha ljudska štitniku TUDI V STIČNI GOSTILI MARJANA PODOBNIKA V petek, 25.10.1996, smo v sklopu predstavive kandidata SLS za državni zbor v Stični pripravili prireditev za občino Ivančna Gorica z bogatini kulturnim programom. Nastopili so recitatorji, Stiski kvartet, ansambel Draga Zakrajška, Anika Horvat, Nataša Mihelič ter skupina Pepel in kri. Glavni gost večera pa je bil prav gotovo predsednik Slvovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. V svojem govoru je opozoril na kar nekaj nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi, ter predstavil vizijo SLS za naprej. S skupino Pepel in kri je zapel pesem Za Slovenijo z ljubeznijo, ki je tudi naslovna pesem na kaseti Marjana Podobnika. Prireditev je bila dobro pripravljena in menimo, da so bili obiskovalci zadovoljni. Na koncu se zahvaljujemo še društvu kmečkih žena iz Ivančne Gorice, ki so vse nastopajoče ter vse obiskovalce postregle z domačim pecivom in medico. UPRAVNI ODBOR SLS IVANČNA GORICA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SE ZAHVALJUJE VSEM, KI STE NA MINULIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH ODDALI SVOJ GLAS ZA SLS. VSI V VODSTVU SLS SE BOMO TRUDILI, DA BOMO UPRAVIČILI VAŠE ZAUPANJE. HVALA! SDS JANEZ JANŠA NA OBISKU V OBČINI IVANČNA GORICA V nedeljo, 27.10.1996, je OO SDS Ivančna Gorica pripravila več prireditev, na katerih seje predstavil Janez Janša, kandidat SDS na volitvah v državni zbor. Na volitvah sta Janez Janša in SDS v občini Ivančna Gorica dosegla izjemen rezultat. Lepo sončno vreme je velikemu številu občanov občine Ivančna Gorica omogočilo, da smo preživeli prijetno nedeljsko popoldne na nogometnem igrišču v Ivančni Gorici. Najprej je bila na programu nogometna tekma med ekipama Karantanija in Vrtnica, v kateri so nastopili znani Slovenci in domačini iz Ivančne Gorice. Po lepi in borbeni tekmi sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Pred tekmo in po njej nam je igrala godba iz Stične, ki je sodelovala tudi v kulturnem programu, ki je tekmi sledil. Zapeli so nam Šentviški slavčki, fantje in dekleta iz Šentvida pri Stični. Gledalce je pozdravil Jernej Lamprct, župan občine Ivančna Gorica in predsednik OO SDS Ivančna Gorica, osrednji govornik pa je bil Janez Janša, predsednik SDS in kandidat na volitvah v državni zbor. Številni obiskovalci so po končani prireditvi posedeli v prijetnem pogovoru in ob dobri hrani, ki so jo pripravili prizadevni člani OO SDS Ivančna Gorica. Svoje bivanje v občini Ivančna Gorica je Janez Janša nadaljeval s srečanjem in razgovorom s krajani Zagradca in Krke; tudi tam sta ga pričakali polni dvorani in izredno topel sprejem. Da je bil Janez Janša v Ivančni Gorici dobrodošel gost, je poleg velikega števila obiskovalcev prireditev nedvomno pokazal tudi izjemen rezultat na volitvah. SDS in Janez Janša sta na območju občine Ivančna Gorica dosegla 41,292 % podporo volilcev, za katero se vsem najlepše zahvaljujemo. OO SDS IVANČNA GORICA Dušan Strnad STRAN DODAJMO USTVARJALNOSTI NOVA ZNANJA Znanje velja, ugotavljamo vedno znova. Ne samo tisto,ki si ga nabiramo v šolskih klopeh, znanje in učenje nas spremlja vse življenje, je zahteva časa, če hočemo v korak z njim.In tako tudi dejavnostim na ljubiteljskem kulturnem področju dodajamo nova znanja in vedenja. Izobraževalne seminarje, ki jih organizira ZKOS, posamezniki iz KD redno spremljajo. Ker pa nekatere izobraževalne oblike trajajo tudi sedem do deset dni in običajno še v oddaljenem kraju, je večje število udeležencev težko zagotoviti. Zato smo se odločili, da organiziramo seminarje v domačem okolju. Tako je bilo v organizaciji ZKO občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica izvedenih več seminarjev. V sodelovanju s Kulturnim društvom in Pihalnim orkestrom Dobrepolje ter ob strokovni pomoči prof. Josipa Mihelčiča smo izvedli nadvse uspešno izobraževanje članov PO Stična in PO Dobrepolje. Kar šestdesetim godbenikom je bila uslišana goreča želja po znanju, rasti in kvaliteti. In dva dneva prijateljevanja v gostoljubnem Dobrepolju. Dirigenta Maks Kozole in Josip Mihelčič nista prikrivala navdušenja nad uspešnima dnevoma. Dobrepolje je bilo počaščeno z velikimi imeni slovenske glasbe, piko na i pa je dodal evropsko priznani dirigent, simpatični Anglež Simon Robinson. Imeniten koncert pihalnih orkestrov v Dobrepolju v nedeljo, 17.novembra, je bil rezultat dveh napornih, a lepih dni. Da, znanje velja tudi zborovodjem. Z gospodom Igorjem Švaro, dirigentom in prijateljem šentviškega Tabora slovenskih pevskih zborov, smo v šolske klopi povabili naše zborovodje. Skupaj so premlevali notno gradivo in iskali rešitve za čim boljše izvajanje. Kako dragoceno je ob ustvarjanju znanje, se še posebej zavemo, ko začutimo nemoč ob pomanjkanju zborovodij. Trenutno kar trije zbori, dva mešana in eden moški, iščejo vodje. Zborovsko petje, to plemenito množično delovanje, si zasluži večjo pozornost in skrb. Nova znanja, ki jih je Simona Zorc-Ramovš usvojila na akademiji Gitis -Rati v Moskvi, je razgrnila v gledališki delavnici Prebujanje.Navdušena umetnica uči mlade sproščati telo in govorila, pravilno dihati, se gibati, skratka osvajati veščine, ki so temelj za delo v gledališču. Tudi fizično naporno izobraževanje mladim ne jemlje veselja, zaupajo vase, se prepuščajo svetu domišljije, drznim pticam sanj. Dajmo jim živeti, njihova moč je neslutena. Vse v življenju ima svoj smisel. December bo vesel in radoživ, prazničen, v novem letu pa spet k novim ciljem, novim spoznanjem in znanjem. Pričakujemo in si želimo, da bo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije tudi vnaprej znalo prisluhniti našim potrebam in izobraževalne akcije finančno podpiralo. Tatjana Lampret ZAPLEŠIMO! V živahni ljubiteljski kulturni dejavnosti že dalj časa pogrešamo ples, saj ni društva oz. skupine, ki bi se z le tem kontinuirano ukvarjala. ZKO Slovenije že vrsto let organizira in izvaja dokaj izvirne oblike sodobnega plesnega izobraževanja, odziva iz našega okolja pa ni. Ponovno vabimo posameznike in skupine, da se nam oglasi-join nam sporočijo, ali se želijo izobraževati kot vodje, mentorji ali plesalci. Spomladanska plesna šola ž97 bo v Ljubljani od 8. aprila do 2. maja 1997, poletna pa od 24. junija do 4. julija. Plesna miniatura Ž97 - republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev - bo 18. maja v Celju. Načrtovanih je še več manjših seminarjev in srečanj. K stiškemu pihalnemu orkestru bi se lepo podala mažoret-na skupina. Naredimo korak naprej, pobude so, želje tudi, ustanovimo tudi skupino, v katero se lahko vključijo deklice od 1. do 8. razreda. Pričakujemo vaš odziv! Tatjana Lampret Verica Požek: NOSTALGIJA Ni luči, tema kot božajoči plamen vžiga srce. Neka tiha senca pije poljube moje bolečine. Nisi mrtev angel, le Dalila ti je odrezala bujno grivo. Nekje je samotna obala, kjer sanje prinašajo priokus jeseni. Vrtnica je pozebla, lilije so uvele. Le nežno cvetje rožmarina črpa iz tujega spomina. Tiha in vedra stopa pomlad preko naročja zimskega sna, dolgo je na obzorju bleščala le tema, kakor srce, ki se prebudi v neki opojni, dišeči vrtnici POPRAVEK: Obveščamo vas, da so ure pravljic za otroke od 5. do 9. leta v matični knjižnici v zimskem času vsako prvo in tretjo sredo ob 17. in ne ob 18. uri. KULTURNI KOLEDAR Sivino in hlad decembrskih dni bodo pregnale številne prireditve, ki se bodo vrstile po kulturnih hramih in cerkvah. Najbolj marljiv bo Miklavž, saj bo obiskal vse kraje v naši občini. Poseben sprejem pa mu pripravljajo: 5.12: v Stični v Kulturni dvorani 5.12: v Ambrusu v šoli 6.12: na Krki v Družbenem centru 7.12: v Temenici v Domu krajanov Takoj za Miklavžem bo v Stični: 7. decembra 1996, ob 19. uri koncert Vokalnega kvarteta Stična, ob 5. obletnici njihovega delovanja, v kulturni dvorani. 14. decembra 1996, ob 19: uri Božično- novoletni koncert Pihalnega orkestra Stična, v kulturni dvorani. 25. decembra: otroška maša, v cerkvi 28. decembra: Večer božičnih pesmi, prav tako v cerkvi. V Šentvidu: 7.12.: svečanost ob 50-letnici AMD Šentvid - Gledališka skupina KD Šentvid bo v decembru z Županovo Micko gostovala na Rakitni, v Šentlovrencu in še kje. - Likovna skupina Ferdo Vesel pa bo ves mesec december razstavljala v Ljubljani. - Gledališka skupina KD Krka bo z igro Tolmun in kamen gostovala na Dvoru in na Muljavi z otroško igrico Oko za dedka pa na OŠ Žužemberk. - Folklorna skupina KD Krka bo gostovala v Domu starejših občanov v Grosupljem. - Gledališka skupina KD Ambrus bo imela dvoje gostovanj z dramo Razvalina življenja. Dogajanje bo pestro; objavljamo, kar nam je uspelo izvedeti. Prosim društva za sprotno obveščanje o prireditvah pisno ali na tel.: 764-028. S posebnim veseljem najavljamo tudi kulturno dogajanje v občinskem središču - v Kulturnem domu v Ivančni Gorici: 26. decembra ob 18. uri: občinska prireditev s pestrim kulturnim programom v čast Dnevu samostojnosti. Na željo mnogih posameznikov in Srednje šole v Ivančni Gorici pričenjamo z rednejšim predvajanjem filmov: Ameriška uspešnica Dan neodvisnosti je bila lepo sprejeta, snažilka pa je bila silno razjarjena nad obiskovalci, ki so dvorano zapustili grdo nastlano. Dragi obiskovalci, lepo vas naprošamo, dostojno se obnašajte, sicer nam dvorane ne bodo dajali v uporabo. Ker pričakujemo, da bo vse tako, kot mora biti, najavljamo še dva filma: 12. decembra 1996, ob 18. uri: ameriška uspešnica ALCATRAZ, 26. decembra 1996, ob 15. uri: ameriški mladinski film DELFIN HOPPER. Prijaznim prireditvam še tople želje za prijetna praznovanja - lep božič in srečno novo leto. Naj bo naš kulturni koledar v letu, ki prihaja, še pestrejši in bogatejši. Tatjana Lampret UTRINKI IZ PARAGVAJA Ali ste vedeli, da je leto 1996 proglašeno za Medanrodno leto boja proti revščini? Proglasila ga je mednarodna organizacija UNICEF, ki hoče poudariti vse razsežnosti tega pojma. Revščina je lahko materialna ali duhovna. Katera je hujša, smo se spraševali tudi pri reševanju Mednarodnega knjižnega kviza Otroci za boljši svet v vseh naših knjižnicah. Nagrajencem tega kviza pa smo namenili še posebej zanimivo doživetje: Srečanje z Dušanko in Gorazdom Kavšek, ki sta kar nekaj mesecev preživela v misijonu med Indijanci v Paragvaju. Verjamemo, da bosta o svojem zanimivem doživetju pričala še kje drugje kot v knjižnici in prav je tako. Že v prejšnji številki smo objavili prvi del zapisanih vtisov Gorazda Kavška. Tokrat sledi nadaljevanje. Še enkrat: prijetno branje vam želim, tako kot je bilo prijetno meni. (KM) BOLNICA Pot do bolnice, oddaljene približno 35 km iz glavnega mesta, se nam je zdela kot prava mora. Iz vseh por nam je curljal lepljiv znoj. Vsi okrog nas so govorili špansko, kar nam je takrat predstavljalo še hud problem. Edino sestra Tadeja je razumela našo stisko in nam je raalo prevajala, "a naučili se bomo le tako, da bomo čim več govorili", je rekla. In prav je imela. Vendar takrat... Opazovali smo deželo, ki se je premikala mimo nas. In vse je bilo tako tuje, drugačno, zanemarjeno - ali pa morda sproščeno?! Tudi ljudje so bili drugačni, a so se mi zdeli s svojo zagorelo kožo prav očarljivi. In lahko si mislite, kako so nas gledali, ko smo se pojavili v vsej svoji bledoličnosti! Tako smo se v skladu z našimi zmožnostmi, predvsem jezikovnimi, vključili v delo v bolnici. Tu preprosti ljudje, ki so v glavnem mestici -mešanci med prvotnimi indijanci plemena Guarani in španskimi priseljenci - govorijo svoj jezik guarani, sicer pa je uradni jezik še španščina. Vse zdravljenje v bolnici se dogaja po sistemu: vse, kar potrebuješ za zdravljenje, razen zdravnika, prinesi s seboj. Kar pomeni, da pride žena na porod in s seboj v vrečki prinese sterilne rokavice, infuzijo, plenice, iglo in nit za šivanje, skratka vse, kar potrebuje za porod. Z njo pride tudi kakšen sorodnik, ki v obdobju po porodu skrbi, da ima porodnica kaj za pod zob. V bolnici namreč ni organizirane prehrane. Tako se ti vsako jutro zgodi, da moraš, preden opraviš vizito, izpod postelj zbezati vse sorod- nike, ki se v nočnem času naselijo kar v sobi. No, resnici na ljubo velja povedati, da jih večina spi zunaj pred bolnico. Tam ostanejo toliko časa, dokler je njihov sorodnik v bolnišnici. Tako je čas, ob pomoči izredno prijaznih in vedno nasmejanih zdravnikov, hitro mineval. In prišel je čas, ko smo si rekli: "!Adios y nos vemos! IMuchas gracias!" KONČNO - MISIJON Ob štirih zjutraj so nas zbudili in rekli: "Ste pripravljeni?" V hipu smo skočili na noge, vsi smo še na pol v komi počasi prihajali k sebi. Prejšnjo noč smo prišli spat kar k misijonarjem, ki imajo v glavnem mestu Paragvaja, Asuncionu, svoje zatočišče. In že smo se stiskali v džipu, pred nami je bila 12-urna vožnja v prahu in vročini. Ker je bil misijon nedostopen s Paragvajske strani, smo se odpravili kar čez Argentino. Pokrajina je bila ravna, prvi del poti so nas vseskozi spremljali palmovi "gozdovi". Nato seje pokrajina počasi spremenila. Na tleh je bilo čedalje več peska, palme so izginjale, nadomeščali so jih bodičasti pritlikavi grmiči. Sonce je čedalje močneje pripekalo, prah se je zažiral v vse naše pore, dokler nismo na koncu zopet prestopili meje in prišli na naš končni cilj - v misijon. Vsi v misijonu so nas prijazno sprejeli, nas nahranili in nam pokazali sobe, ki bodo za skoraj dva meseca postale naš dom. Živeli smo v podolgovati, nizki hišici, ki je imela tri sobe, in vsaka je imela svoj vhod. Sobe so bile skromne, s posteljo, mizo in knjižno polico, na kateri so se bohotile stare nemške in španske knjige, v glavnem z religiozno vsebino. Streha je bila pločevinasta, kar si dobro občutil, najsi je bilo sonce ali dež. Ob soncu se je v notranjosti pošteno segrelo (do 37C) in ponoči so stene oddajale toploto v sobo, tako da je bilo vsaj ponoči mnogo prijetneje zunaj. Toda zunaj so bili komarji, škorpijoni in kače - seveda je to bolj strah, a vendar. Ko sem se tako kakšno posebej vročo noč trudil zaspati, sem se vedno spraševal, kakšen bi se mi zdel božič, ko temperatura doseže 49C. Človek si ne bi mislil, kako se navadiš na razmere, ki so povsem drugačne od tistih, ki si jih bil vajen. Tako smo se na bivanjske pogoje kar dobro navadili in začeli z našim delom. Vsak dan smo imeli ambulanto v hiši, zgrajeni prav v ta namen, ki je stala sredi indijanske vasi plemena Nivacle. Sicer v tej ambulanti delata dve bolničarki - indijanki, ki sta opravili dvotedenski tečaj za zdravl-jeneje in ob pomoči misijonarske sestre Romi, ki je prava, šolana medicinska sestra, skrbita za zdravje svojega plemena. Velja omeniti, da je bil zdravnik zadnjikrat tu pred 10 leti, za en dan. Vendar se delo ne konča, ko zapreš ambulanto. Ponavadi so nas izven delovnega časa poiskali kar v misijonu. Večkrat tudi ponoči, kar je predstavljalo še dodatni problem, saj smo imeli luč samo dve uri na dan, od 19h do 21 h, potlej smo pa ob svečah ponavadi kar družno preživljali tople večere, gledali zvezde, in se pomenkovali o vsem, kar nam je padlo na pamet. Včasih smo si ob zvoku kitare tudi kakšno zapeli in čakali, da popusti huda vročina in prijeten nočni hlad zajame tudi naše sobe. (Nadaljevanje in konec v naslednji številki) STRAN »PESEM JE NASMEH, JE POLJUB, JE STISK ROKE, PESEM JE SRCE, ČE GA IMAŠ« Zvesta in odprta srca za vse lepo in dobro so se v petek, 22.novembra, zbrala na prvi medobčinski reviji manjših vokalnih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Milo je spet zazvenela slovenska pesem. Na reviji je častno prvo mesto pripadlo Zagoriškim fantom, pevcem, ki ohranjajo našo pristno ljudsko pesem. Skupina deluje od leta 1948, od takrat do danes prepevata v njej Ivan Kralj in Stane Škulj st. Pojejo vsepovsod in za svoje odlično izvirno petje so prejeli visoko evropsko nagrado. Iz zelene doline, ki slovi po odličnih pevcih, je na reviji spet zablestel Dobrepoljski oktet. Dvajset let skupnega ubranega petja, mnogo imenitnih nastopov,še več navdušenih poslušalcev. Preizkusila so se tudi dekleta. Vsaka skupna vaja , vsaka pesem je čudovit doživljaj. Rodila se je Mavrica. Naj se dolgo ohrani. Številčno najmanjša skupina na reviji, a gotovo najbolj vztrajna, z največ nastopi doma in v tujini, Vokalni kvartet Stična. Ganljivo so zapeli pesmi dveh domačinov- Miha Kamnikarja in Miha Kastelica, vneto pa se pripravljajo na peto obletnico svojega delovanja. Prva srečanja manjših vokalnih skupin je Zveza kulturnih organizacij izvedla v Zupanovi jami in Šentjurju. Takrat je nastala tudi skupina Šentjurski oktet s koreninami v moškem pevskem zboru.Lepi fantje, odlični glasovi. Veseli Prlek je razgibal glasbeno življenje Dolenjcev in ustanovil Mešani oktet Polica. Pevci z veseljem sežejo tudi po instrumentih in po JURE PEČJAK Ime mi je Jure, star sem 12 let, prihajam iz Stične in igram harmoniko. Začel sem s klavirsko, za katero me je navdušil mamin stric Rudolf. Z njegovo pomočjo sem se naučil nekaj pesmi, jih utrdil in pripravljen sem bil za svoje prvo srečanje harmonikarjev. Po dveh marljivih letih se že pohvalijo z vrsto nastopov in samostojnima koncertoma. Prav gotovo je neutemeljena sodba o kulturnem nedogajanju v Grosupljem, saj delujejo v Kulturnem društvu kar štiri vokalne skupine in vse tudi pogosto nastopajo. Na reviji sta se predstavili dve - moški oktet Mladika in dekliška vokalna skupina Orhideja. Skupni Božični koncerti so njuni odlični uspehi. Orhideja je šestletna skupina čednih deklet, šolanih glasov, milega petja, mladostnega veselja. In tudi zato se jim fantje - Mladika - tako radi pridružijo. Prav oni so večer imenitno zaključili. Občinstvo je bilo navdušeno, prav tako tudi predstavnik Pevske zveze pri ZKO Slovenije gospod Janez Močnik. Pevke in pevci so nadvse dostojno počastili tudi sveto Cecilijo, zavetnico petja, ki je godovala ta dan. Tudi župana grosupeljske in dobre-poljske občine, gospod Rudolf Rome in gospod Tone Jakopič, sta bila navdušena nad uspešnim večerom in zglednim sodelovanjem občin na kulturnem področju. Pogrešanemu ivanškemu županu pa smo podelili kazensko točko za dosledno neprisotnost na pevskih revijah. Našemu prijatelju, ravnatelju OŠ Grosuplje, gospodu Daretu Gabrijelu, ki nam gostoljubja nikoli ne odreče, se toplo zahvaljujemo, prav tako Urošu za prijetno vodenje. Pesem je... Pevke in pevci, vedno znova se veselimo srečanj z vami. Tatjana Lampret srečanju smo zavili v gostilno, kjer je bil tudi lastnik gostilne Obrščak, Srečko Ilovar. Ponudil se je, da mi posodi svojo diatonično harmoniko, dokler ne dobim svoje. Februarja meje začel učiti gospod Jože Zelnik in kmalu zatem sem že nastopil na svojem prvem tekmovanju. Tekmovanja so se še vrstila in nekatera so bila kar uspešna, npr. v Hinjah, kjer sem dobil pokal za 2. mesto. Največji uspeh pa sem dosegel na Krki, kjer sem se v soboto uvrstil v četrtlinale, v nedeljo pa v polfinale za Zlato harmoniko Ljubečne. Polfinale je bilo v Postojni, kamor sem pripeljal cel avtobus navijačev, ki so so si nadeli ime Potepuhi. Na tekmovanju pa me ni spremljala sreča, saj sem si dva tedna pred tekmovanjem zlomil roko. Zaradi mavca mi je harmoniko predelal Jože Pečjak, izdelovalec odličnih harmonik, kakršno imam tudi sam. Žal se v finale nisem kvalificiral, a to me še ne bo ustavilo, saj je pred menoj še dolga pot. Kljub temu, da igram to harmoniko šele sedem mesecev, je ne bi zamenjal za noben drug instrument na svetu. Volitve so minile, izrečenih je bilo veliko takih in drugačnih besed, veliko je bilo slišati o Dolžnosti in o Pravici. Tudi jaz sem vam v prejšnji številki govorila o pravicah, a to so bile pravice bralcev (po Pennacu), in če vas lahko spomnim, prva teh pravic je, da ne beremo. Če se boste vseeno odločili, kaj lepega prebrati, vam tokrat, po volitvah, priporočam nekaj res osvežilnega branja, ob katerem boste vsaj za hipec pozabili na malo Slovenijo in se podali v širni svet. Zvone Šeruga je svetovni popotnik, novinar, pisatelj. Sam ali s sopotnico Romano je prepotoval skorajda že ves svet in o tem napisal kar tri knjige. Spomnimo se knjig Potovanje k ljudem, Drugačne zvezde in Nevarne poti. Potem se jima je rodila hčerka Kaj a in... ponavadi se tu svobodno življenje obrne na glavo. No, pri Šerugovih so počakali, da ANDREJ PODOBNIK Doma sem iz Vira pri Stični, star pa sem 12 let. Z glasbo sem se začel ukvarjati s sedmimi leti. V glasbeni šoli v Ivančni Gorici smo v skupini igrali na male inštrumente, nato pa sem začel igrati klavir, katerega igram tudi še sedaj, in sicer peto leto. je Kaja nabrala za eno rokico let, in že so zasnovali novo, enoletno potovanje, ki je, za razliko od zadnje Zvonetove (po knjigi) nevarne poti dobilo ob prihodu domov knjižno podobo s pomenljivim naslovom PRIJAZNE POTI. To pa še ni vse. Malce je Šeru-gove prihod Kaje na svet le zaznamoval, no, ne malce, kar precej, in sicer (pomislite), Zvone je napisal še knjižno hčerkico Prijaznim potem. Ta je pravi (naš prvi?) otroški potopis z naslovom INDIJANCI BREZ PERJA: Mala Kaja gre okoli sveta. Napisan je izredno sveže, prilagojen je otroškemu razumevanju (odlomke objavljajo tudi v reviji Ciciban), s poti pa so poudarjeni podatki in vtisi, ki so zanimivi predvsem za otroke: npr. velika želva Osamljeni Jure na Galapagosu, Indijanci brez perja, pujs v kuhinji, dogodivščine iz Disnevlanda, kačja kri za moč, na slonovem hrbtu, na strehi vlaka... Obe knjigi sta opremljeni še s prekrasnimi fotografijami iz Brazilije, Ekvadorja, Galapagosa, Kube, Havajev, Fidžija, Tajske, Burme, Laosa, Vietnama, Kitajske... In že vas vidim: mamica in očka z debelo knjigo, mali nadebudnež s tanjšo knjigo malce stran, vsak od vas pa globoko zatopljen v branje, v svet: naj vam bo bogata knjižna dota! Pred dvema letoma sem se odločil za igranje na diatonično harmoniko, za katero sem, poleg drugih, tudi jaz dal vse svoje prihranke. Poučuje me gospod Marjan Skubic iz Plešivice pri Žalni, s katerim se zelo dobro razumeva. Vsakokrat, ko grem na vaje, se naučim kaj novega. Skladbo mi učitelj zaigra in jo nato dobro utrdiva. Nastopil sem že na več tekmovanjih, in sicer na Ratežu, Krki, v Novem mestu, Št Juriju in na srečanju v Lučah, Šentvidu pri Stični in Ivančni Gorici. Bil sem tudi na radiu Zeleni val, kjer smo se s prijatelji, ki jih uči gospod Marjan Skubic, predstavili in najprej zaigrali vsak po eno skladbo, za konec pa vsi skupaj. To je bil moj prvi nastop v studiu in bil sem navdušen. Tudi med počitnicami smo večkrat igrali skupaj in bilo je zares veselo. Na harmoniko igram zelo rad in jo vzamem v roke ob vsaki priložnosti, najraje ob praznovanjih, ko zabavam zbrano družbo. Z glasbo se bom ukvarjal tudi v prihodnje, saj v njej uživam in se sprostim.. Vojan Tihomir Arhar KRVAVI MIKLAVŽEV SEJEM (Muljava, 1475) Čez hribe plane sonca svit. Topot zasliši se kopit. Na konjih jezdeci drve, kot bliski sablje se blešče. Sam Ahmed paša vodi jih, še krvoločnejši od njih. To divji je sovragov trop za klanje, za požig, za rop. Muljava, oj, prijazna vas, trpljenja zdaj prihaja čas. Pohod, napad ne bo zaman, saj danes je semanji dan. Povsod kar tare se ljudi, ko k maši farni zvon zvoni. Duhovnik, sivolas, že star, ponižno stopi pred oltar. Na koru orgle zadone, molitve polno je srce. Tedaj pa kar naenkrat, joj, iz hoste plane Turkov roj. Nastane silen krik in jok: »Pomagaj, reši nas, o Bog!« Mesari vojska kakor zver, žal, zatočišča ni nikjer. Izginja v zubljih skedenj, hram, med trupli pes se klati sam. Kjer kmet z družino je živel, je pogorišče, smrad, pepel. Mrliči vsepovsod leže, v očeh so solze, bol, gorje. Oskrunjen božji je oltar, nazdravlja s kelihom barbar. Krvi je skoraj do kolen, na kupih, glej, nakraden plen. Potolčen džaur je, kristjan, še križ v blato poteptan. Kot slana, ki pohabi cvet, polmesec bo podjarmil svet. »Naš Ahmed paša naj živi!« morilcev tolpa ga slavi. Naropal goro je blaga, še sultan odlikuje ga. Več tisoč mož, žena, otrok odžene v sužnost krkvolok. Ne gane ga požar ne smrt, ne starček ranjen, slep in strt. A vas še kar naprej gori, prek nje se sajast dim vali... Od tega je že petsto let, le paša je kot prej preklet, ker v ljudstvu še živi spomin: »Naj scvre se v peklu pasji sin!« Pripis: Znani slovenski zgodovinar dr. J. Gruden piše, da je Ahmet paša s svojimi Turki leta 1475 na dan Miklavževega sejma nenadoma napadel nič hudega slutečo Muljavo. Ropal je in požiga), mnogo ljudi je tudi pobil, v sužnost pa je odpeljal okoli 4.000 mož, žena in otrok. Pričujoča pesem govori prav o tem žalostnem dogodku. V Stični, jeseni 1996. MOJA HARMONIKA Pred časom je uredništvo Klasja obiskal Tone Zaletel; iz Stične, vsem znan kot neumoren pevec, igralec, kulturnik, za kar je dobil tudi Jurčičevo priznanje, in s sabo je prinesel nekaj popisanih listov s podatki o stiskih harmonikarjih. Zbral jih je v dokaz, da ljudska pesem v našem koncu ne odmira, ampak jo oživlja mlada generacija zagnancev. Dva izmed njih, dvanajstletna Jureta Pečjaka in Andreja Podobnika smo poprosili, da povesta kaj o sebi, verjamemo pa, da bomo kaj slišali tudi še o Klemenu Ceglarju (7 let), Borutu Skubicu (13 let), Blažu .lanežiču (9 let), Toniju Kerncu (12 let), Petri Cirkvenčič (17 let) in Mihu Kovačiču (12 let). Hkrati vas vabimo, da se tudi iz drugih krajev oglasite s podobnimi vzpodbudnimi zgodbicami. (KM) 8 STRAN ROKOMETNA TEKMOVANJA V POLNEM RAZMAHU Šolski rokomet dobiva nov zagon Jesenski del rokometne sezone 1996/97 se približuje vrhuncu. Ugotavljamo, da naše ekipe uspešno tekmujejo in da se približujejo zastavljenim ciljem. Prav tako ste nas presenetili vi, naši navijači. Tako lahko trdimo, da je naš trud pri obveščanju poplačan. Bučna in številna podpora je naš veliki zaveznik. Seveda je odgovornost pred njo velika in nekateri so žal tudi podlegli... Rezultati naših ekip, odigranih zadnji objavi v Klasju: po ČLANI SVIŠ : Ponikve Mokerc: SVIŠ 24 : 21 tekma je bila prekinjena SVIŠ : Preddvor 24 : 25 Nova Gorica : SVIŠ 22 : 23 SVIŠ : Prule 24 : 31 Kočevje : SVIŠ 19 : 21 SVIŠ : Sežana 22 : 21 Sava Kranj : SVIŠ 25 : 24 Naša ekipa je trenutno na 7. mestu. KADETI SVIŠ : Črnomelj 25 :10, v povratnem srečanju 17 : 12 SVIŠ : Inles 17 : 22, v povratnem srečanju 13 : 23 Akripol Trebnje : SVIŠ24 : 17 SVIŠ : Grosuplje 21 : 16 Sodražica : SVIŠ 15 : 27 Naša ekipa je trenutno na 3. mestu. MLAJŠI DEČKI (A) Škofljica : SVIŠ 7 : 21 Mokerc : SVIŠ 11 : 23 SVIŠ : Grosuplje 28:8 SVIŠ : Sodražica 23 : 15 Inles : SVIŠ 28 : 25 Naša ekipa je trenutno na 1. mestu. Mladinci pričnejo s tekmovanjem 30.11.1996. Starejši in mlajši dečki (B) pa so odigrali dve koli. OBVESTILA - Razpored naslednjih dveh tekem članov in kadetov doma: 30.11. ob 18.00 (kadeti) SVIŠ : Akripol Trebnje ob 20.00 (člani) SVIŠ : Koper 13.12. ob 18.00 (kadeti) SVIŠ : Sodražica ob 20.00 (člani) SVIŠ : Črnomelj - Večkrat smo že omenjali, kako dolgo tradicijo ima rokomet v naših krajih. V klubu si prizadevamo, da bi to zgodovino zajeli v brošuro. Slednja naj bi bila natisnjena v prvi polovici naslednjega leta. Material že nekaj časa zbiramo. Naprošamo pa vse tiste, ki bi nam lahko s kakšno informacijo pomagali ali imajo celo kakšen dokument, zapisnik, sliko itd. , da to posredujete na telefonski številki 777-526 (Janez Zupančič) ali 784-097 (Marjan Potokar). - Aktivni so tudi naši veterani. 14.12. 96 bomo sodelovali na mednarodnem memorialnem turnirju v Črnomlju. Sodelovale bodo naslednje ekipe: Semič, Črnomelj, Bratislava, Novo mesto, SVIŠ, Dijon (Francija) in Hvar (Hrvaška). - Za člansko ekipo pripravljamo po zaključku jesenskega dela močan turnir z udeležbo prvoligašev. Turnir bo 21.12.1996. - Za področje našega kluba (občine) pripravljamo turnirje za pionirje. Eden takšnih bo v soboto, 30.11.96, ko bodo nastopili igralci iz Ivančne Gorice, Višnje Gore in Šentvida. - Vsi, ki spremljate rokometno dogajanje, veste, da imamo zelo številčno publiko. Želimo jo organizirati. Tako smo izvedli anketo o imenu naše navijaške skupine. Že na naslednji tekmi nas bodo spodbujali naši "Krjavlji". - Prav tako bodo pred naslednjo tekmo v predprodaji sezonske vstopnice. Ena bo stala 1000 SIT. V naslednjem mesecu je prireditev kar nekaj in upam, da si jih boste nekaj ogledali tudi vi. Marjan Potokar STRELSKE NOVICE Na strelišču mestne strelske zveze na Dolenjski cesti v Ljubljani se je 28.9.1996 odvijalo državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško cal. 7,9 mm. Med šestnajstimi nastopajočimi ekipami je naša strelska družina Sonja Vesel iz Ivančne Gorice v postavi Kralj, Hočevar in Ceglar zasedla deveto mesto, kar z ozirom na visok rang tekmovanja štejemo za lep uspeh. Zmagala je SD Trzin s 518 krogi. Vendar pa to ni bil edini uspešni nastop naših strelcev v letošnjem letu. Na odprtem prvenstvu v Kočevju, ki ga je organizirala specialna brigada Moriš (nastopila je s tremi ekipami), si je naša izbrana vrsta med dvajsetimi udeleženimi ekipami, od katerih jih je bilo kar nekaj iz policijskih in vojaških krogov, "pristreljala" 3. mesto. Najbolj žlahten sijaj pa je imel pokal za osvojeno 2. mesto na tekmovanju v Braslovčah, kjer je sodelovalo dvanajst strelskih družin iz raznih krajev Slovenije (Piran, Tolmin, Škofja Loka, Celje itd.). Ti rezultati pa niso nastali čez noč, ampak so plod dolgoletne tradicije strelstva v Ivanči Gorici. To tradicijo skušamo v strelski družini Sonja Vesel nadaljevati s pospešenim delom z mladimi strelci. Naš cilj za prihodnjo sezono je nastop v vseh selekcijah. M. D. V Šentvidu pri Stični smo 7. 11. 1996 organizirali občinsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke. Prvenstva so se udeležile ekipe iz vseh treh osemletnih osnovnih šol naše občine. Kljub temu, da ekipa Stične po kvaliteti še vedno odstopa od ostalih dveh, pa je treba povedati, da razlika ni več tako očitna. In kako to ? Želja vodilnih mož rokometnega kluba SVIŠ je bila, da bi razširili bazo igralcev, s tem pa seveda pridobili tudi na kvaliteti. Želji, ki jo je izrazil Marjan Potokar, tajnik RK SVIŠ, smo prisluhnili tako v O.Š. v Šentvidu pri Stični kot tudi v Višnji Gori in vadba je stekla. Odziv je bil zelo dober, saj v Šentvidu trenira okrog 25 dečkov pod vodstvom Dušana Rovanška, v Višnji Gori pa nekaj manj pod vodstvom Iva Droleta. Če bodo učenci v obeh omenjenih šolah še naprej tako zavzeto vadili, kot so začeli, lahko ekipa Stične kmalu dobi resno konkurenco, kar pa bi bilo konec koncev za kvaliteto rokometa v naši občini tudi najboljše. Rezultati: Stična : Šentvid Višnja Gora : Stična Šentvid : Višnja Gora : 9 20 1. OŠ Stična 2. OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 3. OŠ Višnja Gora * , f irnili ■■ i M ||>. PIJ Občinski prvaki v rokometu - ekipa OŠ Stična Simon Bregar Nogometaši NK Ivančna Gorica končali jesenski del lige Končan je jesenski del tekmovanja tako za člane in kadete, ki igrajo v 2. ljubljanski območni ligi, kot za mlajše in starejše dečke, ki igrajo v 1.ljubljanski območni ligi. Končne lestvice bomo sicer objavili v naslednji številki, že sedaj pa lahko povemo, da so jesenski del odlično opravili člani, ki bodo prezimili na vrhu lestvice, zelo dobro pa so se odrezali tudi mlajši dečki, ki so ravno tako v zgornjem delu lestvice. Treba je omeniti, da so mlajši dečki 2. 11. 1996 na svojem igrišču napravili pravi podvig, saj so premagali svoje vrstnike iz N.K. Olimpija, kar v 24-letni zgodovini kluba iz Ivančne Gorice ni uspelo še nobeni starostni kategoriji. Rezultati zadnjih kol po kategorijah : ČLANI : Ivančna Gorica : Tabor Grosuplje (1: 1) ; Vir (2 : 1) ; Ihan (3:0); Jevnica (0:0); Dolomiti Rotar (2 : 2) KADETI: Ivančna Gorica Cerknica (1 : 0); Radomlje (1 : Belinka (2 : 2) 2) STAREJŠI DEČKI: Ivančna Gorica : SCT Olimpija (0 : 6) ; Ljubljana (1:0) ; Radio Krka (1:1) MLAJŠI DEČKI: Ivančna Gorica : Slovan-Slavija (0 : 3) ; Šmartno (2:1); Radio Krka (3 : 4) ; SCT Olimpija (2:1); Medvode (4: 0) Na koncu naj še omenimo, da je bila 20. oktobra 1996 na igrišču NK Ivančna Gorica odigrana nogometna tekma med domačo člansko ekipo in znanimi Slovenci pod imenom Karantanija, pri katerih sta najbolj znani osebi naš župan Jernej in pa predsednik SDS Janez Janša. Končni rezultat ( 1 : 1 ) je bil prav takšen, kot izid volitev v naš parlament med »pomladnimi« in ostalimi strankami. Za popolno nogometno zmago bo Janša očitno moral priti v Ivančno Gorico spomladi, pa tudi volitve bi se morda takrat iztekle drugače. Simon Bregar Balinanje -šentviški nacionalni šport Pred časom se je končala letošnja medobčinska balinarska liga, v kateri so šentviški balinarji pokazali, da jim ni para daleč naokoli. Obe njihovi ekipi sta se zavihteli na sam vrh, kar najbolje priča o njihovi premoči. Ob tem naj povem, da ne dosegajo samo lepih tekmovalnih uspehov, ampak tudi druge, recimo jim delovne. Pred kratkim so namreč asfaltirali svoje balinišče pri železniški postaji. Kaj naj jim sploh rečemo ? Le tako naprej ! Urednik REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Ivančna Gorica M. Pekarna Klanček Gradnja - BŠK Mravljica II BK Grosuplje DU Optimist BŠK Mravljica I 2 : 4 6:0 KONČNA LESTVICA ZA LETO 1996 1. GRADNJA 14 11 0 3 22 TOČK 56 28 ( + 28) 2. KLANČEK 14 9 1 4 19 TOČK 51 33 (+18) 3. BŠK MRAVLJICA 1 14 8 0 6 16 TOČK 48 36 ( + 12) 4. M. PEKARNA 14 8 0 6 16 TOČK 42 42 (+ 0) 5. BK GROSUPLJE 14 6 1 1 13 TOČK 39 45 (- 6) 6. IVANĆNA GORICA 14 5 0 9 10 TOČK 34 48 (- 14) 7. BŠK MRAVI JICA II 14 5 0 9 10 TOČK 34 50 (- 16) 8. DU OPTIMIST 14 2 0 12 4 TOČKE 28 54 (-26) V naši občini poteka že kar veliko rekreativnih tekmovanj, saj smo letos prvič organizirali tudi košarkarsko občinsko ligo, ki se odvija ob sobotah v telovadnici OŠ v Šentvidu pri Stični. Igra se po pravilih ulične košarke 3 : 3 na en koš. Tekmuje 7 ekip iz Šentvida, Mekinj in Ivančne Gorice, rezultati po prvih tekmah pa so sledeči: Prebuja se tudi košarka S VIDEO • OPTIKA 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16, tel./fax: 777 777,777 573,778 573 POSEBEN NOVOLETNI POPUST V MESECU DECEMBRU v Ivančni Gorici 15% za KODAK proizvode (filme, aparate, baterije) 10% za CANON fotoaparate 10% za RAY-BAN sončna očala Gimnazija Dobrovoljčki 21 9 Košir Dream Tcam Poštarji 21 17 Dobrovoljčki Kremenčkovi 14 21 Studenek Cedevita 11 21 Gimnazija Studenek 21 8 Poštarji Kremenčkovi 18 21 Dobrovoljčki Cedevita 9 : 21 Gimnazija Košir Drčam Team 16 21 Studenek Kremenčkovi 7 : 21 Ccdevita Gimnazija 21 7 Poštarji Dobrovoljčki 21 13 Poštarji Studenek 21 17 Košir Drčam Team Cedevita 13 21 Lestvica : 1. Cedevita 4 tekme, 8 točk, koš razlika + 44 2. Kremenčkovi 3 tekme, 6 točk, + 24 3. Košir Dream Tcam 3 tekme, 4 točke + 1 4. Gimnazija 4 lekme, 4 točke, + 6 5. Poštarji 4 tekme , 4 točke + 5 6. Dobrovoljčki 4 tekme, 0 točk -39 7. Studenek 4 tekme, 0 točk -40 Do konca je še 8 tekem, za nadaljevanje na medobčinskem prvenstvu, kamor bosta odšli dve najboljši ekipi iz naše občine, pa se poteguje še 5 ekip. Urednik MLADE KARATEISTI KK IVANČNA GORICA USPEŠNO V NOVO SEZONO Veliko vas je, ki karateja ne poznate dobro. Če bi vas vprašala, kako treniramo karateisti, bi vas veliko odgovorilo, da se borimo, dokazujemo svojo moč na nasprotnikih, delamo vaje za moč, predvsem za fizično. Fizična moč pri karateju ni najbolj pomembna. Vsak karateist skuša narediti udarec ali blokado čim bolj pravilno, odrezavo, sproščeno, hitro in vse mišice napne šele na koncu udarca. Tak udarec ali blokada je močan, hiter in uporaben v borbi, poleg tega pa varčuješ s svojo močjo in energijo. Če delamo "na moč", lahko pride do poškodb sklepov (ramena, komolci, kolena, gležnji), vezi in mišic, ki pa so lahko trajne. V borbah skušamo najti pravi trenutek za izmik, udarec, blokado, tako da prehitimo nasprotnika in ga presenetimo. Paziti moramo na natančnost in moč udarca, sicer smo kaznovani s kazenskimi točkami. Posamezna borba traja dve minuti, ki pa sta zelo dolgi, saj moramo biti popolnoma skoncentrirani, aktivni in ves čas pripravljeni. Na tekmovanjih pa se pokaže rezultat dela na treningih, znanje in aktivnost. Tako se nam ni potrebno dokazovati ne na ulici ne v šoli ne v disko klubu in ne na samem treningu. Sezona 1995/96 je bila za karateiste iz KK Iv. Gorica zelo uspešna kar potrjuje odlično 3. mesto Francija Tomšiča na državnem prvenstvu za dečke in deklice in 2. mesto Gregorja Kastelica na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu v Žalcu ter še mnogo prvih, drugih in tretjih mest na sankukai karate turnirjih. Kvalitetni treningi v Letni karate šoli v Umagu so nam že v začetku sezone 1996/97 prinesli odlične uspehe. KK Forum iz Ljubljane je letos praznoval 20-letnico svojega obstoja in hkrati 20-letnico obstoja sankukai karateja v Sloveniji. V športni dvorani Krim na Rakovniku je zato potekalo prvo Sankukai državno prvenstvo v športnih borbah in katah. Organizacija je bila odlična, gledalcev je bilo več kot 300, med njimi okoli 20 častnih gostov.Pri organizaciji prvenstva so pomagali različni sponzorji, ki so popestrili tekmovanje z lepimi nagradami, tako za tekmovalce kot za gledalce. Povabilu se je odzvala tudi televizijska postaja POP TV, ki bo tekmovanje predvajala marca 1997 (zaradi prezasedenosti). Tekmovanja se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev, ki smo se pomerili v 13 kategorijah. Odvijalo se je na posebni tekmovalni podlagi, imenovani TATA-MI, ki je za zdaj predpisana le na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Na taki podlagi so se tekmovalci borili prvič in prišlo je do neljubih zvinov gležnjev zaradi oprijemljivosti stopala nog na podlago. Med poškodovanimi sta bila tudi naša karatcista Blanka Markovič in Gregor Kastelic. Ob 15. uri seje začel finalni del tekmovanja. Vse nastopajoče je najprej pozdravil organizator, gospod predsednik Milan Kučan pa se tekmovanja ni mogel udeležiti zaradi pomembnega obiska in je svoje pozdrave in želje poslal preko pisma. Sledile so vzpodbudne besede našega tehničnega mentorja, ustanovitelja sankukai karateja v Sloveniji Vlada Paradižnika, mojstra črnega pasu 5.DAN, nato slovenska himna in tekmovanje je bilo odprto. Med posameznimi finalnimi borbami so bile demonstracije atraktivnih tehnik. Demonstrirali so tudi člani KK Iv. Gorica. Trener Jože Kastelic 2.DAN in demonstrator Zlato Kristan (2.kyu- modri pas) sta pokazala obrambo proti napadu s palico. Demonstrator Jure Medved (2.kyu-modri pas) je z lesenim kijem razbil 7 opek na pleksusu Zlata Kristana. Kljub velikim prostorskim problemom, ko skoraj en mesec nismo dobili prostora v telovadnici ŠC Iv. Gorica, smo se dobro pripravili na tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 11 mladih borcev in osvojili smo 3 bronaste in 3 zlate medalje. Državna prvakinja v katah za dekleta je postala Vesna Kastelic (3.kyu-zeleni pas). V borbah je v nižji lahki kategoriji fantov na najvišji stopnički stal Tadej Mihelič (4. kyu- oranžni pas) in pri dekletih borbe lahka kategorija sem naslov državne prvakinje osvojila Vesna Kralj (l.kyu- rjav pas). Bronasta odličja pa so osvojili Blanka Markovič (3. kyu) v hordah za dekleta, Franci Tomšič pri starejših dečkih in Simon Čučuk v lahki kategoriji mlajših dečkov. Zaslužene pokale, medalje in nagrade so podelili Vlado Paradižnik, Stanka Darovec (Amarzing company d.o.o), Miha Lavrič in Daniele Bassani. Takoj naslednjo soboto smo bili vsi trije državni prvaki povabljeni v studio radia Zeleni val. REZULTATI SANKUKAI DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI ŠPORTNE BORBE: Dečki do 13 let, do 35 kg Dečki do 13 let, do 40 kg Dečki do 13 let, do 45 kg Dečki do 15 let, nad 40 kg Dekleta do 58 kg Dekleta nad 58 kg 1. mesto - David Tekavec (Domžale) 3. mesto - Simon Čučuk ( Iv. Gorica) 1. mesto - Ado Bogaljevič (Forum) 1. mesto - Dejan Vozlič (Forum) 1. mesto - Samo Levačič (Forum) 3. mesto - Franci Tomšič (Iv. Gorica) 1. mesto - Vesna Kralj (Iv. Gorica) 3. mesto - Blanka Markovič (Iv. Gorica) 1. mesto - Polonca Orel (Forum) Moški nižja kateg., do 70 kg 1. mesto Moški nižja kateg., nad 70 kg 1. mesto Moški srednja kateg., do 70 kg 1. mesto ■ Moški srednja kateg., nad 70 kg 1. mesto- Miha Resman (Alter-Kočevje) Moški višja kateg., do 70 kg 1. mesto - Aljaž Štemberger (Alter-Kočevje) Moški višja kateg., nad 70 kg 1. mesto - Dare Kotar (Domžale) ■ Tadej Mihelič (Iv. Gorica) • Denis Balanča (Trebnje) Janez Jakovac (Alter-Kočevje) Dekleta kale - absolutno 1. mesto - Vesna Kastelic (Iv. Gorica) Vesna Kralj r zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61 290 grosuplje V. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI TEL; 061 /762-246, 061 /763-078 , KONČANA SEZONA V MOTOKROSU Naj vam na tej športni strani predstavim Avto moto društvo Šentvid pri Stični, ki letos praznuje pomemben jubilej, 50-letnico obstoja. Vsako leto razveseljujejo ljubitelje motokrosa dirke v Dolini pod Kalom, po domače Cukarci". Organizacija motokrosističnih tekmovanj AMD Šentvid pri Stični je tradicija in za domačine je to praznik, saj se na dirkah zbere večtisočglava množica gledalcev, ki spodbujajo tekmovalce v tekmovalnih razredih 80ccm,125ccm in 250ccm. Organizator ima s pripravo tekmovanja zelo veliko dela, saj mora dirko prijaviti, dobiti vsa potrebna dovoljenja in spremljajočo dokumentacijo, ter pripraviti tekmovalno progo, ki mora biti varna za tekmovalce in gledalce ob progi, saj progo pregleda strokovna komisija. Organizacija dirke je zelo zahtevna, saj zanjo veljajo pravila FIM. AMD Šentvid pri Stični ima nekaj zelo dobrih tekmovalcev, ki so posegli po najvišjih mestih v državnem prvenstvu. DRŽAVNO PRVENSTVO Šentvid pri Stični: V razredu 80 cem: ALOJZ FORTUNA 2. mesto V razredu 125 cem: BORUT KOŠĆAK 3. mesto ALOJZ FORTUNA 13. mesto V razredu 250 cem: ANDREJ RUS 8. mesto SKUPNE UVRSTITVE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE : V razredu 80 cem : V razredu 125 cem : 1. mesto: Sebastian Kern Proton 327 točk 2. mesto: Tadej Korošak MTK Radenci 322 točk 3. mesto: Alojz Fortuna AMD Šentvid 321 točk 15. mesto: Jožko Vodopivec AMD Šentvid 43 točk 1. mesto: Boštjan Kampuš Mototurist Lenart 347 točk 2. mesto: Robert Golež Sitar Pnevmatik 282 točk 3. mesto: Aleš Rozman HMP Lemberg 206 točk 4. mesto: Borut Koščak AMD Šentvid 190 točk 11. mesto: Alojz Fortuna AMD Šentvid 99 točk 18. mesto: Kristjan Kastelic AMD Šentvid 28 točk 1. mesto: Sašo Kragelj Banex 304 točk 2. mesto: Jani Sitar Proton 280 točk 3. mesto: Bogomir GajserDobrina 214 točk 6. mesto: Andrej Rus AMD Šentvid 123 točk Na državnem prvenstvu Slovenije je sodelovalo 21 društev. Za ekipno državno prvenstvo se šteje število točk najboljšega tekmovalca ekipe oz. društva v posameznih kategorijah (80, 125, 250). Tako je AMD ŠENTVID PRI STIČNI s 634 točkami postal EKIPNI DRŽAVNI PRVAK pred drugouvrščenim Banexom s 560 točkami in tretjeu-vrščenim Mototuristom Lenart s 442 točkami. Vesna Kralj V razredu 250 cem: Nemalo obiskovalcev se je 20.10.1996 v nedeljskem popoldnevu zbralo na Viru pri Stični pri Jagrovem kozolcu, ko so se balonarji iz Ljubljane dvignili z dvema balonoma in popeljali na kratek izlet nagrajence radia Zeleni val. Obiskovalcem je bilo obljubljeno, da bodo še prišli in takrat si bomo tudi domačini ogledali domači kraj iz ptičje perspektive. Bomo videli, če res! Milena Vrhovec STRAN 4904- 4902 4940 I 4909 -4903-1 Sž^>udp& %> tcc&c&Ć&cts 4904* ?iczZ& 4Ć&/e/fci' 4905 L-4908 - 4907 - 4906'-1 Terezija Sadar iz Velikega Kala Nekaj kilometrov severovzhodno od Šentvida leži zanimiva vas Veliki Kal. Ljudje vedo povedati, da je v tej vasi že več ljudi dočakalo visoko starost, tudi čez sto let. Seveda smo radovedni, kaj tako blagodejno vpliva na dolgoživost prebivalcev. Je to dober zrak, preprosta in zmerna prehrana, delo v naravi ali kozarec domačega vina, kaj se ve? Najbrž vse skupaj, kar sem naštel in še kaj zraven. Med vaščani Velikega Kala, ki so jim sojenice določile dolgo življenje, je prav gotovo Terezija Sadar. Pravzaprav Terezija ni ves čas na Velikem Kalu. Rodila se je v zgornjem delu Temeniške doline, v vasi Sobrače. To se je zgodilo 11. avgusta tisoč devetsto drugega leta. Tako je v letošnjem avgustu naša slavljenka dopolnila vsega spoštovanja vrednih štiriindevetdeset let življenja. Mladost vseh častitljivih dolgolet-nikov, ki jim je doslej veljala naša pozornost, si je podobna kot jajce jajcu: rojstvo v številni družini, revščina, trdo delo in tu in tam nekaj kratkih srečnih trenutkov. Terezija je imela pet sester in dva brata, vendar ni nikogar več med živimi. Oče je bil cerkovnik v sobraški cerkvici. K mežnariji je spadalo tudi nekaj zemlje, s katero so se skromno preživljali. V takih razmerah se je že v zgodnji mladosti vdinjala pri kmetih kot pastirica in dekle za vsa dela na domačijah. Med pripovedovanjem o njeni mladosti mi je nenadoma ušlo nekoliko nespametno vprašanje: "Kako ste se mladi v tistem času zabavali, ste kaj peli in plesali"? Tereziji je najprej okrog ust zaigral rahel smehljaj, potem mi je šele odgovorila:"0 to pa, plesali smo, vendar z motiko na njivi pa s koso in grabljami na travniku." V času njenega odraščanja je namreč divjala prva svetovna vojna. Fantov in mož skoraj ni bilo po vaseh in vsa dela, tudi PRAV JE, DA SE VE... V prejšnji številki Klasja sem zapisal nujen apel za pomoč prijatelju Slavcu. Ta je imel težave s kokošmi, ker so bile brez petelina. Kmalu po izidu časnika se je po telefonu oglasilo več gospodinj, en gospodaar pa me ustavil kar na cesti. Vsi so bili pripravljeni pomagati z zelo dobrim samcem iz domače jate. Odstopili bi ga brezplačno, le ena od gospodinj bi ga samo posodila za prvo silo, dokler ne bi našli trajne rešitve. Rekla je, da iz lastnih izkušenj ve, kako je, če pri hiši ni dobrega petelina. Drage dobrotnice in dobrotnik. Lepa hvala za razumevanje, vendar pomoč ni več potrebna. Slave je kar sam nekje staknil primerno žival, ki po njegovih trditvah zelo vestno opravlja svoje biološko poslanstvo in njegove putke so zadovoljne, da jih je veselje gledati. Zadovoljen je tudi Slave, saj poslej lahko mirno stopi po dvorišču. Njegova Neža pa ne črhne nobene; ženska presneto dobro ve, da ga je polomila. Leopold Sever KD AMBRUS O IKLAVŽU Otroci že nestrpno pogledujejo v nebo, ki se proti večeru zadnje čase nekam vztrajno rdeče odeva. Miklavž peče piškote? Pa tudi sicer otroške glave močno zanima, kaj Miklavž počne ob večerih. Strokovnjake za miklavževanje smo letos iskali v Ambrusu. Ksenija Hočevar že pripravlja scenarij, KD Ambrus ji bo sledilo, Stane Zupančič, Miklavžev pomočnik, pa bi za Miklavža dal in poiskal vse, tako je letos našel tudi prave škofovske rdeče nogavice, kot se za Miklavža spodobi. Povprašali smo ga, če je Miklavž pripravljen. Pa še poziranje s Špelo, ki ni nič jokala, saj nam, dobrim, parklji res nič ne morejo. Lep pozdrav! Se vidimo in - tudi vi bodite pridni. Malce smo ga zbudili in poprosili, da nam pokaže, kako bo izgledal njegov obisk pri otrocih: "Taaaakooole prijazen bom. Poglej no, od malih do velikih, vsi me imajo radi. Buc, buc, buc..." "Miklavž je pripravljen, parklji, angelčki, darila in palice tudi. Sedaj se bo še malo odpočil, predno gre na pot. Pa še nekaj: Brado si je malce obril, da mu bo do obiska na Zemlji zrasla sveža, nova." najtežja, so morale opravljati ženske. Plačilo za trdo delo je bila predvsem hrana in obleka. Denar je bil takrat prava redkost. Nekaj let po svetovni vojski jo je primahal v Sobrače na žegnanje Jože Sadar z Velikega Kala. Pri cerkvi je zagledal mlado Terezijo, jo ogovoril, prišel še nekajkrat na obisk in že sta bila domenjena za poroko. Tereziji je bilo tedaj štiriindvajset let. Začela sta takorekoč iz nič, a sta si s trdim delom v nekaj letih kupila hišico in nekaj zemlje. Rodilo se jima je pet otrok: dva sinova in tri hčerke. Mož ji je umrl pred petnajstimi leti, otroci pa so še vsi živi in jo pridno obiskujejo. Z njimi prihaja tudi 22 vnukov in trije pravnu- ki. "Vsi ti so moja velika družina," je s ponosom povedala mama, babica in prababica Terezija. "Tudi to zapišite, da imam zlata vredno snaho Fani, ki zares lepo skrbi zame. Dobili smo jo tam od litijskega konca", je še posebej naročila naša slavljenka. Med potjo proti domu sem sklenil, da bom Terezijo letos še enkrat obiskal. Voščil ji bom vesel Božič in srečno novo leto in se še malo pogovoril o njenem življenju. Pomenek z njo je tako prijeten. Leopold Sever ZAHVALA Po težki bolezni se je tiho poslovila naša draga mama in stara mama EMILIJA DRČAR iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Doma starejših občanov Grosuplje. Zahvala g. župniku Koželju za lepo opravljen obred, Šentviškim pevcem in pogrebnikom, zahvaljujemo se tudi g. župniku Jožetu Kastelicu iz Ivančne Gorice. Žalujoči: njena sinova in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo. Mnogo prezgodaj nas je zapustil FRANCI STEKLAČIČ mlajši iz Ivančne Gorice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam IMP Livarja in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo gasilskemu društvu Hudo, pevcem iz Stične in gospodu župniku Jožetu Kastelicu za opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem! Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kmlo spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame PEPCE ZABUKOVEC s Krke 15 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in žalna darila ter vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala dr. Kastelicu in medicinskim sestram, gospem Marti, Elici in Mateji za pomoč pri zdravljenju in negi njene bolezni. Zahvala g. župniku za obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na poti k počitku. Vsi njeni IŠČEMO INŠPEKTORJA POLICIJSKA KRONIKA Domači lovci iz Doba so nam poslali tale odgovor na prispevek o poginuli srni. Domači lovci iz Doba smo dolžni odgovoriti avtorju zapisa Srne in psi v rubriki Iščemo inšpektorja v Klasju št. 10. Res je, da smo bili telefonsko obveščeni o poginuli srni ob cesti 1. reda na relaciji Dob-Ivančna Gorica. Takoj smo šli na ogled, toda srne kljub pomoči policije nismo našli. Mislimo, da tisti, ki je to napisal ni bil seznanjen s tem, kdo je dolžan pobrati poginulo ali povoženo divjad z javnih površin. Naj navedemo odlok o postopka higienske službe od sprejema poziva do odvoza poginjene, povožene divjadi z dne 22.5.1996, odstavek "B", točka 1. Natančen prepis: Postopek pri odstranitvi srednje, male divjadi (srna, zajec, lisica, pernata divjad). Občani ali policija obvestijo o najdeni poginuli ali povoženi divjadi neposredno higiensko službo. V tem primeru higienik prevzame kadaver divjadi, območni IS) pa se naknadno po pošti pošlje ustrezno potrdilo. Kar zadeva pse, pa mora vsak gospodar vedeti, kam le-ti spadajo, da gotovo G OVO Zadnjič smo povzeli govorice, da bo na Hudem namesto tovarne VVOCO prodajno skladišče avtomobilov Fiat. Govorice so bile očitno resnične. Avtomobili so že tam. Joj, pn koliko jih je! *** Za zadružni dom v Ambrusu sta se doslej prepirala dva. Sedaj se je vmešal še tretji. Menda ga hočejo tudi slovenski fil-marji. Zakaj je prav zanje zanimiv, nismo izvedeli. Morda pa še vedno iščejo lokacijo za slovenski Holywood. *•• Z našo vodo so še vedno težave. Nekateri so celo po radiu slišali, daje voda oporečna. Drugi pa so to izkusili na lastni... Težko nam je ugotavljati, kakšna je resnica. Bilo bi najbrž dobro, da bi nekdo, ki kaj ve o tem, na krajevno običajen način, torej v Klasju, povedal dejansko resnico. Res pa je, da smo tO novico izvedeli v trgovini, kjer sedaj na veliko prodajajo ustekleničeno vodo. »** Veliko prahu je pred volitvami dvignila disketa »hobotnica«, na kateri so bila objavljena imena tistih, ki v Sloveniji prejemajo najvišje plače. Ivanška občina je očitno med zelo revnimi, saj imamo menda le enega, ki dobiva plačo med 740 in 800 tisoč tolarji mesečno. Ali vi veste, kdo je to? Dobro poučeni vedno povedati, da je tobačni zakon zelo prizadel tudi tajnika Županstva Ivančna Gorica. Neverjetno pogosto je med službenim časom začel obiskovati prostore za ... Čeprav tudi na tistih vratih ni označeno, da je dovoljeno za kadilce. *** V eni od pisarn so bili bolj iznajdljivi, rekli bi celo inovativni. Na vratih imajo tablo, kjer na eni strani ne na cesto ali v lovišče. Smo pa za to, da se res pokliče inšpektorja in ugotovi, kateri psi so cepljeni in kateri ne, potem pa naj veterinarska služba ukrepa po odloku. Domači lovci iz Doba Naj temu dodamo: Citiranega odloka ne poznamo. Iz odlomka pa bi lahko sklepali le, da lovci niso občani. Kar pa zadeva iskanje poginule srne s policijo, smo se pozanimali na policijski postaji v Grosupljem. Tam o tem nič ne vedo. Svetovali pa bi lovcem iz Doba, naj preberejo 7. In 44. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Zakon je res že precej star, vendar je še vedno v veljavi. * Pa dober pogled ! * * * No, dober pogled bi zaželeli tudi lovcem, ki imajo svoja lovišča na Lučarjevem Kalu. Več kot tri tedne je na njivi blizu ceste ležala poginula lisica. Eni celo trdijo, da je bila zastreljena. Do nje so lahko prišli psi in mačke, in to v, pred lovci varni razdalji bližine hiš. Kaj pa, če je bila lisica stekla? *** Še eno obvestilo smo dobili, ki domnevno zadeva poginule živali. V gozdu nad Hrastovim Dolom, nedaleč od poti, izpod kupa, pokritega s smrekovimi vejami, strašno smrdi po mrhovini . Kaj je pod vejami, si nismo upali pogledati. Nekateri ugibajo, da je nekdo z vejami pokril poginulo kravo. Ali je res ? Da o kupu govejih kož, ki v bližini ležijo že dolgo časa, ne bi govorili. *** Kake tri tedne nazaj je v sredo ob 13.30. odjeknila močna eksplozija, ki se je gotovo razlegala po vsej občini. Dobili smo več vprašanj, kaj jo je povzročilo. Celo na zadnji seji ivanškega občinskega sveta so govorili o njej. Tudi svetniki si očitno niso bili enotni, kaj je eksplozijo povzročilo. Eni so zahtevali, da Županstvo dobi pojasnilo od Ministrstva za obrambo, zakaj je dovolilo, da lovci Fl, ki so tiste dni preletavali naše področje, prebijajo zvočni zid. Drugi pa so zahtevali, da se obvesti inšpekcija, ki naj kaznuje vodilne peskokopa Podsmreka, ker da so tam neustrezno razstreljevali. Upam, da bomo končno izvedeli, kaj se je tisto sredo v resnici dogajalo. 2.11.96: ob 21.30 se je na lokalni poti, ki vodi od Šolskega centra Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici do Ljubljanske ceste, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena pešec in kolesar. Do nesreče je prišlo, ko je pešec hodil ponoči brez ustreznega odsevnega telesa od Šolskega centra proti podjetju IMP. Za njim je po sredini poti na kolesu pripeljal otrok in ga zadel v levi bok. Oba sta padla. V trčenju je pešec dobil hudo telesno poškodbo, kolesar pa sled poškodbe. Pri ogledu nesreče je bilo ugotovljeno, da se je nesreča zgodila na poti, ki je označena kot varna pot učencev v šolo in iz nje. Vendar pa nima ustrezne prometne signalizacije, da bi bila res varna, oziroma je prometna signalizacija zelo pomanjkljiva in zato lahko pot uporabljajo vsi udeleženci v prometu. 2.11.96: ob 2. uri se je na lokalni cesti na Kitnem Vrhu št. 3 zgodila prometna nesreča z lahko telesno poškodbo. Do nesreče je prišlo, ko je voznik juga pripeljal v levi ovinek po klancu navzgor z neprilagojeno hitrostjo. Pred ovinkom je začel zavirati, vendar je kljub temu zapeljal s ceste in po petnajstih metrih trčil v steno hiše. V trčenju se je lahko telesno poškodoval in je iskal zdravniško pomoč v UB KC v Ljubljani. 13.11.96: ob 22.50 se je v križišču regionalne ceste 331 in lokalne ceste za naselje Glogovica zgodilaa huda prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Do nesreče je prišlo, koje voznik vozila Cimos BX pripeljal iz Radohove vasi in zavijal levo proti Glogovici v trenutku, ko mu je nasproti pravilno po svoji desni strani pripeljal voznik golfa. Ta je kljub zaviranju trčil v prednjo desno stran vozila Cimos. Po trčenju je obe vozili odbilo nekaj metrov od mesta trčenja, nato pa sta obstali na vozišču. V nesreči sta bila oba voznika hudo telesno poškodovana in so ju z vozilom prve pomoči odpeljali v UB KC Ljubljana. 21.11.96: okoli 23. ure so trije Romi z območja Trebnjega prišli na obisk k prijateljema v Temenico. Med obiskom so popivali. V opitem stanju so se sprli. Pri tem je prišlo do prerivanja; eden od Romov je s sekiro večkrat udaril po glavi oba gostitelja in ju telesno poškodoval. Romi so takoj zatem pobegnili s kraja dejanja, vendar so njihova imena policistom že znana. Naslednjega dne so enega od osumljenih prijeli in s kazensko ovadbo odpeljali k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Pred vrati je koledarska zima. Da je ta že nastopila, pa nam pove prvi sneg. Da bi vozniki jeklenih konjičkov varno vozili v teh zimskih mesecih, bo policija v času od 29.11.96 do 20.1296 izvedla akcijo VARNA ZIMSKA VOŽNJA. Cilj akcije je kontrola vozil, da bi ugotovili, ali so le ta tehnično sposobna za varno zimsko vožnjo. Posebej pozorni bodo na gume, luči in zavorni sistem, ugotavljali pa bodo tudi, ali imajo vozniki predpisano zimsko opremo. Policisti bodo med akcijo voznikom, katerih vozila ne bodo ustrezala tehničnim predpisom ali ne bodo imeli predpisane zimske opreme, delili zloženko. Na manjše napake bodo voznike opozarjali, za hujše pa bodo represivno ukrepali. Z napovedjo akcije želimo, da bi vozniki pred vožnjo vozila pregledali in jih ustrezno opremili, da bi se tako v zadnjem mesecu tega leta res varno vozili in zdravi stopili v novo leto 1997. Srečno! POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE piše kaditi prepovedano in na drugi kaditi dovoljeno. Obrnejo jo pač trenutnemu obiskovalcu primerno. *** Najbolj preplašeni, kar zadeva tobačni zakon, pa so gostinci. Kazni za kršilce so namreč strašansko visoke. Najbrž pa so spregledali, da imajo še skoraj 6 mesecev časa, da se začno ravnati po zakonu. *** Govori se, sa so se policisti grosupeljske policijske postaje razdelili v dva tabora. Eni že zbirajo denar, da bi v Klasju objavili velik oglas za diskoteko Afrika v Trebnjem. Ta je menda super. Ima čuvana parkirišča, dovolj, pa tudi notri je privlačnih stvari. S tem oglasom naj bi čimveč ivanške mladine Trebnje. Drugi policisti, tisti, ki so proti, pa se bojijo, če bi reklamiranje uspelo, da bi morali na čakanje, ker bi jim v tem primeru v Ivančni Gorici zmanjkalo dela. ki jih je mnogo preusmerili v rimske ceste in velikega naselja ali grobišča. Znano pa je, da so arheologi trmasti in da ne pustijo nobenega gradbinca zraven, dokler z žličkami in metlicami ne premečejo vse zemlje, kjer naj bi bilo spodaj kar rimskega. Očitno se za izkopanine najbolj zanimajo Italijani. Dejstvo je namreč, da tam, kjer kopljejo, vedno parkira avto z italijansko registracijo. Nič pa nismo slišali, da bi za tako motenje posesti lastnikov teh parcel dala soglasje občina. *** Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se bodo odslej grosupeljski komunalci kar se da natančno držali zakona o pluženju cest. Pričakujemo torej, da bodo odslej prve prišle na vrsto hribovske lokalne ceste. Tam namreč višina snega veliko preje doseže tisto magično mejo desetih centimetrov, ko lahko poženejo pluge. Dejstvo je, da bodo že v prvih mesecih prihodnjega leta začeli mimo Ivanine Gorice delati avtocesto. Pesimisti, to so tisti, ki vse vidijo črno, pa pravijo, da drugo leto še ne bo nič. Na gradbišču bodoče avtoceste da so menda arheologi odkrili ostanke stare TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri Policijska postaja Grosuplje Policijska postaja Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica Krajevni urad Ivančna Gorica Zdravstveni dom n.c. Zdravniška dežurna služba Otroški in šolski dispanzer Krajevna skupnost Ivančna Gorica Lekarna Nova Ljubljanska banka Pošta Železniška postaja Veterinarski zavod Vrtec Marjetica Zavod za gozdove (Ljubljana) Upravna enota Gropsuplje n.c. 92 763- 122 778-402 777- 697 778- 385 778-384 777- 052 778- 769 777-039 777-079 777-367 777-153 777- 101 778- 411 777-038 777-111 777-156 777-371 764- 311 764-238 764-561 NEVARNOST PRI UPORABI PIROTEHNIČNIH SREDSTEV Bližajo se božični in novoletni prazniki. S praznovanjem je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov -petard, raket in podobno. Čeprav je uporaba le-teh enostavna, zahteva veliko pazljivost, saj smo bili že velikokrat priče telesnim poškodbam in materialni škodi. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroki in mladoletniki, ki, razumljivo, te "igračke" najraje uporabljajo. Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli, ki jo izvaja inšpekcijska služba in policisti v notranjosti je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča. Zakonodaja otrokom in mladoletnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov I. in II. kategorije brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prav tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje uporaba pirotehničnih sredstev v Šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zato jih uporabljajte na mestih, kjer s tem ne boste resnično nikogar motili. Policija svetuje, naj starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bodo le tako preprečili materialno škodo in poškodbe, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Če se temu ne morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav tako ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam tako povzročijo hude poškodbe. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE 12 STRAN Dan, kot ga še ni bilo ! V krajevni skupnosti Krka je bil v soboto, 16. novembra, praznik , kot ga že dolgo niso praznovali. POSVETOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV NA KRKI - Najprej so se zbrali turistični delavci občine in skupaj z gosti z republike razmišljali kako bi v naši občini kar najbolje izkoristili izredno bogate zgodovinske in kulturne vrednote, kijih imamo. - Potem so odprli izredno lepo in prenovljeno pošto, ki mora postati, na široko odprto okno v svet. - Odprli so nov odsek posodobljene ceste na Korinj. Korinjčani so sedaj veliko bližje Krki in svetu. - V krški jami sedaj sveti električna luč in obiskovalci jo lahko vidijo v vs'ej njeni razsežnosti. - France Slana - priznani slovenski slikar - je prvič odprl vrata svojega novega ateljeja na Krki. Ta je obenem tudi galerija njegovih najuspešnejših in najznačilnejših slikarskih del. Zaključili so s kulturno prireditvijo v prepolni dvorani družbenega doma in pokazali, da tudi na kulturnem področju niso od muh. NA KORINJ PO ASFALTIRANI CESTI V soboto, 16. novembra, so na Krki skoraj ves dan rezali otvoritvene trakove. Tako so se okrog poldneva zabliskale škarje v rokah župana Jerneja na južni strani naselja in odprle pričakovano asfaltirano cesto proti Korinju. Nova cesta je povezala z dolino tri vasi: Laze, Mali Korinj in Veliki Korinj. Gradili so jo v več etapah in s prištevkom nekaterih asfaltiranih vaških ulic meri šest kilometrov. Prizadevni prebivalci vseh treh vasi so zbrali kar 14 milijonov tolarjev in z njimi uredili cestno podlago. Pri tem so jim s prostovoljnimi prispevki priskočili na pomoč tudi prebivalci drugih vasi v širši okolici. Razumljivo je, da ob vsem tem tudi Občina Ivančna Gorica in Krajevna skupnost Krka nista mogli skopariti pri plačilu asfalta: prva je poravnala osemdeset, druga pa dvajset odstotkov njegove vrednosti. Cesta je dobro speljana in široka štiri metre, zato bo dopuščala normalno vožnjo avtobusom in drugim vozilom. Seveda bo treba poleg ceste še kaj storiti za ohranitev demografsko ogroženih naselij na starodavnem Korinju. Leopold Sever V povezavi z novimi gospodarskimi in turističnimi pridobitvami je bilo v soboto, 16. novembra, na Krki tudi posvetovanje zastopnikov vseh osmih turističnih društev iz občine Ivančna Gorica. Posvetovanja sta se udeležila tudi glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster in častni predsednik zveze Leopold Krese. Ob analizi razmer v turizmu so vsi razpravljalci ugotovili, da je naše območje po naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih med najbogatejšimi v Sloveniji. Vse to moramo preudarno izkoriščati tudi v gospodarske namene in v turistično gospodarstvo več investirati. Nov prispevek k bogatejši turistični ponudbi bo vsekakor na novo opremljena Krška jama. Močno preseneča okoliščina, da se v delo turističnih društev skoraj ne vključujejo delavci iz gostinskih in sorodnih dejavnosti. L. Sever SLOVESNOST PRED KRŠKO JAMO Plesalci folklorne skupine s Krke so zaplesali kar na novem asfaltu. Po odprtju ceste pa smo se vsi skupaj v dolgi koloni odpeljali na Korinj in se tam z vaščani poveselili ob novi pridobitvi. Letošnji tretji novembrski soboti bi na Krki lahko mirne duše rekli "otvoritvena", toliko novih pridobitev so zabeležili na ta dan. Mednje sodi tudi dodatna ureditev znane Krške jame. Turistično, geološko in zgodovinsko zanimivo jamo, zlasti okolico in dostop vanjo, so urejali že v letih pred zadnjo svetovno vojno in po njej. V letošnjem letu pa je dobila še mrežasto vhodno zaporo, dopolnjen kamniti tlak in električno razsvetljavo. Jama je bila že doslej dobro obiskana, saj si jo je vsako leto ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. Marljivi turistični delavci s Krke in iz okoliških vasi pričakujejo, da se bo z novimi pridobitvami obisk v jami še občutno povečal. Seveda bo treba nekaj prispevati za pokritje stroškov: otroci bodo za vstopnico plačali sto, odrasli pa dvesto tolarjev. Vstop v jamo je bilo treba nujno zavarovati, saj so v zadnjem času nepridipravi uničevali kapniške tvorbe in jamsko favno. Pot do prvega jamskega jezerca so utrdili prizadevni člani Turističnega društva Krka, nadaljnji rovi v jami pa so še v raziskovalni fazi. Zahtevno elektrifikacijo jame je opravilo podjetje ELKOM Toneta Kavška, ki je elektri-fikacijski del investicije tudi kreditiralo. Za javnost odprti del Krške jame se po kapniškem bogastvu sicer ne more meriti z našimi najlepšimi jamami, ima pa veličastne dvorane, čudovito širšo okolico in bogato zgodovinsko izročilo, ohranjeno predvsem po zaslugi pisatelja Josipa Jurčiča z bližnje Muljave. Prireditelji so imeli pri otvoritvi jame zares srečo; že naslednji dan je namreč iz jame zaradi obilnega deževja pridrla voda. Tam, kjer so še pred kratkim čudovito odmevali glasovi Stiškega kvarteta in drugih glasbenikov, sedaj strašljivo brzi voda in se v mogočnem šumniku uliva v Krko. Ta pojav daje Krški jami posebno mesto med slovenskimi kraškimi jamami. Krška jama je na vsak način vredna ogleda, tudi ko je poplavljena. Seveda le od zunaj in z nekaj previdnosti. Leopold Sever Besedilo pod sliko:Zbrane sta pred vhodom v jamo pozdravila predsednik Turistične zveze Občine Ivančna Gorica Avgust Likovnik in glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, jamske luči pa je slovesno prižgal predsednik sveta Občine Ivančna Gorica, mag. Jurij Gorišek. KULTURA STARIH ILIROV Že nekajkrat sem omenil, da ilirski prednamci še niso pisali, zato niso zapustili nikakršnih pisanih virov o svojem življenju. Njihovo kulturo zategadelj lahko spoznavamo le iz sorazmerno bogatih izkopanin in iz zapisov grško-rimskih zgodovinarjev. Nekoliko nam svetijo v temno davnino zemljepisna in še posebej krajevna imena. Ta so ravno na našem koncu presenetljivo številna in razločno ohranjena in bo o njih v našem zapisu še tekla beseda. Nekaj medlih in malo zanesljivih sledov daje tudi ostalo ljudsko izročilo. Staroveški pisci, izhajajoči pretežno z Mediterana, Ilire na splošno prikazujejo kot barbare, ki znajo uživati življenje, kadar je vsega v izobilju, in prenašati revščino, ko nastopi pomanjkanje - skratka, tipični "Balkanci". Razvajeni Grki in Rimljani, ki so tiste čase že na veliko uporabljali javna kopališča in se dišavili z rožnim oljem, so menili, da Iliri smrdijo po kozah in ovcah in da se nasploh premalo umivajo. Če smemo to splošno trditev prenesti tudi na naše ilirske Dolenjce, so se ti potemtakem najbrž res očedili le takrat, kojih je presenetil dež ali če je kateri po nerodnosti padel v Krko. Še tole so zapisali staroveški potopisci: da Iliri radi pijejo. Najrajši so lokali domače pivo "znamke" sabaium, pa tudi vina se niso branili, če so ga le imeli. Nedvomno sta divji hmelj in trta samorodnica, ki še dandanašnji rasteta v okolici Korinja in drugod po Suhi krajini, ostala iz tistih časov. Veseljaški "Dolenjci" so ga ob navadnih dnevih srebali iz glinenih vrčev, na praznične dni pa so postavili na mizo okrašene bronaste vedrice, znane pod imenom situle, in iz njih jemali pijačo kar z zajemalkami. Slednje so si seveda lahko privoščili le premožnejši sloji. Včasih se je po takih veselicah skupina mladeničev odpravila v sosednje bratstvo ali pleme in tam kar s paše ali polja ugrabila kakšno prikupno deklino. Ob prvi priložnosti so jim sosedje vrnili obisk z enakim namenom in tako hote ali nehote poskrbeli za genetsko osvežitev na obeh straneh. Predvidevamo, da so večino bronastih posod - situl poznejši rodovi pretopili ali pa so kako drugače propadle, nekaj pa se jih je na srečo ohranilo v ilirskih grobovih do današnjih dni. Te posode so zaradi bogate poslikave najpomembnejši in najzanesljivejši vir za preučevanje Ilirov na naših tleh. Divji hmelj, nabran pod Korinjskim hribom. Ta rastlina je dajala surovino za varjenje piva v JJirski in rimski dobi. "VICA