Izvleček
Terensko delo je lahko z uporabo 
aplikacije CŠOD Misija za mobilne 
telefone za učence pri geografi ji 
dobrodošla posodobitev učil in učnih 
pripomočkov ter motivacija. Pri pripravi 
misije (učne poti) in njenem preizkusu 
na učencih smo našli več prednosti 
in možnosti povezovanja znanja ter 
razumevanja okolja.
Ključne besede: naravoslovni dan, terensko 
delo, praktični pouk, medpredmetno 
povezovanje, mobilna aplikacija CŠOD Misija
Abstract
For pupils, using the CŠOD Misija 
application for mobile phones during 
fi eldwork in Geography class is a welcome 
modernization of teaching aids and 
additional motivation. When preparing 
a mission (educational trail) and testing 
it on the pupils, multiple advantages 
were discovered, as well as opportunities 
for integrating knowledge with an 
understanding of the environment. 
Keywords: Science Day, fi eldwork, hands-on 
lessons, cross-curricular integration, CŠOD 
Misija mobile application
Ana Golob
študentka dvopredmetnega 
študija geografi je,
Filozofska fakulteta 
Univerze v Mariboru
ana.golob@student.um.si
COBISS: 1.04
Uvod
Da je naloga geografi je preučevanje naravno- 
in družbenogeografskih dejavnikov, ki 
oblikujejo pokrajino, njihove prepletenosti in 
soodvisnosti, vemo. Prav tako naj bi si vsak 
učitelj geografi je prizadeval, da bi njegovi 
učenci razumeli življenjsko okolje in se priučili 
spoštljivega odnosa do okolja, sebe, sočloveka 
in družbe. Učenci naj bi pri pouku geografi je 
pridobili temeljno izobrazbo, ki jim bo koristila 
v nadaljnjem življenju – vedenje o domovini 
in svetu, varovanju okolja in ravnanju z njim. 
Tako kot so v učnih načrtih zapisane teoretične 
usmeritve pomembne, je pomembno tudi 
uresničevanje le-teh pri pouku. Velikokrat pa je 
teorijo zahtevno na ustrezen način pretvoriti v 
prakso. Naravoslovni dan je običajno najboljša 
možnost za izpeljavo terenskega dela, saj je na 
voljo dovolj časa, ki pa velikokrat predstavlja 
tudi problem. Lahko je dober predpogoj za 
medpredmetno povezovanje. V nadaljevanju 
pojasnjujemo, kakšen je lahko pozitiven 
doprinos k razvoju učencev, če sodelujejo v dobro 
pripravljenem praktičnem pouku na terenu. Pri 
tem so izhodišča lastne izkušnje ter refl eksije 
različnih učiteljskih praks, ki jih opazujemo in 
doživljamo kot študenti geografi je.
Medpredmetno povezovanje in 
praktični pouk
V učnem načrtu za geografi jo za osnovne šole 
(Učni načrt, 2011) beremo, da naj bi pri pouku 
geografi je učenci razvijali celostno geografsko 
mišljenje, ki vključuje tudi povezovanje z drugimi 
predmetnimi področji. To je velikokrat težko in 
preveč obremenjujoče, saj zahteva poleg poznavanja 
učnega načrta tudi dobro poznavanje interesov in 
sposobnosti učencev in kasneje tudi zelo dobro 
pripravo in usklajevanje z učitelji drugih predmetov. 
Učni načrt vsebuje kratke opise nekaterih možnosti 
medpredmetne povezave z geografi jo. Povezave 
lahko najdemo z večino obveznih predmetov v 
osnovni šoli, pa tudi z izbirnimi: s slovenščino, 
zgodovino, matematiko, naravoslovjem, športno 
vzgojo, raziskovanjem domačega kraja … Učni 
načrt predvideva tako vsebinsko povezavo kot tudi 
skupno didaktično zasnovo, ki se nanaša na proces 
usvajanja določenih vsebin, s čimer so mišljena 
različna razvijanja veščin: sodelovalno delo in 
učenje, projektno delo, kritično branje ipd. (Učni 
načrt, 2011).
Učni načrt predvideva tudi različne oblike 
terenskega dela – čim bolj pogosto neposredno 
opazovanje geografskih procesov v okolju, kjer 
se odvijajo. S poukom na prostem se omogoča 
Terensko delo z uporabo mobilnih 
tehnologij pri pouku geografi je
Fieldwork Using Mobile Technologies in Geography Class
52
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
iz prakse

V šoli še vedno 
prevladuje teoretična 
in na besedilu 
zasnovana tradicija, 
pri čemer je učbenik 
glavna pot do znanja 
in učenja, medtem 
ko ima vsakodnevna 
izkušnja učenca 
veliko šibkejši 
položaj.
doživljajsko učinkovitejši pouk in pridobivanje 
vseživljenjskega znanja, ki je skupno vsem 
šolskim predmetom (Učni načrt, 2011).
Čeprav so lahko učni procesi znotraj štirih sten 
pri geografi ji zelo raznovrstni, pestri in zanimivi, 
je pomembno, da učenci teoretično znanje 
povežejo tudi s prostorsko izkušnjo. Za takšno 
obliko dela se učitelji pogosto ne odločijo, čeprav 
mnogi avtorji pišejo o prednostih različnih 
oblik terenskega dela oz. praktičnega učenja v 
okolju. Naravno okolje, ki postane učno okolje, 
hkrati odpira možnosti za lažje načrtovanje 
medpredmetnega pouka. Če želijo namreč učenci 
razumeti dogajanje v okolici, so primorani 
povezovati znanja mnogih predmetnih področij. 
Pri praktičnem učenju v okolju naletimo tudi na 
mnoge dejavnike, ki pogojujejo izvedbo takšnega 
dela, to so: zunanje okoliščine, kot so pokrajinske 
značilnosti, spremstvo, vreme, oddaljenost, 
in notranji dejavniki, kot so sodelovalni 
tim učiteljev, motivacija učencev in njihova 
pripravljenost za takšno obliko dela.
Končno nekaj, kar je zanimivo tudi nam, fantom! 
Foto: A. Golob, 2019
Arne N. Jordet (2009) z univerze Hedmark 
na Norveškem v svoji raziskavi ugotavlja, da 
tako učitelji kot učenci ne uspejo pretvoriti idej 
napredne pedagogike, kot je učenje na prostem, 
v primerno prakso. V šoli še vedno prevladuje 
teoretična in na besedilu zasnovana tradicija, pri 
čemer je učbenik glavna pot do znanja in učenja, 
medtem ko ima vsakodnevna izkušnja učenca 
veliko šibkejši položaj. Pravi, da »se učenci in 
učitelji v svojem vsakodnevnem delu v veliki 
meri nanašajo na papirnate različice resničnosti 
in daleč od kontekstov, v katerih učenci običajno 
delujejo«. Dalje ugotavlja, da se na Norveškem 
učenje na prostem, kadar se izvaja, običajno 
konča kot igra, ki ni miselno zahtevna in kjer so 
pomembni v glavnem samo odnosi, zato učencu 
ne omogočajo globljega razumevanja predmeta. 
To je podkrepljeno z mednarodnimi primerjalnimi 
raziskavami kompetenc učencev iz matematike, 
naravoslovja in branja (PISA, TIMSS in PIRLS), 
kjer so rezultati norveških šol slabi. Kljub temu 
pa po njegovem mnenju obstajajo razlogi za 
domnevo, da ima učenje na prostem v kombinaciji 
s tradicionalnim poukom v razredu velik potencial 
in lahko pomembno vpliva na učenje posameznega 
učenca kot celotnega človeka (Jordet, 2009).
Dosežki slovenskih osmošolcev v raziskavi 
TIMSS 2015 niso slabi, saj so med udeleženimi 
državami nadpovprečni. V tej raziskavi težko 
povezujemo izkazano znanje s terenskim 
delom, saj pri pregledu nalog ugotovimo, da 
bi lahko samo eno izmed nalog področja ved o 
Zemlji (ki vključuje geografsko znanje) povezali 
s praktičnimi izkušnjami na terenu. Naloga 
(S042217) se navezuje na padanje sence ob 
sončnem vremenu, ki jo je 73,4 % slovenskih 
osmošolcev, ki so bili vključeni v raziskavo, rešilo 
pravilno (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).
Dalje Jordet (2009) navaja, da učenci pri pouku 
v okolju proučujejo predmete, oblike in procese 
bolj celostno: s telesom in čutili, sodelovanjem in 
komunikacijo. Na ta način spodbujamo učenčev 
vsestranski razvoj: kognitivne, gibalne in praktične 
spretnosti. Po njegovem mnenju učenje na prostem 
lahko pomembno prispeva k bolj celostni izobrazbi. 
Govori o daljnosežni sp remembi izobraževalnega 
dela. Učenje na prostem je zato treba razumeti kot 
sestavni del celotnega izobraževanja. Po njegovem 
bo rezultat boljša šola z boljšimi učnimi rezultati, 
boljšim počutjem ter boljšim telesnim in duševnim 
zdravjem. Navaja tudi, da bi posledično moralo 
biti izobraževanje na prostem nujni sestavni del 
izobraževalnih študijskih programov in bi moralo 
biti ponujeno tudi kot dodatno usposabljanje za 
vse učitelje, ki si to želijo. 
V Sloveniji usposabljanja za učitelje v praksi 
že obstajajo (Katalog programov nadaljnjega 
izobraževanja in usposabljanja strokovnih 
delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 
2019/2020, 2019). Vprašanje pa je, koliko se to v 
resnici odraža v praktičnih izkušnjah slovenskih 
šolarjev in dijakov.
Zagotovo ima pomembno vlogo pri spodbujanju 
terenskega dela tudi vsakoletno tekmovanje 
iz znanja o geografi ji, ki vedno vključuje 
tudi terenski del (Pravilnik o tekmovanju 
osnovnošolcev in srednješolcev v znanju 
geografi je, 2019).
Mobilna aplikacija CŠOD Misija
Mobilna aplikacija CŠOD Misija (2019) deluje 
kot mobilni vodič z učnimi potmi za samostojno 
učenje na prostem. Podrobnejša navodila za 
uporabo aplikacije CŠOD Misija so prosto dostopna 
na uradni spletni strani http://misija.csod.si/si/.
53
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
iz prakse

Uporabljeni so zmogljivost sodobnih mobilnih 
tehnologij in motivacijski pristopi z elementi 
iger. Uporabnik se s pomočjo aplikacije poda na 
učne poti – misije – po neraziskanih kotičkih, 
ki jih je v različnih okoljih vredno raziskati. 
Vsaka misija vključuje tudi številne izzive in 
pridobivanje točk, možno pa je tudi pridobivanje 
značk za opravljene misije, kar celotno izkušnjo 
naredi še bolj zanimivo in privlačno. Misije 
pripravljajo v glavnem slovenski učitelji in 
strokovnjaki za učenje na prostem pod okriljem 
Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Aplikacijo 
CŠOD Misija poganja platforma Quest, ki jo je 
razvilo slovensko podjetje DigiEd.
Če pregledamo naslove posameznih misij, 
ugotovimo, da misije pokrivajo skoraj celotno 
območje Slovenije, najdemo jih tudi v tujini, in so 
prosto dostopne v aplikaciji, ki si jo naložimo na 
telefon ali tablični računalnik. Pokrivajo različne 
teme in so pripravljene za različne starosti. 
Aplikacija ni namenjena pisanju veliko besedila, 
zato informacije o uresničevanju ciljev iz učnih 
načrtov niso neposredno predstavljene.
Podobni načini terenskega dela po učni poti so 
lahko tudi s pomočjo QR-kode in pametnega 
telefona ali aplikacije Actionbound.
Geografsko-naravoslovni dan 
in misija »Raziskujmo Spodnjo 
Polskavo«
Z aplikacijo smo se seznanili v okviru 
študentskega projekta (ŠIPK) »Uporaba aplikacije 
CŠOD Misija za avtentično učenje v okolju«, kjer 
smo med seboj sodelovali študenti različnih 
študijskih smeri in mentorji ter izdelali vsak 
svojo misijo (učno pot) (Golob, 2019).
Avtorsko misijo »Raziskujmo Spodnjo Polskavo« 
smo želeli preizkusiti, zato smo se na osnovni 
šoli na Spodnji Polskavi dogovorili, da bo misija 
del naravoslovnega dne, ki bo geografsko 
obarvan. Omenjeno misijo so tako preizkusili 
učenci treh devetih razredov, skupaj 49 učencev.
Skupina pred rojstno hišo Antona Ingoliča med iskanjem 
odgovora na vprašanje 
Foto: A. Golob, 2019
Izzive in zanimivosti na izbranih lokacijah smo 
v misiji pripravili tako, da vsebujejo geografske 
vsebine (v glavnem je šlo za ponavljanje 
vsebin, ki naj bi jih devetošolci že usvojili) 
in se v vsebini povezujejo z naravoslovjem, 
zgodovino, slovenščino, matematiko. Poleg 
tega pa vzpodbujajo tudi iskanje odgovorov 
na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. 
Kljub temu da so sledili navodilom na mobilni 
napravi, so morali biti učenci pozorni tudi na 
prometne predpise (hoja po pločniku, pazljivo 
prečkanje ceste). Osredotočenost na misijo in 
hkrati cesto bi lahko za marsikoga predstavljala 
težavo. Večina vprašanj je bila zastavljena tako, 
da so vzpodbujala načrtno opazovanje domače 
Videz misije v aplikaciji na mobilnem telefonu in nekaj primerov misij, ki so na voljo.
Primeri nalog v misiji »Raziskujmo Spodnjo Polskavo« (z leve: tip naselja, kartiranje, 
posegi v strugo)
54
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
iz prakse

okolice, ki tudi pri domačinih marsikdaj ostaja 
neraziskana. Vzpodbujala so tudi sodelovalno 
delo, saj so si lahko med seboj pomagali in 
sodelovali v parih. Način zbiranja točk za 
pravilne odgovore in čas, ki je na voljo, da 
učenci naloge opravijo, pa pripomoreta k večji 
motiviranosti in gibanju, ki sta dandanes med 
učenci še kako potrebna. Ob vsem tem so učenci 
razvijali tudi zanimanje za domačo pokrajino, 
saj jih je pot vodila na mnoge kotičke, ki jih 
sicer v okviru pouka, pa tudi v prostem času, 
najverjetneje niso obiskali.
Geografske vsebine, vključene v misijo, so 
orientacija (kot glavna sestavina naravoslovnega 
dne), kartiranje, določanje smeri neba, tip hiš, 
tip naselja, gostota prebivalstva, pretok in struga 
reke, relativna in absolutna nadmorska višina.
Druge vsebine, vključene v misijo, pa 
predstavljajo življenje in delo znanega 
slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, ki je živel 
na Spodnji Polskavi, uporaba velike in male 
začetnice, zgodovinski pomen določenih stavb in 
objektov, prepoznavanje drevesnih vrst …
Opažanja ob izvedbi: prednosti 
in slabosti
Vsaka oblika in metoda pouka ima svoje 
prednosti in slabosti. Pri praktični obliki pouka, 
natančneje pri uporabi zgoraj omenjene spletne 
aplikacije, smo opazili veliko prednosti. Prvo in 
po našem mnenju najpomembnejšo – zunanjo 
motivacijo učencev – smo dosegli s pomočjo 
uporabe aplikacije za mobilne telefone, ki med 
poukom za prosto uporabo sicer niso dovoljeni, 
za izobraževalne namene pa le redko. Druga 
prednost je zbiranje točk, ki jo nudi aplikacija in 
ki pripomore k tekmovalnosti, saj so se učenci 
potrudili in želeli čim boljši rezultat. Ob vsem 
tem se niso zavedali, da so naredili tudi veliko 
dobrega za svoje zdravje. Pri izvajanju so učenci 
ne samo hitro hodili, ampak celo tekli. Zaradi 
časovne omejenosti so morali sodelovati v parih, 
pri čemer so se urili v sodelovanju. Prednost 
je seveda tudi vključevanje vsebin različnih 
predmetov. Spreten učitelj bo vprašanja v 
misiji zastavil tako, da bodo učenci primorani 
opazovati okolico in s pomočjo proučevanja 
dejanske okolice najti odgovor na vprašanje.
Aplikacija žal ne ponuja vpogleda v bazo 
učenčevih odgovorov, kar bi bilo dobrodošlo z 
vidika učiteljeve analize o učenčevem znanju in 
evalvaciji pripravljene misije.
Največjo slabost, ki smo jo opazili med samo 
izvedbo, je predstavljala nevarnost prometa, saj 
so se nekateri učenci kljub strogim predhodnim 
navodilom, da morajo biti pozorni na promet, 
vedli zelo neodgovorno. Nekateri so bili preveč 
osredotočeni na spremljanje zemljevida na 
telefonu in zato manj osredotočeni na varnost 
premikanja od točke do točke. Zato je bilo 
izredno pomembno, da so hodili v skupini s 
spremljevalcem na tistih mestih, kjer je bila 
v bližini bolj prometna cesta. Slabost z vidika 
učitelja je tudi v tem, da aplikacija še ne omogoča 
spremljanja napredka učencev. 
Greva kar čez njivo ali okrog po cesti? 
Foto: A. Golob, 2019
Podobne ugotovitve je pri uporabi praktičnega 
terenskega dela z uporabo aplikacije CŠOD 
Misija opisala tudi učiteljica K. Kumprej Pečečnik 
(2019), kar pomeni, da bi lahko bil ta način 
primeren in uporaben za mnoge.
Rezultati motivacijskega vprašalnika
Iz rezultatov motivacijskega vprašalnika, ki so 
ga učenci izpolnili po zaključku geografsko-
naravoslovnega dne, ugotavljamo, da jim je 
bil všeč takšen način terenskega dela, kjer so 
lahko uporabljali mobilni telefon. Nekateri so 
menili, da je sledenje navodilom na telefonu v 
bližini prometnih poti nevarno, drugi pa, da 
ni. Navedeno bi lahko bilo povezano z njihovo 
vsakdanjo izkušnjo uporabe telefona. Področja 
varnosti pa vsekakor ne smemo zanemariti. 
Ker je bil naravoslovni dan sestavljen iz štirih 
55
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
iz prakse

različnih načinov dela (meritve v potoku, 
kartiranje, kroženje po točkah z učnimi listi 
in učna pot v aplikaciji CŠOD Misija), nas 
je zanimalo, kateri del se jim je zdel najbolj 
zanimiv in iz katerega dela so po njihovi oceni 
odnesli največ novega znanja. Najzanimivejši 
del naravoslovnega dne se jim je zdela učna pot 
v aplikaciji, saj je bilo že na pogled očitno, da jih 
igrivo pridobivanje znanja in vodenje po poti 
navdušuje. Učenci menijo, da so se največ naučili 
z reševanjem izkustvenih nalog, povezanih z 
okolico, ki so bile na učnih listih. Takšen odgovor 
nas ni presenetil, saj so se vsebine, ki smo jih 
pripravili v aplikaciji, nanašale na utrjevanje 
snovi in povezovanje z značilnostmi kraja in ne 
na usvajanje nove, čemur so bili namenjeni učni 
listi.
Sklep
V prispevku o opisani izkušnji smo želeli 
poudariti, da prednost praktičnega pouka na 
terenu ni samo v tem, da je takšen pouk učencem 
všeč, ampak je pomembno tudi, da povežejo 
znanje mnogih področij v okolju, kar pomeni, 
da je njihovo znanje potem bolj povezano. 
Zato lahko takšen način pouka vodi do višjih 
kognitivnih ravni znanja in dolgoročno razvija 
sposobnosti reševanja problemov, ki se pojavljajo 
v njim znanem okolju.
Viri in literatura
1. CŠOD Misija (2019). CŠOD in DigiEd. http:/ /misija.
csod.si/si/#sec_1 (dostopno 8. 4. 2020).
2. Golob, A. (2019). Raziskujmo Spodnjo Polskavo. 
CŠOD Misija. http:/ /app.csod.si/front/mission/381 
(dostopno 8. 4. 2020).
3. Japelj Pavešić, B. in Svetlik, K. (2016). Znanje 
matematike in naravoslovja med osmošolci v 
Sloveniji in po svetu. Izsledki raziskave TIMSS 2015. 
Ljubljana: Pedagoški inštitut. http:/ /timsspei.splet.
arnes.si/fi les/2016/11/T15-tretja-osmosolci.pdf 
(dostopno 4. 10. 2020).
4. Jordet, A. N. (2009). What is Outdoor Learning?. 
OUTLiNES – Outdoor Learning in Elementary 
Schools – from Grassroot to Curriculum in 
Teacher Education Learning, fourth edition. 
Socrates programme 2006-2009. http:/ /www.
outdooreducation.dk/fi les/foundation%20
course%20manual.pdf (dostopno 7. 4. 2020).
5. Katalog programov nadaljnjega izobraževanja 
in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in 
izobraževanju za šolsko leto 2019/2020 (2019). 
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 
RS. https:/ /paka3.mss.edus.si/katis/Katalogi/
KATALOG1920.pdf (dostopno 7. 4. 2020).
6. Kumprej Pečečnik, K. (2019). Pametna uporaba 
telefona. V: Lipovec, A. ur. Vloga predmetnih 
didaktik za kompetence prihodnosti. Zbornik 
povzetkov. Maribor: Univerzitetna založba 
Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta. 
https:/ /press.um.si/index.php/ump/catalog/
view/433/507/762-1 (dostopno 7. 4. 2020).
7. Pravilnik o tekmovanju osnovnošolcev in 
srednješolcev v znanju geografi je (2019). Ljubljana: 
Zavod RS za šolstvo. https:/ /www.zrss.si/zrss/
wp-content/uploads/2020-09-16-pravilnik-o-
tekmovanju-os-in-ss-v-znanju-geografi je.pdf 
(dostopno 28. 9. 2020).
8. Učni načrt: Geografi ja., Program osnovna šola 
(2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo 
za šolstvo in šport. https:/ /www.gov.si/assets/
ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/UN_geografi ja.pdf (dostopno 7. 4. 
2020).
56
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
iz prakse