KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 103 UPRAVA, OBNOVA IN PRESKRBA NA JESENICAH OD OSVOBODITVE DO KONCA LETA 1945 JANEZ KOPAČ Nova ljudska oblast se je začela obliko- vati med narodnoosvobodilno borbo z usta- navljanjem in delovanjem odborov OF in voljenih narodnoosvobodilnih odborov. Mesitni odbor OF Jesenice je že 10. maja 1945 od predstavnikov predvojne mestne ob- čine Jesenice prevzel pisarno in posle občin- ske uprave. Pri tem aktu so bili navzoči predstavniki mestnega odbora OF in pred- vojne mestne občine. Predstavniki mestnega odbora OF: Alojzij Furlan: sekretar mestnega odbora OF; Viktorija Medje: organizacijska sekretarka OF; Kristina Malej: organizacijska sekretarka Slovenske protifašistične ženske zveze (SP2Z); Emil Lah: narodna zaščita; Jože Reichman: odsek za prehrano in fi- nance; Marija Talar: tajnica mestnega odbora OF; Pavla Kolenc: članica mestnega odbora ' OF; ; Ivan Brišar: član okrajnega odbora OF Je- senice; Kristina Bregant: članica okrajnega odbo- ra OF Jesenice; Jožef Svetina: član okrajne narodne za- | ščite Jesenice. ! ! Predstavniki predvojne občine Jesenice: . ing. Kurt Hofmann: župan; i dr. Vinko Zalokar: tajnik. i I Na sestanku so sklenili, da se prevzame ' vsa imovina stare mestne občine Jesenice i in vsi uradni spisi ter seznami, ki so nastali : med upravnim poslovanjem občine do 10. = maja 1945. Zupan je izjavil, da imovino od-i daj a, prevzemniki pa so soglašali z njegovo izjavo in jo prevzeli v nadaljnje upravljanje. Zaradi odsotnosti občinskega knjigovodje ta dan niso dokončno opravili primopredaje. Pregledali in prevzeli so le gotovino v občin- 104 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 ski blagajni, ki je znašala 5358,43 RM, in blagajno komisije za utrditev nemštva, ki je izkazovala 4669,45 RM gotovine. Zastopniki ljudske oblasti so zahtevali na- tančen pregled občinskih finančnih knjig. Zlasiti so želeli biti seznanjeni s stanji ob- činskih denarnih fondov ter s stanjem vlog v Okrajni hranilnici v Radovljici. Na seji so sklenili, da predstavnikom predvojne mestne občine še ne bodo dali dokončne razrešnice. Župan ing. Kurt Hofmann je dobil popolno razrešnico na seji 4. junija, ko so podrobno pregledali stanje občinskih financ. Premo- ženjsko stanje mestne občine Jesenice, lîi so ga izkazovali zaključki finančnih knjig na dan 4. maja 1945, je znašalo 717.431,42 RM. Del pi-emoženia je predstavljala gotovina v občinski blagajni. Drugi del pa so sestavljali fondi, ki so nastali iz viškov proračunskih let 1942 in 1943 ter so bili naloženi na poseb- nih hranilnih knjižicah pri Okrajni hranil- nici v Radovljici. Fondi so bili vezani na- mensko in časovno. To so bili: fond za ob- ratno poslovanje, fond za vodovod, fond za razširitev pokopališča, fond za obnovitev me- ščanske šole, fond za nakup velikih gasilnih naprav, fond za mestno klavnicO', fond za od- plačilo posojil, fond za obnovo cesit, fond za novo športno igrišče, fond za nakup parcel za obnovo cest in fond za splošno izravna- vo proračunov. Skupna vsota na fonde nalo- ženega denarja je znašala 247.743 RIVI. Nekaj denarja je bilo naloženega tudi v ljubljanskih denarnih zavodih. UPRAVNA ORGANIZACIJA Območje mestnega odbora OF je bilo raz- ' deljeno na kvarte, v katerih so delovali odbo- ri OF. Mestni odbor OF je bil podrejen Okrajnemu odboru OF Jesenice, okraj pa je spadal v Okrožje Ljubljana. Mestni odbor OF se je sestal na prvi seji 12. maja 1945. Sestavljali so ga isti člani, kot so bili navzoči pri primopredaji 10. maja. Z namenom, da bi poslovanje mestnega od- bora OF potekalo kar najbolj organizirano, so že na prvem sestanku določili uradne ure za stranke (vsak dan od 8.—12. ure in od 14.—18. ure, v sobotah od 8.—12. ure), na drugi seji 21. maja pa so ustanovili prve od- seke: —¦ gradbeni odsek; — socialni odsek; — delovni odsek; — prehranjevalni odsek. Nekaj dni kasneje so ustanovili še stano- vanjsko komisijo. Predvideno je bilo, da se bodo ustanovili še drugi odseki, če se bo po- kazala potreba. V začetku junija 1945 so po kvartih posta- vili pisarne z enim zaposlenim. Vsak kvart je moral imeti kurirja, ki je skrbel za zvezo med kvarti in mestnim odborom OF. Posku- šali so urediti tudi pisarniško poslovanje. Na seji 10. junija so člani mestnega od- bora OF poročali o pregledih po kvartih. Ugotovili so, da odbori OF po kvartih v glavnem delajo dobro. Težave pri njihovem poslovanju pa je povzročalo dejstvo, »... da se nekateri prosilci obračajo direktno na nadrejena mesta mimo odborov in da tam dosežejo dovoljenja, za katera so bili pri od- borih odbiti. ..«. Na tak način so nekateri ljudje prišli do potnih dovolilnic, živilskih dodatkov itd. Tako poslovanje je rušilo av- toriteto odborov OF po kvartih. Prav tako tudi ni bila rešena kompetenčna pristojnost med Okrajnim odborom OF Je- senice, mestnim odborom OF Jesenice in Na- redno zaščito, kar je vodilo do nezadovolj- stva med prebivalstvom. Avgusta 1945 so bile splošne volitve v na- rodnoosvobodilne odbore, na katerih so iz- volili tudi mestni narodnoosvobodilni odbor Jesenice (MNOO), ki se je konstituiral na seji 22. avgusta. Novi odbor so sestavljali: Ivan Brišar: sekretar, Vinko Genussi: tajnik, Peter Preveč: finance, Srečko Šorli, Jakob Pretnar: trgovina in preskrba, Jože Stražišar: socialno skrbstvo, Vinko Genussi: gradnje, Franc Rozman, Slavko Demšar, Viktorija Bregant: notranji odsek, Pepca Per ko, Franc Škrl: prosveta, Jakob Pretnar: obrt, ing. Viktor Kotnik: industrija, dr. Franc Bergelj: zdravstvo, Albin Noč, Andrej Smolej: kmetijstvo, Viktorija Bregant, Janez Bizjak: stano- vanjske zadeve. V tem času so začeli izdajati osebne izkaz- nice in podrobneje urejati kartoteko prebi- valstva. Dogovarjali so se tudi o prenosu matičnih knjig za območje Jesenic iz Radov- ljice, kamor so jih leta 1941 prenesli Nemci. Na sestanku 12. decembra je predsednik mestnega narodnoosvobodilnega odbora Ivan Brišar zaprosil za razrešnico, ker je pre- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 105 I vzel vodstvo Okrajnega narodnoosvobodilne- ga odbora. Do nadomestnih volitev, ki so bi- le predvidene za januar 1946, je bil kot za- časni predsednik imenovan Vinko Genussi, tajnik pa je postal Franc Skrl. OBNOVA IN KOMUNALNA UREDITEV Mesto je bilo porušeno, zato je bilo treba čimprej začeti z obnovitvenimi deli. Mestni odbor OF je 12. maja pozval prebivalce na javna dela za odpravo posledic vojne. ZlaiSti je bilo treba obnoviti javne stavbe in vse naprave mesta, ki so služile splošni koristi. Vodovodne naprave so bile poškodovane na 17 mestih, prav tako pa sta bili močno poško- dovani kanalizacija in električna napeljava. V mestu je primanjkovalo delavcev za ob- novitvena dela, zato je mestni odbor OF skle- nil, naj komanda mesta odredi večje število vojnih ujetnikov. Posebno so bili zaželjeni t. i. profesionalci, to je gradbinci in drugi obrtniki. Na sestanku 12. maja so se dogo^ vorili, da mora pri odstranjevanju ruševin, čiščenju prometnih žil in pri zapisovanju bombnih lijakov sodelovati tudi mladinska organizacija. Da bi se povečalo število de- lavcev pri obnovitvenih delih, je mestni ob- lastni organ izdal poziv o mobilizaciji vse delovne sile v mestu. Že na samem začetku obnovitvenih del so se pokazale velike te- žave, saj niso imeli na razpolago dovolj pre- voznih sredstev za odvoz ruševin. Komanda mesta je morala določiti primerno število za- plenjenih vozil za potrebe mestnega odbora OF. 21. maja so pri mestnem odboru OF usta- novili gradbeni odsek, ki je prevzel vodstvo pri obnovitvenih delih. Bližnji Titov rojstni dan so nameravali praznovati čim bolj delovno. Ljudska oblast je pozvala »... vse dela zmožno prebival- stvo, da se dne 25. maja ob 8. uri zjutraj ja- vi na delo s potrebnim orodjem za cišeenje ruševin bombardiranega deila Jesenic .. .«. Vozniki so se morali javiti s primernimi vo- zovi za odvoz težkega materiala. Zborno me- sto je bilo pred pokopališčem. Težave s prevozom ruševin so povzročile, da so očiščevalna dela v mestu potekala ze- lo počasi. Gradbeni odsek je dobil poobla- stilo, da se poveže z železniško upravo, ki naj odstopi nekaj vagonov, na katere bi od- lagali material. V okvir očiščevalnih akcij je spadalo tudi zbiranje starega železa po mestu, ki so ga. Zatrpane jeseniške vilice po končanem bombardiranju aprila 1945 (Fototeka Gorenjskega muzeja v Kranju) 106 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 oddajali v predelavo Kranjski industrijski družbi. Konec junija se je število deiLavcev pri obnovi občutno zmanjšalo. Vojaška oblast je iz Jesenic odpeljala večje število vojnih ujetnikov. Posledice so se takoj pokazale, po- sebno ker je bilo med ujetniki veliko grad- benih delavcev in obrtnikov. Mestni odbor OF je interveniral pri Okrajnem odboru OF in zahteval, da okrajni forumi posredujejo pri Kranjski industrijski družbi, da bi odsto- pila nekaj strokovnih delavcev. Zaželjeni so bili predvsem zidarji, mizarji, pleskarji in kleparji. Konec avgusta so odborniki mestnega na- rodnoosvobodilnega odbora razpravljali o regulacijskem načrtu, to je o urbanističnem načrtu Jesenic. Menili so, da je s tem v zvezd treba razmislliti o premestitvi pokopališča, o javnem kopališču in javnih sanitarijah. Konec avgusta je Jesenice obiskal minister za gradnje. Jeseničane je obvestil, da je slo- venska vlada že odobrila 3,000.000 din kre- dita za najnujnejša popravila in nove grad- nje na Jesenicah. Do 27. septembra, ko je bila seja mestnega narodnoosvobodilnega od- bora, je ministrstvo za gradnje že nakazalo 1,000.000 din dotacije. S tem denarjem so krili plače delavcem pri obnovi mesita za me- sece junij, julij in avgust. Oktobra so razpravljali o potrebnih kredi- tih za nadaljnja najnujnejša vzdrževalna dela. Mestni narodnoosvobodilni odbor je odobril nekaj kredita. Na isti seji so sprejeli tudi pravilnik o po- biranju gradbenih taks na področju mest- nega narodnoosvobodilnega odbora Jesenice. Pri obnovitvenih delih in gradnjah je pri- manjkovalo vseh vrst gradbenega materiala. Posebno občutno je bUo pomanjkanje oken- skega stekla, saj so bila zaradi bombnih na- padov razbita skoraj vsa okna. Težavo je mestni narodnoosvobodilni odbor poskušal rešiti z neposrednimi stiki z Okrožnim na- rodnoosvobodilnim odborom Ljubljana. Do konca leta je Jeseničanom z udarniškim delom uspelo za süo popraviti vodovod, ka- nalizacijo in električno instalacijo. Uredili so tudi nekaj hudourniških voda. PRESKRBA i Najtežja naloga, s katero se je prve povoj- | ne mesece srečaval mestni odbor OF, je bila ¦ preskrba prebivalstva s hrano, obleko in kur- i Javo. Na prvi seji mestnega odbora OF 12. maja se je razvila široka razprava o prehrani pre- : bivalstva. Pomanjkanje živD. je grozilo z la- koto. Na sestanku so sprejeli sklep, da bodo organizirali javne kuhinje, ki so jih name- stili po nekaterih gostilnah. Postavili so jih na Hrušici, na Javorniku, na Koroški Beli, pri Svetem Križu, na Jesenicah pa so jo ure- dili v tovarniškem kazinu in še nekaterih gostilnah. Kmalu se je pokazalo, da je ka- paciteta kuhinje v tovarniškem kazinu pre- majhna. Tu so se hranili predvsem delavci Kranjske industrijske družbe. Kuhinja je lahko priskrbela le 350 obrokov hrane. Od- borniki so predlagali, naj se kazina razbre- meni tako, da bodo za delavce železarne od- prli tovarniško kuhinjo. Maja je bilo že organizirano delo v klav- nici. Pred zakolom je živino morsd pregle- dati oglednik mesa. Mestni odbor OF je imel na zalogi nekaj živil. Z namenom, da bi jih pravično razde- lili med prebivalstvo, so sredi maja sklenili, da bodo popisali prebivalstvo po družinah. Vsak hišni poglavar je moral podpisati izja- vo, v kateri je navedel, koliko časa bo pre- bil s svojimi živui in katera živila mu m^anj- kajo. Na osnovi popisov so predstavniki mest- nega odbora OF določili koliko in katera ži- vUa. bodo posamezne družine lahko dobile. Pomembno je bilo, da je oskrbovanje s hrano j>atekalo čim bolj organizirano, zato so na seji 21. maja poleg drugih odsekov ustanovili tudi prehranjevalni odsek. Oblastnim organom je veliko težavo pov- zročala skrb za prehrano povratnikov, ki so bili izseljeni in internirani. Skrb zanje so po- verili odborom OF po kvartih. Pri razdeljevanju živil je prihajalo tudi do nepravilnosti. Na sestanku mestnega odbora OF 24. maja so opozorili, da mleka in kruha ne delijo po vseh kvartih enako. Poudarili so, da morajo upravičencem povsod deliti enake količine mleka za otroke, bolnike in starčke. Prav tako se ne sme več dogajati, da v enem delu Jesenic delijo za isto obdob- je po pol kilograma kruha, na drugem koncu mesta pa te po četrt kilograma. Kruh naj se po možnosti deli vsak dan. Pregled zapečatenih praznih stanovanj je pokazal, da je v njih tudi hrana. Da se ne bi pokvarila, je Narodna zaščita morala po- skrbeti, da so živila pobrali in jih razdeUli po trgovinah. Konec maja so prispele nove živilske na- kaznice za naslednja dva tedna. Ljudem so jih razdelili na sedežih odborov OF v kvartih. Trenutno so zaloge hrane za razdelitev na osnovi živilskih kart še zadostovale, niso pa imeli uskladiščenih živil za vnaprej. Posebna KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 107 i zahteva je bila, da se hrana deli le tako in toliko, kolikor je bilo označeno na nakazni- cah, »... z izjemo, da se zakuha ne da onim odraslim osebam, katere imajo na zalogi fižol in krompir ...«. Na seji 30. maja so ugotovili, da oskrba s hrano na Jesenicah ni urejena, za kar je bila kriva neredna dobava živil. Člani od- bora so zahtevali, da se priskrbi in uskladi- šči vsaj toliko hrane, da bo zaloga zadosto- vala za dva tedna vnaprej. Med prebivalstvom se je širilo nezadovolj- stvo, ker so iz časopisnih vesti ugotovili, da so pri prehrani precej velike razlike med Ljubljano in Gorenjsko. Zahtevali so, da se uredi preskrba povsod enotno. Pogoste so bile težave zaradi neredne in prekasne dostave živilskih nakaznic na Jese- nice. Tudi trgovine niso bile enako založe- ne, zato prebivalci posameznih kvartov niso mogli dobiti nekaterih živil. Zlasti je pri- manjkovalo maščob. Konec junija so začeli uvajati posebne karte za delavce, ki so opravljali težaška de- la. V začetku julija je bila hrana zanje že uskladiščena. Dodatne karte za živila so dobUe tudi po- rodnice, vendar samo na osnovi zdravniške- ga potrdila. Za dodatne obroke hrane niso veljala potrdila babic. Junija je bilo čutiti pomanjkanje mesa in maščob. Na karte za meso je mestni odbor OF dovolil prodajati moko, ki so jo imeli nekaj na zalogi. Višji organi oblasti so pre- povedali klanje telet. Smeli so klati le eno leto staro živino. Mestni odbor OF je bil mnenja, »... da se s tem živinoreji dela več- ja škoda, kakor če bi dovolili klanje telet, ki za rejo niso primerna ...«. Na sestanku 26. junija se je razvila raz- prava o pomanjkanju mesa. Menili so, da Je- senice same ne bodo zmogle kriti p>otreb po mesu. Bolje kot mesto so bUi z mesom in maščobami preskrbljeni okoliški kraji, kjer so kmetje klali svojo živino. Člani mestnega odbora OF so ugotovili, da so v Ljubljani pomanjkanje svežega mesa nadomestili s konserviranim mesom. Postavili so vpraša- nje, »... zakaj se to ni zgodilo tudi na Jese- nicah, ki so industrijski kraj in bi moral biti posebno dobro oskrbovan z živilskimi potreb- ščinami ...«. Predstavnik Okrajnega odbora OF je pojasnil, da se bo prehrana v ljub- ljanskem okrožju izenačila in da bodo pri preskrbi z živili imeli prednost industrijski kraji Odborniki tudi niso mogli razumeti, da so v Ljubljani in še v nekaterih krajih povrat- niki iz nemških taborišč kot dodatek dobili nekaj kilogramov moke, na Jesenicah pa nič. Zaradi pomanjkanja mesa so kartne za meso in maščobo časovno zapadle. Ljudem je bilo treba pojasniti, da bodo zanje pozneje dobili mesne konserve in kašo. Slaba je bila tudi preskrba s sadjem in ze- lenjavo. Na seji mestnega odbora OF 3. juli- ja so pojasnili, da so se dogovorili z višjimi forumi, da bodo Jesenice redno tedensko oskrbovali z dvema kamionoma sadja in ze- lenjave iz Kopra. Dostava pa ni potekala redno. Z reorganizacijo občinske uprave 22. avgu- sta je bil za preskrbo prebivalstva postavljen referat za trgovino in preskrbo. Kljub priza- devanjem celotnega mestnega narodnoosvo- bodilnega odbora preskrba z živili še vedno ni dobro funkcionirala. Živilske nakaznice so na Jesenice še vedno prihajale z zamudo, skladišča niso bila založena s krompirjem, neredna je bua preskrba z mlekom, še vedno se niso dobile meso in maščobe, prav tako pa tudi ni bila urejena preskrba s petrolejem. Vse to je povzročalo veliko kritike med pre- bivalstvom. Odborniki so menili, da je glav- ni vzrok za tako stanje neredna dobava iz Ljubljane. Sklenili so, da bo v primeru, če se stanje s preskrbo ne bo popravilo, moral predstavnik mestnega narodnoosvobodilnega odbora odpotovati v Ljubljano, da bo na se- dežu okrožja uredil dobavo živil. Oktobra se je preskrba s prehrano še po- slabšala. Poročilo referenta za trgovino in preskrbo na seji 22. oktobra pravi: »... Gle- de prehrane smo mnogo na slabšem, kot smo bili pred meseci...«. Težave so bile pri os- krbi z moko, fižolom, mlekom in krompir- jem. Poslabšala se je kvaliteta kruha, ker je na Jesenice prišla ržena moka mešana s sojo, medtem ko »... so trgovci v sosednji Radovljici, Bledu in okolici prejemali moko iz mlinov, ki meljejo žito ...«. Na zalogi pa so imeli približno 3000 kilo- gramov kondenziranega mleka, ki so ga raz- delili vrtcem, šoloobveznim otrokom in va- jenski šoli. Neko poročilo navaja, da obstaja nevar- nost, da bodo Jesenice preko zime ostale brez mleka. »... Mleka v mlekarnah ni, pač pa se dobi dosti mleka po kmetih, seveda za ceno, ki se plačuje na črni borzi...«. Konec leta so pri Okrajnem narodnoosvo- bodilnem odboru Jesenice ustanovili komi- sijo, ki je imela nalogo, da je skrbela, da so živila pravUno in pravočasno razpošiljali v posamezne kraje. Sklenili so, da bodo Jesenice poskušali os- krbeti z oljem, tako da bi na osebo prišlo 20 108 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 2G 1978 dekagramov olja. Domenjeno je bilo, da bo- do na Jesenice poslali okoli 2000 kilogramov perutnine, ki se bo lahko kupovala v prosti prodajali po trgovinah in zadrugah. Oblastni organi so skrbeli tudi za preskrbo prebivalstva z obleko, obutvijo in kurjavo. O izdajanju nakaznic za obleko in obutev so razpravljali na seji 30. maja. Menili so, naj se z njihovo izdajo trenutno še počaka, ker so pričakovali, da bodo zahteve velike, zlasti še, »... za one, ki bodo prihajali po- polnoma brez vsega iz taborišč in zapo- rov ...«. Za oskrbo povratnikov je mestni odbor OF predlagal, naj bi prebivalstvo pro- stovoljno oddajalo obleko, perilo, odeje, po- sodo in druge potrebščine, ki se bodo posebeij uskladiščile na Jesenicah in Javorniku. Narodna zaščita je dobila nalogo, da zaple- ni obleko v praznih in zapečatenih stanova- njih, jo popiše in uskladišči. Nakaznice za oblačila so izdajali samo odbori OF, kajti za- radi pomanjkanja ni bilo mogoče misliti na prosto prodajo. Na seji 22. oktobra so poro- čali, da so prošnje za obleko in obutev zelo številne, zahteve pa tudi velike. Poročilo pravi: »... Naslednji ponedeljek je bil prav- cati naval, zato je predsednik odredil, da se bodo prošnje reševale na masovnih sestan- kih ...«. Dogajalo se je tudi, da so ljudje do- bljeno blago med seboj zamenjavali in celo preprodajah. Zaradi takšne situacije so od- borniki sklenili, da bodo začasno prenehali sprejemati prošnje za oblačila in obutev, ra- zen najnujnejše, da bi tako lahko rešili že dva ali več mesecev stare zahteve. Izdali so posebne nakaznice za obleko in obutev za šoloobvezne otroke. Konec avgusta so razpravljali o preskrbi prebivalsitva z drvmi in premogom. Pri raz- deljevanju kurjave so upoštevali samo tiste proisilce, ki so bili zares upravičeni. Pri tem pa je bilo treba paziti, da potrošniki niso do- bivali kurjave na dveh krajih. To so uredili z nakaznicami, s katerimi je potrošnik izja- vil, na katerem mestu bo premog nabavil. Oskrba s premogom je potekala tako, da sta Kranjska industrijska družba in železni- ška uprava skrbeli za svoje delavce, za osta- lo prebivalstvo pa je premog nabavljal mest- ni odbor OF. Posebno so morali paziti, da so zagotovili zadosti kurjave za sode in urade Na sestanku mestnega narodnoosvobodil- nega odbora 12. septembra so ugotovili, da je na Jesenicah dovolj drv, primanjkovalo pa je gozdnih delavcev. Ti delavci so zahtevali dodatne karte za živila, ki jim jih je mestni narodnoosvobodilni odbor odobril, dodelil pa jim je tudi nakaznice za obleko in za čevlje. Vzporedno z jesenskim popisovanjem pre- bivalstva ;so izpolnjevali tiskovine, na ka- terih so prebivalci zapisali, za koliko časa so preskrbljeni s svojimi zalogami kurjave. Rezultate so uporabili pri nakazovanju drv in premoga. Pri izdajanju nakaznic je komi- sija vsakokrat ugotavljala, če stranka ku- rivo res nujno potrebuje. Podpis zalog ku- riva je pokazal, da večina prebivalstva nima zalog niti za mesec ali dva. Za drva so naj- več uporabljali neuporaben gradbeni lesen material podrtih hiš. Na seji 12. decembra so odborniki sprejeli sklep, da se mora premog prvenstveno raz- deliti družinam, šele nato samcem. »Vsak sa- mec pa, ki bi hotel biti udeležen pri delitvah kakor družina, naj prinese od kvartnega od- bora potrdilo, da ima sam sobo in da ne živi nikjer kot član družine...«. S tem ukrepom so poskušali preprečiti špekulacije pri oskr- bi s kurivom. Manjše količine premoga so dobili tudi ljudje, ki so imeli na zalogi ne^ kaj drv, z namenom, da bi drva prihranili. VIRI Uporabljal sem izključno zapisnike mesitnega odbora OF Jesenice in mestnega narodnoosvobo- diilnega odbora Jesenice za leto 1945, ki jih hra- ni Zgodovinski arhiv Ljubljana v arhivskem skladišču na Jesenicah.