Slovenec velja za Celovec: sa celo leto . • 5 for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za četert leta . 1 n 40 „ Po pošti: za celo leto • . 6 for. 30 kr. za pol leta . • 3 „ 20 „ za Četert leta . 1 „ 70 „ T* U rV ' tJ St 1 Oa5M.SLXa.ilBL. Za na-vadnodvestopno versto se plačuje: 5 kr. ktera se enkrat, 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuj e; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na Veke!** Nar. pesem. Rokopisi S6 De ITclCfljOe V Celovcu v saboto 14. januarja 1865. I. x 'hhi —. SLOVENEC Kaj hoče „Slovenec u ? tOjililBLIS. Nekako ponosno in veselo stopi „S love n e c 11 pred slovenski svet, — po no sn i^/|fier siie ^es^žlahtnega in svetega svojega namena; veselo, ker si je svest radostne in obilne podpore. No! kaj pa kaj hoče „Slovene c“ tako žlahtnega in svetega? Čujte, da na kratko povemo: ..Slove¬ nec 11 hoče, naj se slovenski duh izbuja in oživlja, uterjuje in razširja. In to je res žlahtno in sveto! Slovenski duh je prijatel sveti Cerkvi. Neveren, sveti Cerkvi sovražen duh veje široko po svetu. Le berite, kar se piše, le poslušajte, kar se govori, le glejte, kar se dela, in spoznali bote, da se strašen vihar vzdiguje proti sveti Cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju v Rimu. Saj veste, kako prekucuhi svoje grešne perste stegajo po rimski deželi, — kako se cerkveno premoženje ropa, — kako se usmiyene sestre čemijo iif 5 preganjajo, kako se resnice svete vere podirajo. Slovencem je pa vse tolegerdoba in gnjusoba, — Slovenci osta-\- nejo verni in zvesti sinovi svete svoje matere katoliške Cerkve: Kar je Slovencev, vsi so še katoličani, vsi\j» obžalujejo krivico, ki se godi sv. Cerkvi, vsi molitve pošiljajo in darove nabirajo za sv. Očeta papeža. Da se ta verni, katoliški duh med Slovenci ohrani in uterjuje, to hoče „Slovenec“, za to si bode napenjal svoje žile. Ne bode se vtikoval v dogmatiko in razkladal verskih resnic, — le spodbijal bode nesramne laži in napade zoper sv. Cerkev, zavračeval in prijel vsacega, kdor resnice in pravice sv. Cerkve žali, posebno pa bode se deržal zlatih besed, ki so jih premilostljivi knezoškof Anton Martin — Bog jim daj dobro ! — pri poslednjih duhovnih vajah na Kisli vodi govorili duhovnim svojim. Rekli so: „ Opominjam in prosim Vas, svoje brate Slovence in » učitelje našega rodii, ne dajmo nemškutarjem življenja našega zatreti, ne poteptati v smeti milega jezika mater¬ nega, kakor bi nemškutarji radi. Naš materni jezik je varh prave vere; katoliška vera ravno tako pred nami omaguje, kakor se slovenski rod ponemčuje: to nas skušnja več kakor tri sto let uči. 11 Branil bode toraj „S lo¬ vene c“ pravice sv. Cerkve in slovenski jezik, zraven pa ne bo ljudi, ki niso naše vere, nikoli černil ali pre¬ ganjal, temuč jim iz serca vešil vse tiste pravice, ki jim gredo po postavah naše deržave in jih bo vselej imel za enakopravne deržavljane. Slovenski duh je prijatel pravi omiki. Bog je dal Slovencem bistro glavo in žlahtno serce; zatorej napredujejo v vseh znanostih in vednostih vsem overam vkljub, in štejejo svoje slavne može v vseh sta¬ novih in po vseh deželah naše cesarevine. Naj nasprotniki naši le čemijo slovenski narod in ga pitajo z debelimi, da je sirov in neotesan; — dajte slovenskemu duhu prosto voljo in raztergajte mu vezi, in vidili boste, kako veselo in hitro bode napredoval in se vzdigoval od stopnje do stopnje. Pasti pa morajo overe in vezi, kterih je veliko, med kterimi je pa perva in naj teža ta, da slovenski jezik še nima v javnem življenji tistega mesta in tistih pravic, ki mu gredo. Že je sicer po šolah in kancelijah veliko boljši, že se tu glasi bolj pogostoma mili materni jezik: pa vendar še ni vse tako, kakor bi pri dobri volji in po pravici biti moglo, biti imelo. Tuj jezik po šolah, po kancelijah in v vsakdanjem življenji ovira in brani, da narod ne napreduje na potu omike in blagostanja, in dela, da narod zaostaja, svojo zavest izgublja in se poptujčuje. Zatorej se bode „S 1 o vene c“ poganjal za to, da slovenski jezik v šolah in kancelijah na slovenski zem¬ lji dobivlja tiste, vse tiste pravice, ki jih ima kak drug jezik v drugem kraji. Naznanjal bode tudi v slovenskem, lehko razumljivem jeziku, kar se zastran poljodelstva, živinoreje, obertni- štva, sadjo-, svilo- in vinoreje imenitnega po svetu iznajde ; nasvetoval bode, kaj gre prenarediti, kaj opustiti, kaj novega vpeljati, da bi se na noge pomagalo našemu kupčevavcu in obertniku, našemu kmetu in delavcu, kterim se vsem naše dni prav terda godi. Tako se bode širila po Slovenskem narodna omika in ljudska sreča. Slovenski duhje prijatel mogočni Avstriji. Bili so žalostni časi, da se od Avstrije še go¬ voriti ni smelo. Nemci so jo vlekli v Frankobrod in si mislili napraviti veliko Nemčijo od baltiškega morja tj e do jadranskega, od Visle tje do Rajne. Madjari so razsajali v Buda-Peštu in si snovali obširno Madjarijo: ,. A v s t r i j a mora na dva kosa 11 , tako je šel glas in hrup. Slavjani pa in ž njimi tudi Slovenci so djali: „Tega pa ne, mi se nočemo in ne damo pone me iti in pomadjariti. Avstrija mora stati! 11 Slavjanov politika je obveljala in Avstrijo otela razpadu in pogubi. Slovenski duh’ je še zdaj prijatel Avstrije: Slovenci po svojo kri prelivali lani na Nemškem, in prelivali jo še bodo, kadar jih pokliče presvitli cesar: Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu ne gane! 11 Pa slovenski narod ni le volje, s pestjo in s kervijo Avstrijo braniti in deržati, —tudi svoje dušne moči je volje predragi svoji domovini darovati. „S love n e c 11 hode torej svoje rojake pri tem podpiral in jih podu- čeval o vseh političnih rečeh. Tako bode vedno cvetela starodavna ljubezen do Avstrije in se širila občna omika tudi v političnih zadevah, in omikano ljudstvo slovensko bode zvesto podpiralo cesarsko vlado in Avstrija bode stala in slovela kot svobodna, srečna in mogočna deržava. Tak je duh slovenski : Prijatel je sveti Cerkvi, prijatel pravi omiki -in prijatel mogočni Avstriji; v tem duhu delajo vsi slovenski časopisi: Joviče 11 , „Umni G o sp o d a r" na polji kmetijskem in obertnijskem, „Z g o- d n j aDan i ca 11 na cerkvenem, „U č. Tovarš 11 na šfllskeiti, „Glasnik“ na lepoznanskem in „Slo v. Prij ate 1“ na homiletičnem—le polje politično je skorej še prazno in čaka delavca. Prišel je „Slovenec“ v in je vtfl' v slovenskem duhu obdelovati polje politično, — to hoče ,.S1 oven c c“ in si izvoli za geslo svoje: „Ži vi, •'ž ; L s ^ duh slovenski, b odi živ na veke! 11 V Celovcu na sv. treh Kraljev den. Vrednlšl*||g|gg\ 2 — Deržavni zbor. Presvitli cesar je sklical deržavni zbor na 12. no¬ vembra. Malokdo kaj imenitnega pričakuje od zdajnega derž. zbora, kajti ni tam niti Ogrov, niti Hervatov, niti Talijanov, in zdaj so jo potegnili zavolj tega in tega še Cehi in Moravci. Vendar je ves svet radovedno priča¬ koval, kaj bode kaj letos. Dunajski časniki so nam že davno poprej napovedovali, da se bode na levici, kjer so večidel Nemci in nemškutarji, vsi po novem kopitu liberalci in vneti centralisti, strašen vihar proti mini- sterstvu vzdignil ter ga tudi razpihal. Ni čuda tedaj, da jih je mnogo kojnej zbora čakalo in se Bog ve kaj na- djalo. ,,Gorje tiSmerling!" tako so si, se nam zdi, sko- rejda vsp nasproti klicali. Zaželeni dan je tudi kmalu prišel. Že predsednik vitez Hasner s svojim govo¬ rom ni nič kaj dopadel, pa se tudi ni čuditi, ker je ka¬ kor kak modrijan govoril in nikomur do živega segel. Dobro znani g. Jiskra je tudi to leto izvoljen bil, da je načertal, kako se ima cesarju odgovoriti. O tem se je potlej splošno in posebej govorilo ali debatiralo. Obse- gel pa je načert še dosti natanko in popolno, kaj še vsega deržavi menjka, kaj je treba storiti, kaj opustiti, da bode prav. Le verstice, kjer se je bilo Ogersko v misel vzelo, bile so presplošne in nekako merzlo rečene, kakor da bi bilo to kaka mervica. Ravno tako poveršen in nedoločen je bil stavek o Galicijskih zadevah. Začne pa se zdaj splošno pomenkovanje. Vstali so zaporedoma ter govorili poslanci: Mende vzlasti za to, da se na Ogerskem štrena zravna; grof K i n s k i o nemških, in dr. Berger o notranjih deržavnih zadevah, o kterih pravi, da so žalostne, da je že potreba, samega sebe spoznati in jo drugam zakreniti, ponavljaje besede pru¬ skega kralja Miroslova II.: „Avstrijanski ministri se že dolgo časa sem trudijo deržavo pogubiti, pa dozdej se jim to ni se po volji zgodilo!“ Jako pomenljive besede! G. Skene pretresu)e denarstvene in gospodarstvene zadeve, in pravi, da so zelo čemerne in zmiraj slabše. Ministerstvo molči, akoravno je slišalo debelih in grenkih besed. Govorili so potem prof. Greuter, Tirolec, ki je pervikrat poprijel za besedo in nam marsiktero upanje izbuja, ker Tirolci so sploh za samoupravo (avtono¬ mijo) in v važnih rečeh z nami glasujejo; potem dr. Sin dl er, ki zna, odkar je c. kr. notar, dobro kljubo¬ vati, da morebiti mnogim dopada, nam pa ne; in sled¬ njič g. dr. M. Kaisersfeld izGradca. Govor njegov i *e bil z naj večim poslavljenjem sprejet, ter mu je tudi že lakljado in častno meščanstvo donesek Mirno in točno je govoril ter razodeval stiske in bolečine avstrijanskih narodov, in priznati se mora, da je vse gola resnica. Pri posebnem pomenkovanji je naš slavni poslanec dr. T o m a n junaško povdarjal, da smo le Avstrijani, in da nimamo na Nemškem ničesar iskati, pritoževaje se, da deželni zbori ne morejo nikamor naprej, ker so jim tako zelo roke zvezane. Kje pa so drugi slov. poslanci? Prof. H er b st ni s tem zadovoljen, rekši, da je češki dež. zbor veliko storil, pa kmalu potem ni kaj veselega o denarstvenih zadevah pravil. Minister Š m e r 1 i n g še le zdej vstane, in izkuša dokazati, da je vlada vse storila, kar je bilo mogoče, in da zavolj tega že pridobiva na vse strani zaupanje. Počasi se tudi deleč pride! Sedmograško je to spoznalo ter poslance v derž. zbor volilo. Kmalu jim bodo tudi drugi sledili, ker vlada vsem hoče dobro, samo da bi hotli to spoznati in ceniti — vse nekako tako, kakor da bi bil hotel reči: „mi še lahko čakamo! 1 ' Ali njegova sicer tako prepričavna beseda zdaj ni ogrela in ganila nikogar. (Dalje pride.) Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Dunaj. Deržavni zbor se je 9. t. m. zopet pričel Kri se je nekako ohladila in od njegove delavnosti se veliko ne pričakuje. Ali veliko več se govori in piše o papeževi okrožnici, in da jo bo skorej dun. Kardinal v posebnem pastirskem listu vernim naznanil. Dežele notrajno-avstrijanske. Celovec. (Čitavnica) 14 mladih sestric je, ki marljivo delajo za slavno svojo mater. Med njimi je tudi naša čitavnica, ki dela na vse strani. Petkrat na teden je nauk v slovenskem jeziku: pondeljek in petek za pervence, torek in saboto za bolj izurjene Nemce, in sredo za Slovence. —• Tedenski zbor je vsako sredo ob devetih zvečer, kjer se pretresa in sklepa, kar je potreb¬ nega.— Veselice je napravila čitavnica te le: 8. jan. ples, 24.jan. obletnica: beseda s plesom, 2. Febr. beseda v spo¬ min Vodnikov in tombola, 19. febr. ples, 19. marca beseda s tombolo, 2. aprila beseda s tombolo in 7. majnika ples. Povabljeni so k vsem tem veselicam vsi čč. družniki do¬ mači in zunajni.—• V torek, to je 31. januarja, bode se po družtvenih pravilih volil čitavnični odbor. Odbor j e duša cele čitavnice; volitev njegova je torej imenitna,— naj se zbere v torek prav veliko volivcev ! Dve veselici ste že prav srečno minule: na Silve¬ strov den smo imeli dražbo, in nabralo seje dnarjev 112 fl. 8. jan. je bil pervi ples, in ljudi se je zbralo toliko, da so bile vse sobane prepolne. Se le proti jutru je bil veselju konec. * Iz sv. Jurja pri Celovcu. (Kdo ima prav?) Do¬ bili smo preteklo leto za koroško deželo nov srenj sk zakon (postavo). Veliko zanimivega in dobrega se na¬ haja v njem, pa tudi slabega in nerazumljivega, da, dru¬ gim postavam čisto nasprotnega, da se gotovo ne ve: kako in kaj, in kdo ima prav ? Nektere teh zadreg, kakor smo jih v novi srenjski postavi naleteli, v „Slo- vencu" oznanovati in nekoliko pretresovati, je nas namen. Prišel je te dni k nam nek faran naznanit, da se hoče oženiti, ter izkaže potrebna pisma, med njimi tudi od svojega srenjskega župana dovoljenje, ženiti se. Vse bi bilo prav. Pa kaj hoče duhovnik začeti? Po poprej¬ šnjih postavah je potrebno, da se privoljenje k ženitvi dobi od okrajne uradnije, in kakor nam je znano, ima ta postava še vedno svojo veljavo, ker je postavoda- javec še ni preklical. Velimo toraj ženinu, naj gre k okrajni uradniji v Celovec in dobi spričbo, da je svojo ženitev tamkaj naznanil: potem še le pride v oklice. Pa, glej!— Uradniki se mu posmehujejo in duhovniku nevednost oponašajo, ker postav ne ume. Odreko mu torej potrebno spričbo, opiraje se na §. 27 novega srenjskega zakona, ki pravi: „Nravne in ubožne zadeve spadajo zanaprej pod oblast srenjskega sveta in zbora, — tedaj tudi zakonske zadeve.* — Da, res je, prav in lepo bi bilo to gotovo tako. Pa žalibože, da ni. Srenja bi imela po naših mislih imeti oblast: „Ženitev do¬ voliti ali odreči! Vsaj srenjo ta reč naj poprej tiče, ker je njena dolžnost, za otroke prezgodej umer- lih staršev skerbeti, in tudi osiromašenim svojim udom potrebnega živeža in podpore preskerbljevati. Pa znano nam je tudi, da je derž. zbor dovoljenje v zakon kot poseben od druzih srenj skih zadev različen predmet pretresoval, pa o tej reči ni nič gotovega napravil. Naš koroški dež. zbor o tem še besedice ni čerhnil: Ostalo je vse pri starem, čeravno bi bila v tej zadevi silno potrebna jasna postava! Kaj je zdaj ^duhovniku začeti, če se še uradnikom terda godi? Česa naj se derži? Kdo ima prav? Novi srenjski zakon ali stara postava? — To je perva rana, zavolj ktere srenj- sko življenje in napredovanje hira in omaguje, ali ne samo tukej pri nas, temveč tudi, kakor smo izvedeli, po druzih krajih koroške dežele so župniki. in župani v ravno tacih zadregah. Treba, silno treba je torej, da se ta zmešnjava zravna. „Slovenec“ je rekel v svojem va¬ bilu, da hoče vlado podpirati s tem, da jej bode na¬ znanjal in odkrival skeleče rane, ki branijo veselo gibanje in razvijanje posehno vselej zvestega sloven¬ skega naroda. Naj sporoči in naznani torej tudi rano, ki smo jo denes tukaj nekoliko načertali, in naj pove tudi, kako pomagati in kaj storiti ? Prepričani smo, da, kdor to štreno izmota, in pove, kaj je pravo, postreže vladi in ljudstvu. Ljubljana. —- s — V naglici — pošiljaje naroč¬ nino —• Vam kratko le to povem: „Slove n e c“ do¬ bro, prav dobro došel! Le modro in moško, se ve da slovensko in liberalno se obnašajte, in naročnikov pa dopisovavcev manjkalo ne bode. Kar je mladega in rodoljubivega sveta, vse je vneto za „Slovenca“. V roke smo si segli, da bodemo takole ravnali. Naj poprej si bode „Slovenca“ naročil vsak, kdor le količkaj premore. Terda bode, pa prava ljubezen vse premaga in daruje vse za ljubo svojo domovino, — za domovino pa naši velikaši in dnarničarji malo ali pa clo nič ne marajo. — Potem bodemo nagovarjali našo žlahto, gg. župane na kmetih in druge znance in pri- jatle, dalje farne ali srenjske knjižnice, naj „Slovenca“ ne pozabijo. — Dalje bodemo kavarne, gostivnice in kerčme napeli, naj si tudi „Slovenca“ oskerbe, naj tudi oni storijo nekaj za nas, ki jim nosimo svoje krajcarje. — Poslednjič bodemo pa tudi marljivo dopisovali sami in drugih dopisovavcev iskali, kajti en dopisovavec privabi časopisu 8—10 naročnikov. —• Po političnem časniku v slovenski besedi smo izdihovali in klicali — zdaj ga imamo, podpirajmo ga: „S 1 o v e n e c“ nam pasti ne sme, to bi bila za nas Slovence —• 1 */ a milijon duš — ne¬ sreča in — sramota! — To za zdaj —• prihodnjič kaj več. Celje. §. „Slovenec“ je nas vse domorodce serčno raz¬ veselil. „Novice“ so res izverstne, pa sedanjim potrebam na vse strani vstreči ne morejo: Zatorej „Slovenec 0 — Bog daj srečo! — Pa kaj bi ti pisal? Tri reči so, ki napravljajo v naši okolici veliko besed. Najprej je volitev deželnega poslanca za našo okolico, ki se bode godila 16. januarja. Kar nas je Slovencov, vsi si želimo in Boga prosimo, naj se izvolji slavno znani, viskouče- ni, neodvisni in zgovorni gospod dohtar Razlag! — Druga reč, ki napravlja veliko poloma in krika, je naša glavna šola: Ptujci nam hočejo domačo šolo ponemčiti. Pa ne pojde jim izpod rok. Slava gosp. dr. Močniku, dr. Kočevarju in njegovim pomagavcem, —• ti branijo naše svete pravice. Se nekaj mi na sercu leži in me tlači kakor mora. V Koledarčku od 1. 1865 so imeno¬ vani družniki sv. Mohora, — jih je 18 in med njimi 16 djakov pa dva duhovnika! Naša dekanija šteje blizo 20.000 duš in skorej samih Slovencev, in od teh je le 18 družnikov! Morebiti da družbini odbor v Celovcu ne po- šilja vabilnega lista na vse dekanije? V Celjski dekaniji ga še nismo vidili. Naš visokačest. gospod opat in de¬ kan , slavni slovenski domorodec in pisatelj, bi ga go¬ tovo radi razpošiljali. Prav bi bilo, da bi to vganjko •družbini odbor razjasnil. Dežele češke. Češko. Cehi lepo in brez strahu v vseh rečeh na¬ predujejo, posebno jim gredo srenjske zadeve dobro in urno izpod rok. Oni edini so dobili okrožne srenje, ktere so perva podlaga samostojne srenje. J. V Pragi 9. jan. Že smo mislili, da nam novo leto zopet ne prinese, česar nam je treba, kakor ribi vode—politiškega časopisa. Kamorkoli sem prišel, pov¬ sod so me popraševali, bomo li Slovenci dobili z novim letom politiški časnik? Izpričeval sem se, kakor sem mogel; razjasnoval sem severnim bratom, kolikor mi je bilo mogoče, kako različno je stanje slovenskega na¬ roda od češkega, in koliko teži je pri nas osnovati po¬ litiški časopis, nego na Češkem. Kar se prikaže na kraji slovenske zemlje nadepolna zvezda, ktera nas bode vodila po težavnej poti politiški. Iskreno domo¬ ljubje je rodilo „SIovenca“. Tako ie prav, Slovencem je treba le Slovenca; Slovenci in Neslovenci veselimo se tvojega rojstva. Preserčni pozdrav pošiljamo ti iz daljnega severja k tvojemu rojstnemu dnevu. Bog daj, da bodeš mnogo let na korist svojemu narodu! Ne boj se sovražnih sil; pogumno se poganjaj za pravice svo¬ jih sinov. Bodi v ajanji, kar si po imenu, Slovenec v vsakem obziru, in gotovo bodeš zadostoval potrebam naše domovine. Potem se smemo nadjati, da v kratkem ponižno obliko premeniš v večo, ki se ti spodobi, da stopiš v kolo drugih slavnih zagovornikov Slovanstva. Rad ti bodem dopisoval važnejše dogodbe iz našega sta- roslavnega mesta, ako ti je drago Z Bogom! Dežele galicijske. fiialteijn. Ona še joče pod obsednim stanom, in Bog daj, da bode ji skorej boljše! Dežela ogerska. Tudi ta še vedno izdihuje po svoji starodavni vstavi. Ogri hočejo, da bi skorej že deželni zbor s kraljem vse poravnal, kar gre poravnati, da se denea ali jutri štrena še huje ne zmeša. To tudi velja od drugih kraljevin. Povsot se bojo vsakega oktroji- ranja: njih stara ustava tega ne pozna. Dežela beneška. lleneško. Ljudstvo se ne kaže mirno in zado¬ voljno. To pričajo žalostne homatije na Furlanskem in južnem Tirolskem. Bog hotel, da bi se tudi to lepo in skorej zravnalo — da ne bi bilo prepozno! Ptuje dežele. Rusko Marsikaj se je dozdaj na Ruskem go¬ dilo, kar nam veselo upanje boljše prihodnosti obeta, pa tudi marsikaj, kar nas je močno užalilo in nas še žali. Kar je veselega, so prenaredbe ali reforme , po carji Aleksandru Nikolajeviču „ukazane“, n. pr. da so kmetje osebnega suženstva rešeni, da bodo porote vpe¬ ljane in sodniki neodvisni itd. Tudi kar se tiče narod¬ nega gospodarstva in ljudskega blagostanja, kaže vse na bolje, da ne bi še zdaj kaj tacega pričakovali. V celem ruskem narodu se je jela gibati nenavadna silna moč, ki ga na vse strani naprej žene, in blagor mu, če bode vlada mu skerbno pot pripravljala. Žalostno' pa je, da so s Poljaci tako strahovito počenjali — Slavjan s Slavjanom! Poljakom ni pomogla vstaja nič, dasiravno so vse žile napeli in so jo v začetku tudi nektere vlade radevidile in marsiktero upanje izbujale. Vendar vse to ni nič zdalo. Rusija je zmagala in so tudi strašno maščuje nad Poljaci, samostane vzdiguje, narodnost pa in katoliško vero zatira, kar more. Ubogi Poljaci! Kdaj se bote prijeli slovanske politike! brniško. Nemci niso imeli kmalu tako nemirnega leta, kakor je bilo lansko. Upanje pa strah jih je nav¬ dajal. V začetku vojska z Danci in razno naduševanje, potem pa kreg in prepir, kdo dobi Šlesvik-Holštajn. Kaže se, kakor da bi ju hotli Prusi zase pridobiti. Nemčiji se pa le spodobi federacija, tedaj naj dobi Au- gustenburg vojvodini, in stopi v nemško zvezo. Italija. Rim. Sv. Oče papež so 8. dec. razposlali imenitno okrožnico do vesoljnega sveta. Preklicujejo lažnjive nauke in napačne misli sedajnih časov; zraven pa napovedujejo sveto leto in vabijo vernike k goreči molitvi. — Ta okrožnica je dregnila v gnjezdo hudih Seršenov: Vsi časniki dobro znane baže so planili na njo in zagnali strašen hrup, ravno to jo pa vernim ka¬ toličanom priporoča. Kar nas nekako straši in moti, je le to, da francoski škofje, ki so dozdej bili pravi ste¬ bri rimskega sedeža, neki nišo zadovoljni s to okrož¬ nico, in da se neki cepijo na dve strani. Počakajmo, kaj da bode ih do časa, da nam ta okrožnica, ktere besede skorej vsak Časnik drugači prinaša in razlaga, v izvirni in veljavni besedi v roke pride. To pa že zdej svobodno rečemo vsem katoličanom: „Roma locuta est, reš Anita est.“ — Rim je govoril — pravda je pri kraji, — kar se tiče verskih in nravnih reči. Kolikor se pa ta okrožnica spušča v deržavne in po¬ svetne reči, svobodno tudi rečemo, da ne bode prenare- dila nobene deržavne in deželne postave, temveč daj ostane pri nas v Avstriji zastran političnih razmer po okrožnici vse pri starem, kakor je bilo pred okrožnico. Odkod torej tak strah in hrup po časnikih, odkod to¬ rej Še clo rogoviljenje, da bi se ta okrožnica po Avstriji se oklicati ne smela? Pojte, pojte rakom žvižgat vi in vaš puhli liberalizen, le sami hočete kričati, nam pa usta zamašiti, nam katoličanom še to zabraniti, da bi naj viši Pastir vernim Ovčicam, sveti Oče svojim otro- kam ne govoril! -— Franzoško. Napoleon je spet na novega leta dan tako govoril, daje cesarstvo mir! Skušnje naš uče, kaj to pomenja. Njemu je vse mogoče, ker ima nekako vse, moč in okoliščine, v svojih rOkah. Mogoče je pa tudi, da mu denes ali jutri kak potres iznenada prestol prekucne. Opozicija vsake baže vedno bolj naraša. Angležko. Angležka politika je že od nekdaj se¬ bična : denes taka, jutri taka, prav tako, kakor dobiček kaže. Zastran Turčije pa se zadnje dni znamnja ka¬ žejo, da jo hočejo na bolje oberniti, in Turkom ne več odpore dajati, kar bi bilo se ve da v prid — nam lavjahom. Dmioko. Danci so v vojski s Prusi in Avstrijani Šlezvik-Holštajn izgubili. Dansko ima zdaj le poldrugi milijon ljudi, pa si zamore spet kmalu opomoči, ker je ljudstvo pogumno in rado kaj vaga. Turško, Turk vedno kolj hira. Zdravniki se sicer zelo podvizajo mu pomagati, pa vse to je le bolj na videz in ne obeta stalne veljave. Turk ostane Turk, že po veri ne sme in ne more drugačen biti! Tolikanj bolj pa se gibljejo^keršanski narodi, vstajajoči k nove¬ mu življenju, v tako Cernogorci, Serbi in Bulgarci, Romanci in Gerki. Cernagora si zdaj v miru že napravlja šole in tiskarnieo, in ravno zdaj se čuje, da ponavlja prijaz¬ nost z avstrijansko vlado, kakor je bilo to 1. 1853. Ce bo res iz te govorice kaj, se bode Cernogorcem in tudi drugim zelo vstreglo. Serbi posebno težko turške terd- Izdatelj in odgovorni vrednik: .1. E. Bo/.ir. — njave gledajo, ki so na Serbskem postavljene. Do- zdajno ministerstvo nima veliko zaupanja pri ljudstvu, tolikanj bolj pa knez Mihajlo. Bulgarci posebno na slov¬ stvenem in gospodarskem polji lepo napredujejo. Gerški duhovni (fanarroti) samo jim zlo kljubujejo in velike sjtnosti prizadevajo, pa tudi turška vlada,'ker je jela Cerkese pri njih in krog Serbije naseljevati. Romanski knez Alexander Jovan I. je staro vstavo z novo vsiljeno namestil, ki je kmetom na korist, boljarom na škodo. Tudi samostansko blago je postalo deržavna lastina, kar pa ni pravica. Drobtine. Gosgiodarstvene. Na Koroškem se je osnovalo društvo za svilorejo,— veselo se razvija, šteje že okoli 600 družnikov in razpošilja seme in drevesa zastonj po celej deželi. Od sviloreje bodemo pogostoma govo¬ rili. — V Celovcu imamo tudi društvo za podporo bor¬ nim rokodelcem in obertnikom. Nekaj ubogih meščanov se je pred nekimi leti združilo in nabralo 63 fl. Leta 1864 pa je razposodilo 50.588 fl., vloženi kapital znaša 47.269 fl. 94 kr., shranjenih za neprevidene potrebe je 5894 fl 32 kr. in , kar je leta 1864 to društvo dnarja sprebernilo, iznaša že 206.604 fl.; toliko premore zdru¬ žena moč: delajte tudi drugod ravno tako! —- Voz¬ nina za blago je po naših železnicah veliko drajša, ka¬ kor po drugih deržavah. Na Dunaju se je zbral nek odbor, naj bi prevdarjal in nasvetoval, kako temu v okom priti. Pa naše železnice so v ptujih rokah — mi nismo gospodarji v domači hiši, zatorej bode vse vkup javeljne kaj pomagalo: Poznamo železničino gospodo. Duhovske zadeve. * KerŠka Škofija: C. g. Srbicelj M. je izovljen za 2. škofij, kaplana, konzist. tajnika, za prisednika in perovodja pri zakons. sodniji; — č. z. Marinič J. je farni adminst. v št. Jurji pri Celovcu; In. Kramer K. je provizor v Tergu. — Umeri je č. g. E gg er Mat., dekan v Tergu. * Ljublj. Škof: C. g. Frelih Mat. je dobil faro Prem. — Umerli so čč: gg: Dornik Lor., Grahek Jož. in Kr asovi c Jos. R. J. P. Družba sv. Mohora. Za 1.^1865 so poslali denarjev: Dekanija zgornje Žile., — Žihpolska, Grabštanjska in Glinška fara; — Brašlovška, Kozja jn Gornigraška dekanija; —- Treb- niška dekanija, — Železniška in Unska fara, — fara Krajnska gora,—fara Velika nedelja in Ormuž, — de¬ kanija Ternovška, (Daljo pride.) Loterija- Terst: 69 9 10 18 55. Line: 69 51 27 17 1. Dunajska borsa 13. Jan. 1865. 5° 0 metalike ... ..... 72 60 5 °/„ i acijonal 80.40 1860 derž. posoj ... .... 96,— Bankine akcije . . ■ . • • . 792 Kreditne „ , . . . • • > • 184.40 London ... ...... 114.90 Srebro 114.50 Novi zlati , , , . , . ‘ > > 5.44 Listnica. Gosp. J. V. G v T., — g. B. R v H., — g. F W. v Št.—, g. J. L v Z„ — g. -)- v T, — prav lepa hvala, vse pride. — g. A D. v Č., + g. K. v N. prosimo večkrat kaj, — g. St. v P. hvala. Natisnil: Ferd. žl. JHlei«it»ayr v Celovcu.