'•i":V \ ¿JA [ Vf t j IkUSm i MARBURG mi.m vvuf niit -- Beilagen f 4 A / ' (z JrTJr *\ 52. Menltai. i » ^gatKaft Številka »tafre 12 v. Hi? Maribor, «lue 27. decembra 1917. »1. letafiS». Ust ljudstvo v pouk in zabavo. Igha^a vsak četrtek in velja s poštnino vred m v Maribora s pošijanjeni na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1*50 K. Naročala za Nemčijo 8 K, za drage izvcaaastrttske dežele 8 K. Kiior kodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List ie dopošSja do odpovedi — Udje „Katoliškega trsko*—— dni it v a" dobivajo iist brez posebne naročnine. — Posamezni Usti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, —— naročnino, inserate in reklamacije Za novo leto! Zopet stopamo, kakor vsakokrat ob novem letu. : red naše slovensko ljudstvo in ga vabimo v naš ta-^or. Velik tabor hočemo imeti, iiajrajše bi združili v nem vse naše ljudi, kajti globoko smo prepričani, da !e nad našim taborom plapola zastava, ki bo privedla naš narod do srečnejše bodočnosti. To je zastava svobode! Sedaj so veliki časi. Ljudje umirajo v trumah, oni pa, ki so ostali, mislijo ob svojih dragih mrličih velike misli za bodočnost. Družabne razmere se morajo spremeniti, javne zadeve kreniti na drug tir, da ne pride nikdar več nad Človeštvo toliko gorja in tr-oljenja. kakor ga vidimo in uživamo sedaj. Jasni na-šrti za boljšo in veliko bodočnost našega, naroda nam stojijo pred očmi. Majhni in malodušni ljudje ne stavijo velikih zgradb. V njih srcih je bojazen, je sto pomislekov, ie neodločnost. Kdor v nesreči zgubi pogum, je zgubil podlago za bodoče življenje. Mi gledamo sedanjo veliko nesrečo, srce se nam krči ob tem pogledu, duša nam joka, toda nočemo se potopiti v teh potokih krvi in solza, ampak rešiti se hočemo, kolikor Še nas je ostalo in začeti novo življenje. - Nočemo ostati v noči, ampak skozi noč hočemo v zarjo, v beli dan. Ah, kako lepa je zarja naše svobode! Nikdar ji nismo bili tako blizu, kakor sedaj. Zato pa, ne izgubimo poguma! Naprej, naprej! Saj slovenski narod! ni ustvarjen, da drugim robujo in hlapčuje! Ne, stokrat ne! Ta dober, plemenit narod je določen, da na svoji krasni in rodovitni zemlji v neskaljenem miru užita solnce zlate svobode« Sedaj čutimo, mislimo in delajmo skupaj! Nihče se naj ne odstrani od nas! V urah pričakovanja so zbirajo ljudje skupaj in se tesno dSrže drug drugega. Le izdajalci hodijo zunaj tabora sami po črni noči in iščejo stikov s sovražniki. Judeži Iškarijoti imajo svoja pota. mi drugi hočemo ostati in hoditi skupaj nasproti našemu velikemu cilju. Zato Vas prosimo, Slovenci in Slovenke, ki živite po Štajerskem, zbirajte se okoli našega lista, ki Vam hoče biti zvest voditelj do svobodne bodočnosti! Ne hodite k sovražnikom, ne hodite samotnih potov, ampak ves narod skupno po eni poti do svoje gorko zaželjene svobode. Z ntimi v novo leio, z nami v svobodno bodočnost 1 Ukrajini molijo slogane. Jag©- Slovenski zrakoplovec Radoslav F ras nam pi-ie dne dec.: Danes sem slučajno šel mimo ukrajinske hiše božje v Tarnopolu. Ker sem slišal, da se vrši slu-*ba božja in ker je bil ravno Gospodov dan (nedlel-ia), sem tudi jaz prestopil prag, pokleknil in molil. Po evangeliju pred oltarjem stopi duhovnik na priž-sico ter začne pridijjovati. Ker dlobro razumem ukrn-. ;inski jezik, sem sklenil, da tudi jaz poslušam pridigo no konca. Duhovnik je tudi govoril o političnih stvareh. Orisal je grozote in žrtve strašne krivice, ki »e godijo malim tlačenim narodom. Proti koncu se •porainja celo iias Jugoslovanov, ki se tudi tam dar leč na meji naše države borijo za svoj obstanek. 0-rtss! je, kako smo mi tam tlačeni, kako nas hočejo sovražniki uničiti. In na koncu še pozove natlačeno f*lno oerkev ljudstva, naj poklekne z njim ter moli za brate in sestre Jugoslovane, da se jim. kakor U- • krajincem, posreči doseči svobodo, cilje, za katerimi vsi hrepenimo. Spisal sem te vrstice v spodbudo vsem našim, še v temi tavajočim Slovencem. Ukrajinci [»obirajo te dni od hiše do hiše podpise, da hočejo biti svobodni. 0, ko bi vendar tudi pri nas vladala v tem oziru mod priprostim ljudstvom taka navdušenost, kakor vlada med Ukrajinci. Potem bi smeli upati, da se začnejo za nas drugi časi, časi miru, časi zadovoljstva x odiiioülil Mirovna pogajanja. V Brest-Litovsku na Rusko-Poljskem se vršijo r'rovna pogajanja med zastopniki Rusije, Avstrija Nemčije. Bolgarije in Turčije. Slovesna otvoritev po-* gajanj je bila v soboto, dne 22. dec., ob 4. uri pop. Maršal princ Leopold Bavarski je pozval turškega zastopnika Ibrahim Hakki-pašo, da kot starostni predsednik prevzame predsedstvo. Ta je predlagal za prvega predsednika nemškega državnega tajnika Kühlmarina. Zastopniki posameznih držav se bodo menjavali v predsedstvu. Razpravni jeziki so: nemški, bolgarski, ruski, turški in francoski. Ruski zastopnik je nivtd v daljšem govoru obrazložil podlago ruskega mirovnega programa. Avstrijo zastopa pri pogajanjih zunanji ruinis-ter grof Oernin in sedem drugih pooblaščencev, med katerimi pa ni nobenega zastopnika državnega zbora in oenemških avstrijskih narodov. Radi tega ni dovolj utemeljeno upanje, da bi .se pogajanja v Rrest- | Litovsko končala tako, da bi vsi narodi v mirovni pogodbi dobili zajamčeno svojo narodno samostojnost Vesti iz štokholma pravijo, da se bodo mirov- ' na pogajanja preložila rz Brest-LitovsJca v Stokholm ali v Varšavo, ker je baje zborovalni prostor v Brest- j Litovsku premajhen. Med tem. ko se na daljnem vzhodu v ršijo miro- j vna pogajanja, pa angleški državniki govorijo za na ! fl.djevaiije vojske. Tako je n. pr. angleški ministrski i iredsednik Lo;d Zorž imel dne 19. dec. v angleški ' spodnji zbornici daljši govor, v katerem je rekel, da ni mogoč noben mir brez zmage. Le zmaga more dati resnično podlago za mirovna pogajanja. Vzrok voj- { ske sta bila neprestana oholost pruskega militarizma in vprašanje o posesti Belgije. Zategadelj hoče drža- ! ti Anglija besedo in ne bo prej prenehala z vojeva-njem, dokler ne bo poražen pruski militarizem. Zveza ljudstev, \ kateri bi zastopal Nemčijo oholi pruski militarizem, bi ne imela nobenega pomenu. Iz tetin je razvidno, da Angleži in njih zavezniki ne polagajo na sedanja mirovna pogajanja ' posebne važnosti. Oni še vedno' računajo s tem. da bodo z dolgotrajno vojsko izstradali Nemčijo in njene zaveznice, in jo tako prisilili k miru, kakršnega bodo oni hoteli. Sicer pa tudi avstrijska vlada ne stavi v sedanja mirovna pogajanja z Rusijo pretiranih nad. Glasilo avstrijskega zunanjega ministrstva „Wiener Allgemeine Zeitung" namreč piše, „dla bi bilo zgre-? eno, Če bi se v sedanjem trenotku u daj al i pretirali.m nadam. Notranji položaj v Rusiji je sedaj takšen, da moramo biti pripravljeni na presenečenja." Tz novejših dogodkov v Rusiji se da sklepati, vrhu. Ker pri volitvah v ustavodajno skupščino ni dobila večino glasov, marveč samo tretjino, se hoče s silo vzdržati na površju. Sila pa rodi protisila. Od > seli strani prihajajo poročila o puritih proti boljše-vikom. Posebno resna nevarnost za sedanjo rusko vlado je sibanje v Ukrajini. Ukrajinci so si sesta- vili lastno vlado („Rada"), katera hoče Ukrajino odcepiti od Rusije in ustanoviti ukrajinsko Ijudovtado (republiko). Ukrajinska vlada in ruska vlada si pošiljata druga drugi ostre spomenice, iz katerih je razvidno, da bo prišlo tre samo do preloma, marveč tudi do vojske med Rusijo in Ukrajino. Kakor poroča angleški list „Times", so se tudi Rumuni pridružili Ukrajincem. General Cerbačev je prevzel vrhovno poveljstvo cele ukrajinske bojne fronte. ____w Klanja svinj na Štajerskem omejeno« Nov dokaz Claryjeve „naklonjenosti*' naprsuai kmetom. Namestnik grof Clary je zopet duprinesei nor dokaz svoje priznane' u aklo nje ¡i o"3TT napram kmetu. ■ Poleg raznih rekviziclj je odredil, da bo od 1. januarja 1918 naprej domaČe klanje svinj in poraba svinjskega mesa in masti na kmetih omejena. Deželni gospodarski svet pri cesarski namestniji je poti predh sedstvom grofa Claryja določil (L. M. I.-8. 2277-1-17, 21. 12. 1917), da, se smejo klati od 1. januarja naprej svinje za domače potrebe le tedaj, če s« dobi v to svrho poprej dovoljenje okrajnega glavarstva. Po navodilih grofa Claryja se sme zaklati za domače potrebe samo toliko svinj, da pride na osebo, staro nad i4 let, na leto ,50 kg žive teže zaklane svinje. Zao-troke pod 14 leti dovoljuje grof (Mary samo 25 kg žive teže zaklane svinje. Pri večjih gospodarstvih se smo pri štetju oseb vzeti v poštev tudi število dninarjev Ln drugih oseb, ki so med letom pri hiši stalno na hrani. Namestnik pravi nadalje v svoji odredbi, da. se bodo pri odmeri količine, koliko svinj se bo smelo zaklati za domače potrebe, vračunale tudi do 1. januarja pri hiši se-naihajajoče množine masti in povojenega mesa. 30 kg svinjskega mesa (suhega ali povojenega), masti ali špeha je toliko kot 50 kg zaklane svinje. Odslej se bo torej moralo, če bo hotel kdo dttfna zaklati svinjo, poprej prositi okrajno glavarstvo ca klavno dovoljenje. V prošnji, ki se bo morala vložiti po'om občinskega urada, se mora navesti: 1. število oseb, ki so pri hiši na hrani; 2. teža svinje; 3. vrsta in množina zalog svinjskega mesa in špeha, ki je v gospodinjstvu v zalogi. Ce po 14 dneh potem, ko se je prošnja poslala na glavarstvo, ne pride nika-ka rešitev, se smatra prošnja kot ugodno rešena. Kdor se ne bo držal te odredbe, se bo kaanoval i globo do 10.000 K ali z zaporom do ti mesecev. Ta namestnikova odredba je zopet kričeč doka* Claryjeve blagonaklonjenosti napram kmetskemu prebivalstvu. Z veliko težavo je kmetica vzredila svinje. da bi bilo kuj začimbe in košček mesa za dom in za delavce, sedaj pa pride grof Clary in prepove prosto klanje svinj za domače potrebe, Ko je namestnik koval to odredbo, gotovo ni vprašal za svet no-I enega kmeta, ampak njegovi svetovalci so mu bili meščani, mesarji, uradniki, agenti in enaki ljudje, do katerih se grof Clary obrača v važnih gospodarskih zadevali za svet. Vprašamo samo: Kako naj s-liaja kmetski človek z 50 kg masti in mesa skozi oe-lo leto?! Mestni ljudje si smejo kupiti mesa kolikor I r.čejo, tam ni ni kake omejitve. Le kmet ali viničar ne bi smel za se uporabiti ■ mesa in špeha od svinj, ki si jih je zredil z veliko težavo. Pri tej odredbi se e zopet pokazala velika modrost nemških .gospodov, uradnikov,. ki ho zbrani okrog Clary j a., Ce bo ostala ta naredba res v veljavi, bo postalo ljudstvo na kme< till še bolj nezadovoljno in še bolj nezaupljivo h»4 Bftran 2. St>nv KNSKI GOSPODAH. 27. decembra i<*1T ¡,-aifi uradiiikonvtujcem, ki prihajajo s takimi nared- P bani. Na bojiščih. Na italijanskem bojišču je položaj ta-ie: Ob Piavi nobene spremembe. Med Piavo in Brento smo zavzeli zopet nekatere važne višine. Gora Mon-to Grappa, katero imenujejo Lahi „italijanski V»r-ela sovražna italijanska krogla hrabrega junaka Adolfa Družovec od Sv. Trojice v S 1 o v. g o r. Bil je priden in pošten mladenič. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Iz C i n ž a t a v Puščavi se naju poroča: Došla nam je žalostna vest, da je dne 4. septembra 1917 daroval svoje življenje na oltar domovine šele ^Oletni mladlenič edini sin Anton Harih. Bil je tih in priden; vse ga je rado imelo. Zadela ga je izdajalska granata na Krasu. Sel je z veseljem branit domovino. Da se vidimo zopet nad zvezdami! Svetovna vojna nam je pobrala v N o v i c e r-kar je najbolj obžalovati, vzame nam navadno najboljše. Zdaj nam je ugrabila mladeniča v cvetu mladosti Franca Smarčan, ki je padel na tirolski fronti dne 22. nov. t. 1. Bil je star še le 21 let. Vsi so ga rad imeli, posebno starši in sestre. Zanimal se je za se, zato je rad prebiral „Slov. Gospodarja in druge dobre slovenske liste. Bil je tudi član Marijine družbe. Ker je bil Marijin sin, upamo, dla njegova duša po prestanih naporih uživa nebeško večno veselje ! Iz S t. Lovrenca na D r a v. polju se nam piše: Zopet je bojni vihar zlomil nadebudno cvetko z vrta naše župnije. Dne 15. nov. 1917 je položil svoje mlado življenje domovini na oltar vištje-gimnazijec Matko Medved iz Sp. Pleter, rojen 1. 1897. ter je bil pokopan dne 16. nov. pri Asiagu na Laškem. Bil je vrl mladenič ter je bilo pričakovati od niega veliko koristi za paš narod. Uživaj večni mir pri Bogu! Tudi njegov brat Janez je padel že prej junaške smrti za domovino. Vsem slovenskim žrtvam za domovino naj bode trajen spomin! lasni politiSm* y®a$i0 V avstrijski državni zbornici se je v sredini seji nadaljevala razprava o nujnem predlogu jugoslovanskih. Čeških in rusinskih poslancev, da se izvolijo zastopniki vseh avstrijskih narod-sti, ki bi se naj v imenu avstrijskih narodov udeležili mirovnih pogajanj z Rusijo. Ko je o tem govorilo več poslancev, je podal naš ministrski preasednik sledečo izjavo: „Kar se tiče stavljenega predloga, povdarjam, da ima po ustavopravnih določilih samo naš zunanji minister pravico zastopstva pri mirovnih pogajanjih sporazumno z avstrijskim in ogrskim ministrskim predsednikom. Nasprotovalo bi duhu u-sdave vseh ustavnih držav, ako bi vladb pri sklepanju miru nadzorovali sveti, kakršnih si želijo poslanci. ki so stavili ta nujni predlog. Samoumevno je pa, ra bodo morebiti sklenjene medlnarodne pogodbe predložene pristojnim zakonodajnim zbornicam, da jih o-dobrijo, v kolikor namreč morajo biti po ustavi odobrene. Glede vprašanja, ali se je primerno odredilo, da bi se izboljšale naše prehranjevalne razmere z uvozom živil iz Rusije, povdarjam, da je že zdaj na fronti dovoljena prodaja in izmenjava blaga za vsakdanjo porabo in se bo ta zadeva natančneje uredila ob priliki razgovorov v Petrogradu. Avstro-ogrska vlada si bo samoumevno prizadevala, da sklene take pogodbe, ki bodo v polni meri ustrezale gospodlars-Kim potrebščinam naše države. Pri tem bo pa izključeno, da bi v teh pogajanjih katera izmed osrednjih držav dbsegla na račun druge kaj več ugodnosti. Kar dostaje interpelacije, da se sklene mir „brez | pridobitve zemlje in brez vojnih odškodnin", povdar-\ jam, da si želi naša država skleniti z Rusijo mir \ brez vsakih gospodarskih ali drugih nasilstev. Gle-I de temeljnih načel, po katerih bi se naj sklenil mir v ostalimi sovražnimi državami, je že naš zunanji nunister podal izjavo, da si sicer želimo skleniti s-piošen mir na omenjeni podlagi, ni pa v stanu, da bi nasproti sovražnikom, ki še nadalje vstrajajo pri nadaljevanju vojske, enostransko za vso bodočnost določil te nesebične vojne cilje. Namen naše vladle, da bi prišlo do miru z vsemi našimi sovražniki, je splošno znan in tako znan tudi našim sovražnikom. Ni torej sedaj nobenega povoda, da bi se stavile našim sovražnikom nove mirovne ponudbe." Za mini-sTskim predsednikom je v imenu Jugoslovanov go-\oril poslanec dr. Ravnihar, ki je izjavil, da j« u-pravidena zahteva Jugoslovanov, da se udeleže mirovnih pogajanj, ker je vendar veliko vprašanje, ali vlada, ki je sedaj v Rusiji na krmilu, v istini predstavlja Rusijo. Jugoslovansko Vprašanje je ravnota-ko mednarodno vprašanje, kakor vprašanje novega poljskega kraljestva; ni torej nobenega razloga, da b se postopalo z Jugoslovani drugače kakor s Poljaki. Očitanje, češ, zahteva Jugoslovanov«,po lastni jugoslovanski državi pod žezlom Habsburžanov je sovražna državi in miru, odklanjajo Jugoslovani z vso odločnostjo, ker je popolnoma krivično. — V isti seji je bilo vloženih tudi več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. Korošeo je stavil interpelacijo glede neznosnih prometnih razmer na južni železnici; naj se zviša število osebnih vlakov za prevažanje nevojaških oseb. Nadalje je stavil zaradi zvijačnih in izsiljevalnih spletk ptujskega okrajnega zastopa proti županom ptujskega okraja sledečo interpelacijo: „Ptujski okrajni zastop je nedavno razposlal na vse župane ptujsk. okraja sledeč« vabilo: „Po naročilu si dovoljujem uljudno povabiti gospoda župana na važen pogovor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. d«c. t. 1., ob !410. uri dopoldne, v veliki dvorani ptujskega rotovža. Gospod župan naj blagovoli prinesti seboj občinski pečat." Vsi župani so bili seveda mnenja, da gre za kako zadevo okrajnega zastopa in so se vsled tega odzvali vabilu. Todla prišlo je drugače. Od okrajnega zastopa povabljene župane je izrabil za politično zborovanje Slovencem sovražni urednik ptujskega tednika „Štajerca." Na tem zborovanju se je samoumevno sovražno razpravljalo o deklaraciji Jugoslovanskega kluba dne 30. maja t. 1. Po zborovanju so predložili županom v podpis u-govor zoper gori imenovano deklaracijo, kar so tudi storili mnogi župani iz strahu, ker bi jim mogel njim kot nevarni ovaduh v tej vojski znani načelnik ptujskega okrajnega zastopa Jožef Ornig prizadjati bodisi kakšno gmotno ali kako drugo škodo. Vsled tega vprašajo podpisani: Ali so Vaši ekscelen-Cj znane te zvijačne in nepoštene spletkarije proti deklaraciji Jugoslovanskega kluba? Ali je Nj. ekselen-oa gospod justični minister pripravljen zoper krivce pri ptujskem okrajnem zastopu zaukazati kazensko zasledovanje zavoljo izsiljenja?" — V isti seji je stavil tudi interpelacijo zaradi preganjanja ruskih vojnih vjetnikov, ki so se udeležili pogreba našega ve-idzaslužnega narodnega buditelja in voditelja dr. J. Kreka, in končno interpelacijo o postopanju posebne mmisterijalne in vojaške komisije, ki sedaj preiskuje razne slučaje preganjanj Jugoslovanov ob začetku vojske. — Poslanec Fon in tovariši so stavili na domobranskega ministra v zadevi neznosnih razmer v vojaškem taborišču v Lebringu interpelacij, v kateri so povdarjali, da je v imenovanem vojaškem taborišču nezadostno preskrbljeno s kurjavo, da ne dostaje tople obleke, odej in slame za v taborišču se nahajajoče vojaštvo in vojne vjetnike. Več vojakov in vojnih vjetnikov je vsled tega hudo ozeblo. Po več mesecev ne dobijo nobenega svežega perila in tudi kopati se ne morejo, ker ni potrebnega premoga. Veliko jih je tudi umrlo vsled teh razmer. — Poslanci Roškar in tovariši so stavili na domobranskega ministra interpelacijo v zadevi klasifikacije konj. Zahteva se, da se naj ne tirja več od Kmetov, da bi moli pripeljati predi komisijo tudi take konje, ki so stari manj kakor 4 leta, in konje, ki so za vojaško službo oči vi dno neporabni. Poslanci dr. Benkovič in tovariši so stavili interpelacijo na finančnega ministra ker davčne oblasti vračunajo izkupiček živine, katero morajo prodati vsled pomanjkanja krme, nadalje krmo, žito itd. kot dohodek, ki je podvržen ob-dačeniu. Dejanski pa tak izkupiček ni noben reden dohodek, kajti kmet si bo moral živino, katero je sedaj moral vsled pomanjkanja krme prodati, zopet na novo kupiti in sicer za drag denar. Poslanec dr. L. Pogačnik in tovariši so pa stavili interpelacijo na poljedelskega ministra radi pomanjkanja volne in zanemarjanja ovčjereje. Volilna preosnova na Ogrskem. Ogrski rilržavni zbornici je predložen načrt o novi \olilni preosnovi na Ogrskem. Volilec bo vsak ogrski državljan, ki je dopolnil 24. 1. in je vešč pisanja in či lanja, nadalje vsak lastnik hrabrostne kolajne ali Karlovega Četnega križca brez ozira na starost; vo-ilno pravico ima tudi vsak moški, ki plača najmanj 10 K davka, nadalje, kdor je redno zadostil svoji aktivni vojaški dolžnosti ali je med vojsko, Četudi v presledkih, najmanj dve leti izvrševal aktivno vojaško službo, ali je brez ozira na službeno dobo dosegel podčastniško čast: nadalje tisti, ki na podlagi o-brtnega lista izvršuje obrt, ali je v obrtu ali poljedelskem obratu (rudarji, tovarniški delavci, rokodel- ci, dninarji itd.) stalno nastavljeni; konečno vsi ii, ki so bili leta 1914 pravomočno vpisani v valila.» imenik. Volilno pravico dobijo po tej vladni pretfogp tudi ženske, ki so dopolnile 24. leto svoje starosto, ki 'majo ogrsko državljanstvo, so zmožne pisani» i» či-tanja ter so dokončale 4 razrede meščanske Sol*, ali morejo dokazati enako šolsko izobrazbo; nadaijs žene. katerih možje so padli v vojski ali so un»*h z« ■oleznijo, dobljeno v vojni, če imajo 1 otroka i» zakona; nadalje vse ženske, ki so že 2 leti felaaieo li-teraričnega, znanstvenega ali umetniškega driaStva. Ce se vdova po padlem možu zopet omoži, ne iatgubi \olilne pravice, Če je le bila poprej pravilno vpisana v volilni imenik. Kdor pa hoče biti izvoljen, mora imeti volilno pravico, biti star 24 let in zmožen madžarskega jezika v govoru in pisavi. Ta volilna preosnova je pač tako prikrojena, da ohrani in poxe&a moč madžarskega plemena ter da nemadžarskim, ia zlasti slovanskim narodnostim na Ogrskem zmanjfi® Se tisto trohico pravic, ki jih sedaj imajo. MadSars ka vlada je narodno šolstvo med slovanskimi narodnostmi na Ogrskem zatirala in ubijala slovanskim in rusinskim otrokom madžarščino v glavo; zato se nahaja ravno med slovanskimi narodnostmi največ takih oseb, ki ne znajo ne čitati in ne pisati, in ki torej po novi volilni preosnovi ne bodb imeli noben» volilne pravice. Vrhtega je med temi tudi največ delavcev in dninarjev, ki ne plačujejo zahtevanega davka. torej tudi ti ne bodo imeli volilne pravice. Pre-računjeno je, da bo od vseh volilcev na Ogrske« 62.5%. Madžarov, in komaj 13% Slovanov, Današnja številka „Slov. Gospodarja" je M radi praznikov samo na štirih straneh. Kot ■rtiMkoi-nino so dobili naši naročniki zadnjič prilogo .Katoliško tiskovno društvo." Najnovejših poročil in podlistka radi praznikov ne moremo priobčiti. Geslo cesarja Karla I. Na neko vpraša je ministra za deželno brambo je sporočila vojaška pisarna cesarjeva, da se geslo našega cesarja glasi ta-ko-le: „V vojni in v miru z ljudstvom za domovino' (latinski: Pace belloque oainia pro patria cum po-pulo meo). Duhovniška vest. Župnijo Sv. Anton na Polije dobil tamošnji provizor č. g. Konradi Seško. Tn&a-laoija bo dne 1. jan. Za vojaško božlčnico sta poslala č. g. vola* kurata Skofič in Roschman po 10 K. Imenovanja v politični službi. Okrajni komarji so postali namestniški koncipistj; dr. Matk« Ipavic, dr. Feliks Lajnšič, dr. Simon Hagenauer, Viktor Kastner-Pohr in dr. Rudolf Tengg. Osebne vesti. Glasom c. in kr. armadnega o-sebnega naredbenega lista št. 164 od dne 29. avgusta i 1. je bil g. c. in kr. podpolkovnik v pokoju Miha Pandi, ta čas v Celju, odlikovan od cesarja s podelitvijo naslova in značaja polkovnika. G. polkovnik Randl je naš rojak iz St. Pavla pri Preboldu v Sa« vinjski dblini. Za Jugoslavijo. Za jugoslovansko deklaracijo so poslali izjave Jugoslovanskemu klubu: Dulovšči-čina starotrške dekanije, župani celega slovenjgraŠ-kega okraja, gornjigrajski in kozjanski okrajni zar stop. Občine: Trg Mozirje, trg Pilštanj, trg Žalec, Braslovče, okolica Mozirje, Sv. Peter pod Sv. gora-m , Lastnič, Sedlarjevo, Ljubno, LuČe, Solčava, Bočna, Novaštifta, Smihel nad Mozirjem. Imeno p. Podčetrtku, St. Peter na Medvedovem selu, Sv. Katarina pri Rogatcu, Spodnje SeČovo, Sv. Mohor pri Rogaški Slatini, Rajnkovec pri Rogatcu, okolica Rogaške Slatine, Dramlje, Staritrg, Pameče, Legen, Vrne, TopolŠica pri Šoštanju in Bučečovci na Murskem polju. Javna zahvala c. kr. črnovojnišicega delavskega oddelka premogokopa v Skalah pri Velenju. Bli->.u 500 delavcev je podpisalo obširno zahvalo, kater» so poslali državnemu poslancu dr. Verstovšeku. Zahvala je pisana v ganljivih besedah in vsebuje globoko zaupanje, ki ga imajo rudarji ('o svojega poslanca zaradi njegovega neutrudljivega ; osre "ovanja pri raznih oblastih. Delavstvo je hvaležno, da se jo no večkratnem posredovanjem ustreglo od ministrstva vsem željam, ki so je stavili. Poslanec dr. Verstovšek je stavil v zadnji seji državnega zbora interpelacijo na trgovinsBo^j in vojnega ministra radi oskrbe civilnega prebivalstva v slovenjgraškem okraju z usnjem, žeblji itd. Posla-' en je nadalje zahteval, da se dovoli posestnikom oddati kože doma zaklanih živali v delo za lastno v-porabo. — V isti seji je dr. Verstovšek interpeliral vojnega, ministra radi izgredov madžarskih vojakov na koroškem kolodvoru v Mariboru. Interpelacija zahteva od vojnega ministra, da skrbi za to, da je civilno prebivalstvo varno pred vojaškimi izgredi. Važno za oproščene. Predstojniki okrajnih političnih oblasti so dobili od domobranskega ministrstva pooblastilo, da smejo osebam, katerim je po 31. diec. 1917 poteklo čakalno dovoljenje in so vsled svojega provizoričnega oprostilnega roka. z „korSnim terminom" dolžni oditi v vojaško službo, dati n»>dalj-no čakalno dovoljenje do dne 15. februar.;' 1918. B » §7. deeeabra tfttf. «GfiVlRSSH «0SP0Ü8 Str&ii S. jiako dovoljenje smejo dati tudi mašinistom in kurjačem pri parnih in motornih mlaiilnicah. Potnih listov za potovanje na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ni treba več nikakih, ker so te deäele izločene iz vojnega ozemlja. Kljub temu pa priporočamo, da ima vsakdo, ki potuje, pri sebi kako listino, s katero se lahko izkaže. Visma se smejo odslej oddajati zaprta, ker je odpravljena cenzura. SodJHBga vojaega poMjila je bilo do sobote [¡odpisanega okoli 5800 milijsnov K. Za slovenske slepce. Kdor hoče slovenskim vojnim slepcem kaj nakloniti, naj pošlje Ö. sestri Klari VerhuBC, Odilienblindeninstitut, Gradec. flaj bo z našimi vjetniki na Ruskem? Mnogi nas povpraSujejo, ali se bodo naši vjetniki na Ruskem sedaj, ko je sklenjeno premirje med nami in Rusijo, vrnili. Na ta vprašanja odgovarjamo, da se ne-invalidni vjetniki pred popolnim sklepom miru ne bodo vrnili. Pač pa lahko v pomirjenje svojcev vjetni-kov poročamo, da se je y pogodbi za premirje, med obema vladama sklenilo, da se mora ravnati z vojnimi vjetniki kolikor mogoče prijazno in jim dati več svobode in drugih ugodnosti. Seznam darov za Tiskovni doni objavimo v nrihodnji številki. Poziv nekdanjim gojencem deželne vinarske šole v Maribora. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru prosi tudi v tem letu vse na bojišču ali v zaledju se nahajajoče vojake-nekdanje gojence te šole, da Čim prej naznanijo ravnateljstvu, ali in s kakšnim odlikovanjem so bili odlikovani. Starši, sorodniki ali tovariši odlikovanih ali padlih naj sporočijo ravnateljstvu vse podrobnosti odlikovanih in padlih. ime te? kraj in pošto. Ako si list že dozdaj dobi val, napiši na položnico ali nakaznico besedo star naročnik iu pri-tavi zraven t i s t < Številko, ki jo naj ieS na ovitku svojega lista Ce si pa list naročiš prvokrat, potem pa zap;š na položnico ali nakaznico: nov naročnik S tem nam 3ilno prikrajšaš delo. Ako bodo polož niče ali nakaznice tako izpolnjene, ne bo pomo pri pošiljanju lis a. Vabilo na naročbo Pondeljkove Straže. Straža, k izhaja v pondeljtk, se more naročiti tudi sama zr se. Sama pondeljkova Straža stane: za ceio lato K 4'— z& pol leta K 2 — četrt leta K 1-—. Naročnina se pošije na naslov: Upravništvt Pondeljkove Straže v Mariboru. Že zadnji pondel-jek smo priložili položnice nekdanjega Našegi Doma, po katerih se tudi lahko poš je naročnina za Pondeljkovo Stražo. M & Ceirfanfm naročnikom! Nedavno smo priložili poštne položnice. Cen jene naročnike prosimo, da nam začnejo takoj psilljati «sf^Irsin© m i. 1918, ke' ob novem *letu in v januarju smo z delom pre obloženi, ako vseh,32.©QO naročnikom takrat pošlje denar. Draginja za tiskarske potrebščine je žt grozna. Samo nekaj vzgledov. Za va^on pa pirja smo poprej dali 2400 K, zdaj plačami 15.DGO K» kilogram barve je poprej sfca 1 K 10 v, zdaj stane K 440» kilogram su rovega olja poprej 14 v, zdaj 44 v, mazilnc olje poprej kilogram 68 v, zdaj K 3*50 i.t. d Papirja rabimo S vagonov na leto, in b bil stal poprej papir za celo leto 21-000 K, zdaj pa moramo zanj plačati 135s©0O II, To so velikanske raziike! Raditega smo prisiljeni našemu listu avli ali, česar nam naši razumni čitatelji gotovo ne bodo zamerili. V prihodnjem letu b > torej stal Slov. Gospodar za Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Zrn celo UM K 8; za pol leta K 4; za tetrt leta IC 2. Zm aktivne vmimh® pa ostanejo start cene: za celo leto K 4— ; za pol leta K 2'— ; za četrt leta K 1*—. Obenem prosimo svoje prijatelje, da pridno agitirajo za naš list, da bo Slov. Gospodar v vsaki slovenski hiši na Štajerskem. Št.eviio na ročnikov mora poskočiti na 4©.©O0S—4 Kako si je treba naročiti Slovenskega Gospodarja? List je treba plačati vedno naprej. Kdor si list naroči po dopisnici, dobi le eno številko s položnico na ogled, še-le, ko pošlje denar, se mu začne liit redno pošiljati. Svetujemo vsem, ki želijo postati novi naročniki našega lista, da ne pišejo prvokrat dopisnice in ne zahtevajo lista s položnico na ogled, ampak naj si kupijo na pošti poštno nakaznico ter nam takoj pošljejo po nakaznici denar, potem bodo list dobili v roke tekom enega tedna, če pa najprej zahtevajo od nas položnice in potem po njej fpošljejo denar, lista gotovo pred t[re'mi t e d n i ne bodo redno dobivali, ker položnicefmi preko Dunaja včasih še-le čez 10 dni dobimo. Na položnico ali nakaznico napiši razločno SToje Ravnaine cene za vino. Dunajska osrednja komisija za preizkuševanje cen je določila za vino naslednje ravnaine cene: Za srednje vino avstrijsktega izvora pri kleti pridelovalca 300 K hektoliter. Za srednje vino avstrijskega ali ogrskega izvora v vseli deželah, izvzeta je samo Češka, v veletrgovini: Za vino v sodih, belo, hektoliter 875 K, rdeče 395 K, \ steklenicah belo po 7 desetink litra 4 K 20 v, rdeče 4 K 30 v. V gostilni ali v podrobni trgovini belo vino v sodih liter 4 K 60 v, rdeče 4 K 80 v, belo, točeno v gostilni, 5 K 80 v, rdeče 5 K 90 v, čez ulico belo 5 K, rdeče 5 K 10 v. V gostilnah „pod vejo" 1 liter S K 20 v. Kot srednje vino se smatra vino, katero je po izgledu, okusu in duhu nepokvarjeno, in ima kot belo vino 9—10, kot rdeče 10—11 volum-od-slotkov alkohola. Za vina, ki imajo manj alkohola, \eljajo od! kleti pridelovalca naslednje cene: Ce ima belo vino 8—9 odstotkov alkohola, rdeče pa 9—10%, 270 K hektoliter, 7—8% pri belem in 8—9% pri rdečem vinu 240 K, 6—7% pri belem in 7—8% pri rde-i-em 210 K, 5—6% pri belem in 5—6% pri rdečem 150 K. Ravnalna cena za vino od ameriških trt, ki same rodijo, od izabele in enakih manjvrednih vrst z-naša pri kleti pridelovalca za liter 1 K. — Ce se hoče dognati „volumne odstotke'- alkohola, je treba vino tehtati s posebno strokovnjaško tehtnico. Vino je treba poprej skuhati in še druge ceremonije so potrebne. Nnilož^e pa izračunaj volumne odstotke, če visočino odstotkov sladkorja, ki je bil v jeseni v vinskem moštn, pomnožiš s 6 in deliš z 10. Ce je n. pr. imel vinski mošt v jeseni 16 odstotkov sladkorja, ima sedaj 9.6 volumnih odstotkov alkohola; če je imel 17 odstotkov sladkorja, ima sedaj 10.2 volumnih odstotkov alkohola, torej je že nad mejo srednjega vina, za katerega so določene cene. Omeniti je treba s po-vdarkom, da veljajo te cene samo za „srednja" vina. Za boljša in za sortirana vina te cene ne pridejo v poštev Ce vinogradniki niso dosedaj, naj takoj na sode v kleteh, kjer imajo boljša ali sortirana vina, napišejo, koliko sladkorja je imelo vino v jeseni in kake vrste vino je v sodih. Zapišite torej na sode: Rizling, silvanec, traminec, muškat itd. Proti vinskemu davku so vposlale svoj protes državnemu zboru naslednje občine brežiškega, kozjanskega, šmarskega in rogaškega okraja: 1. Sv. Vid pri Planini, 2. Virštajn, 3. Križe, 4. Prevorje, 5. Verače, 6. Sedlarjevo, 7. Zagorje pri Kozjem. 8. Roginjska gorca, 9. Tinsko, 10. Zibika, 11. Sv. Rma (Pristava), 12. Nimno, 13. Brestovec pri Rogatcu, 14. Rajnkovec, 15. Sv. Trojica pri Rogaški Slatini, 16. Plat, 17. Sv. Katarina pri Rogaški Slatini, 18. Dobrina, 19. Kostrivnica, 20. Sladkagora, 21. Sela pri Dobovi, 22. Mostec, 23. Mihalovee in 24. Sopote pri Kozjem. Za kuietske potrebe. Poslanci Roškar. Pišek in tovariši so dne 18. t. m. vložili v državnem zboru interpelacijo na ministra za poljedelstvo, notranje zadeve in trgovino, v kateri zahtevajo hitro od: omoči v vseh kričečih potrebah slovenskoštajerskega prebivalstva, v prvi vrsti v okrajih Ljutomer in Maribor. Naglaša se v interpelaciji rastoče pomanjkanje živil, katerih ljudstvo vsled suše in pomanjkanja dlelavskih moči ni moglo dovolj pridelati in se jih rekvirira še v mnogih krajih brezobzirno čez oblastveno določeno mero. Zahteva se primerna oskrba potrebnega obut-ja in obleke kmetskemu prebivalstvu; naravnost neopravičeno je, da se taistemu zabranjuje in tudi po sili odvzema usnje in podplati pri ogromnem številu odvzete in zaklane živine. Razločno se je razkrinka-!r krivična razdelitev petroleja, ko mnogo posestnikov in tudi drugih prebivalcev v gori imenovanih rkrajih že več mesesev ni niti kapljice, drugi le pol litra, v najugodnejšem slučaju en liter na mesec do h'lo. Kako se naj oskrbuje pravilno živina ter opravljajo prepotrebna druga dela v tem zimskiem času brez razsvetljave? Napram temu se v mestih tudi majhnim strankam daje najmanj en liter petroleja na teden, akoravno tiste svoje delo lahko med dnevom o-pravijo. Nadalje se je ostro grajala oddaja soh, ka- tera je brezpogojna potreba za obstanek in prospeh človeštva in nič manj za rejo živine. Čudno pač, d» vlada niti za to ne skrbi, ko vendar gre ves dObiMc v žep države, ki vedno bolj potrebuje obilnih dohodkov. Razen tega je sol v taki obilnosti v naravi, d» ie nikdar zmanjkalo ne bo; ob enem ima oblast dovolj delavskih moči za to na razpolago. Zahtevalo ae ie, -^a se vlada vse bolj pobriga za vse potrebe n» deželi, drugače naj ne pričakuje izboljšave gosp* darskih in življenjskih razmer za vse prebivalstvo. Usnje za poljedelce. Poslanec dtr. Benko-v i č in tovariši stavijo interpelacijo na trgovinskega ministra, da naj se kmetom naravnost prepustijo kože doma zaklane živine, ne pa trgovinskim zbornicam, oziroma obrtno-pospeševalnim uradom, ki jih od kazujejo le obrtnikom v mestih. Pristransko rekviriranje živine v ormoške» okraju. Piše se nam: Nakupovalci živine zahteval« vedno več živine za vojaštvo in civilno mestno prebivalstvo. Hlevi nekaterih kmetov so že skoraj prazni Pobi "a jo se tudi breje krave, dbbdre mlekarice in breje *lSlice, dasiravno ljudje ponujajo jalove krav» in telice, ki niso za pleme, pa nakupovalec take kar kratkomalo zavrne. „Tvoje ne maram", pravi in vsa me potem drugemu brejo živinče. So pa še taki posestniki, ki še niso v teku celega leta odldali niti t -nega repa, med tem, ko je drugim letos pobral po e. 6 ali še več glav. Pozivamo naše oblasti, c. kr, o-krajno glavarstvo, c. kr. namestnijo, posebno pa v novčevalnico živine v Gradcu, da napravijo pri od daji živine v ormoškem okraju red! Pomanjkanje sladkorja. Prehranjevalni nad zornik v Celju nam piše, da je v naših krajih nastopilo občutno pomanjkanje sladkorja, kar se moi» pripisovati edino le zastalemu železniško-tovornemu prometu. Sladkorne tovarne so rabile dosedaj vedn* po 250 do 270 vagonov mesečno za razpošiljanje bla ga, a, danes dobijo-z veliko težavo le še 50—70 vagonov. Tako se je promet s sladkorjem zmanjšal za ce lih 70—80%. Celih 1000 vagonov sladkorja je zaostalo. Nemogoče je te številke nad-masUli. Sic^r pa s« je tudi sladkorne repe pridelalo tako malo, da ie tre ba «lede sladkorja največje varčnosti. Skupno se je pridelalo letos v Avstriji surovega sladkorja samo l akih 5 milijonov q, dočim ga je še bilo prejšnje le 10 TA milijona meterskih stotov. leta 1914 pa 12 mi 1; ionov q. Do 15. novembra se je leta 1917 pridelalo 2,807.464 q, lansko leto do tega dne pa 3,423.349 q surovega sladkorja. Vsled pomanjkianja sladkorja se je meseca oktobra odredilo skrajšanje sladkorne u< nožine na eno karto za % kg. Oskrba prebivalstva na Ogrskem. Na Ogrskem se namerava preskrbeti prebivalstvo z moko za četrt leta in istotako se hoče omogočiti prebivalstvu, do si nabavi krompir za celo leto naprej. — Pri nas p;i rekvirirajo in rekvirirajo ter nič ne upoštevajo, a-imajo ljudje kaj živil za bodoče mesece ali ne. Cene za krompir. Prevzemna cena za krompir ostane še tudi nadalje 20 K za 100 kg. Dosedanje ce ne za podrobno prodajo krompirja ostanejo še tudi v naprej v veljavi. 200 vagonov krompirja zmrznilo. V Skoljilo* na Kranjskem je zmrznilo 200 vagonov krompirja Bil je vojaška last. Pred dnevi smo Čitali v listih da je zmrznilo na potu v Gradec 10 vagonov krom p;rja, v Dunajskem Novem Mestu pa 35 vagonov' Tako se ravna z dragocenimi živili, ki se rekvirira. jo na kmetih! Koliko semenskega žita se sme uporabiti. De želni gospodarski urad štajerskega cesarskega na mestništva razglaša: Kljub zasegi se smejo upor, biti za. seme sledeče množine semenskega žita in si eer na en hektar: Zimske pšenice 150 kg (200 kg ie 250 kg), jare pšenice 150 kg (200 kg, 250 kg), pire ?20 kg (260, 300), zimske rži 150 (175, 250), jare r» 140 (180. 250), zimskega ječmena 120 (160, 200), Ja~ roga ječmena 140 (190, 240). ovsa 120 (200, 280), ze lene koruze za krmilo 200 (250, 300), drobnozrnate poletne koruze 50 (60, 70), ajde 70 (90, 120), prosa 15 (20, 25). Številke, katere niso v oklepajih, so ve Ijavne za njive, kojih lega znaša manj kakor 500 m rad morsko višino, številke v oklepajih so pa veljavne za njive, kojih leaa znaša 500 do 700 m ali več nadl morsko višino. V kateri razred glede uporab« najvišje množine semenskega, žita spada ta ali ona niiva, oziroma polje, določro okrajne politične obla-! sti, ki smejo v posebno ozira vrednih slučajih mno-; žmo semenskega žita zvišati do 30%. Nasprotno se sme v slučaju, ako se uporablja izvirno semenske j blago ali pa če se odkaže priznano dobro semensko ; žito ali če se seje s strojem, dotična najvišja množi na semenskega žita znižati za 15%. Lliiietna gnojila. Splošna zveza kmetijskih za-drug na Dunaju in poljedelsko ministrstvo popolnoma pozabijo pri razdelitvi umetnih gnojil na naš štajerske Slovence. Gorčic- in Srednještajerci dobijo množine za celo Štajersko, Spodnještajerci pa skoro nič. Da so ta nedostatek kolikor mogoče odstrani, se bo podalo še pred prazniki odposlanstvo v poljedelsko ministrstvo in bo posredovalo za odpravo te kr vice. Za to je potrebno poznanje cele potrebe zaves* Slov. Stajer. Radi tega prosi Kmetijska zadruga v Račali. da ji pošlje naročilo vsak, ki želi dobiti gnojila v tej zimi ali v prihodnji spomladi, ob enem naj navede, do katerega Časa jih želi dobiti. Ne moremo trditi, da se bo dobilo toliko gnojila, kot se ga 5o naroČilo, vendar pa se z vsakim naročilom slovens Eirtuü 4, üNSsa tioaptusAa. 27. decembri* ff spfošiiosti pomaga i» tisti, ki ne naroči zda i, tuji najbrž drugo ieto ue bo >ek 400, D reo 110 (8). Novak 350; Št. Martin n. P.: Kos 950: Gornja Polskava: Cisel 300. Uranjek 250, Navratil 200 (9); Poljčane: Žumer 350. Vodenik 400. Oberski 200. Savsky 210: Pragarsko: Tischler 350 r?5T.): Sf.idenice: Kauči? 500 (100): Tinje: Rožman. Slov. Bistrica; Spodnja Polskava: Sicherl 660 (94); Sv. VenčesI: «lej Slov. Bistrica: Slov. Bistrica: Omerzu 200 (50), Wernig 200 (25), A. Stiger 400, Krautsdorfer 400, Oskrbovalni odbor 500 (235 in 119); Sv. Ana na Krembergu: Repolusk 300 (50). Zemljič 360; Sv. Anton: Tušak 400. Markovič 400, Ozvatič 200 (96): Št. Andraž: Ozvatič 150; Sv. Barbara: šabeder 250. šauperl 300 (35), Kostanjšek 300; Sv. Benedikt: Šumenjak 1160; Sv. Trojica: Golob 350 08), .Cauš 300, Ceh 300: »Št. Jurij v Slov. goricah: Bauman 400, VVer^les 400, Sitter 200, Schonw,etter 350; Št. Lenart: Sedminek 300. Spitzy 200, Dimnik rt-O, Zemljič 400 (54); Negova: Šumenjak ItiO; Št. Rupert: Lorber 500, Bauman 350. Golob 300, Rois 200; Biš: Ketiš 160; Razdeljevalni urad za SI. Bistrico: Počivau5ek v Crešnjevou 400 (152), Krošelj v Laporju 400 (200), Tischler na Pragarskem 100(50), Krošelj, Crešnjevec, 100, Rozman, Tinje. 400 (135). Za vsako karto se dobi K kg sladkorja. Rošpoh pri Mariboru. Vesela novica je dospela v Peklarjevo hišo, ki naznanja, d* je sin Franc še pri življenju, od katerega že ni bilo 32 mesecev nobenega pioročila. Zdrav je še in se nahaja v ru skem vojnem vjetništvu pri n e3tu Taškent v daljni Aziji. Hoče. Mlekarna v Hočah prosi svoje člane, da prejkoprej, najpozneje pa do 1. lebruarja 1918 ■ ačajo svoje d"iA*e. Naftelstvo. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Željno pričakujejo obmejni Slovenci izpolnitve jugoslovanske želje, tako, da se vprašujejo neizobraženci, ali se bo to kmalu zuodilo. Veselja jim žarijo oči. Hvala Vam, neo-mahljivi naši poslanci, ki izražate tudi naše dolgoletne misli; resnica in pravica mora na dan! Veliko zanimanje vlada za Tiskovni dom v Mariboru, za kojega so darovali: Jurij Gril 10 K, Avguštin Vic-man 10 K, Pepa Stampfer 2 K. Anton Jarc 4 K, S. Nudi 2 K, Franca Krampi 2 K, Jakob Roschmamn 50 K in Mica Bršenonik 1 K. Sv. Rolfenku na Kogu je prinesla tvrdka Sojč v Mariboru krasno božičnico, nov tabernakelj. Za to zredno lepo delo so prinesli pobožni farani prostovoljnih darov tako obilo, da se bo moglo naročiti še marsikaj drugega, kakor orgije itd. Na tako delo in tako darežljive farane je lahko vsakdo ponosen. Kličem torej vsem skupaj: Tisočero Bog plati! Fr. Planine, župnik. Ptuj. Bojno društvo v Ptuju, ki je ob izbruhu vojne svoje delovanje deloma ustavilo, prične na že-i.io mnogih članov s 1. januarjem 1918 zopet z rednim delovanjem. Ker je glavni namen društva ta, da svoje člane \ sjučaju bolezni podpira, bi naj tudi žene pri vojakih so nahajajočih članov začele že sedaj za svoje može plačevati udnino. Društvo sprejema tudi nove Mane v starosti od 17. do 50. leta. Udnina se plačuje pri načelnikovem namestniku g. Francu MahoriČ, gostilničarju v Ptuju, ki daje tudi vsa druga. pojasnila glede bojnega društva. Stopree pri Rogatcu. V Crmožišah je v sredo, dne 19. t. m., po daljši bolezni umrla 64letna bivša oosestnica Marija, Rampre. Rajna je bila mati č. g. Franca Rampre, kaplana v Sevnici ob Savi. Vse svoje otroke je rajna vzgojila v katoliškem duhu. Dva sina: Janez in Matevž, sta darovala svoje življenje za domovino. Najmlajši, Alojz, ki je gospodar pri hiši, se tudi nahaja na fronti. Pogreb se je vršil dne 21. t. m. Svetila vrli materi večna luč! C. JRampretovi rodbini pa naše sožalje! Sv, Vid na Planini. Pred kratkim je neznan surovež vrgel iz Koprivove kapelice ob okrajni cesti na Bohorju Marijino soho ter jo močno poškodoval, šipe pa pobil. Ni čudno, če taki bogo kletneži tudi kradejo. V bližini le kapelice je vkra-dena posestnici lepa ovca. Tat je žival zaklal na travniku, jo iztrebil, odsekal glavo in noge ter drugo brez sledu odnesel. Neki revici je ukradena edina molzna koza. Na sled se ne pride nobenemu zločinu. — Ptujske žabe prihaja tudi v našo župnijo nekaj. Ljudje sprevidijo, da Šta-jerc laže kar po predpisu po svoji stari navadi. Resničen pregovor pravi: Kdor laže tudi krade. Zato se ga pametni ljudje sramujejo. Vsak veren Slovenec sprevidi, da je Stajerc« naš veliki sovražnik čeravno hinavsko po lisičje zavija svoje oči. Se že poznamo. Nismo še slišali, da. bi se grdobo imenovalo v cerkvi. Prav je tako! Ljud stvo že ve, da je proticerkven list, pa tudi sam spozna, da je umazan, zato se skuša umiti. Dobri časniki se ne zagovarjajo. Čadram. Kat. politično narodno društvo »Sloga« bo imelo v ae«feljo p« Božiču po litanijah svoj občni zbor z letnim poročilom, volitve nove ga oiibora^in naroiilcm potrebnih časnikov. Tudi nendje vabiio. da pristopijo. Odbnr. Gomil,sko. Berač sem bil, berač sem in berač bom ostal, dokler bo božja volja. Pa me ni sram! Vsaj ne beračim za-se, ampak za ljubljeni slovenski narod. Tako sem si tudi sedaj naložil z veseljem be-raško malho na rame, da nabiram prispevke za Tiskovni dom. Vsaj ima ta postati mogočna trdnjava, da odbija ri'a severu mogočna napade naših verskih m narodnih nasprotnikov na slovensko ljudstvo Mi smo itak tako skromni. Hočemo samo svobodiw ®t»ati zrak na domači zemlji. Pa naši „prijatelji" nam nili tega ne privoščijo. Vsaj so pred par leti mariborski: mestni očetje proglasili zrak po mariborskih vlioak za nemški zrak. \ katerega ne sme molet: aiti nai-skromnejša tablica s slovenskim napisom. *j prim. .Tiskarna sv. Cirila."- Zato pa pomozi Bog, i&sež« kmalu dvigne v sredini Maribora veličastna *iavka, ki bo nosila na pročelju ponosen zlat napis: „Tiskovni doni." Pošiljam Vam danes drugo zbtdto za Tiskovni dom .v znesku 200 K. Darovali so: Vasle Franc 50 K, Boldin Franc ml. 10, Cater JuHta 40, Boldin Franc st. 5, Virant Frančiška 10. R>*n&igaj Frančiška 5, Boldin Apoloni ja 10, Korun Asi» 5 in Vfohorjaui 65 K. vsi na Gonnlskem. Dobova. Naše učenke so nas pod modri » vodstvom nadučitelja Gajšeka in mladinoljubne učiteljice Bračičeve dne 9. t. m. razveselile z gledališko i-gro s petjem „Dve materi." Olga (Peteline), bosata na milosti in ljubezni do svoje matere Ljudmile (Plohi), roma s tovarišicami - v Loreto, vjeto &1 morskih roparjev iz Afrike, jo tuniška kraljica (Ogorel-feeva) v ječi priklene na skalo, rekoč: „Odpovej se Mariji!" Olga pa moli in milo poje Marijin« pesmi, polna zaupanja na pomoč od nebeške matere. Ljudmila moli doma v kapelici, prevzeta« od silne žalosti vzame Mariji (Kotičeva) „Dete Jezusa", rekoč: „Poprej ga ne dobiš nazaj, dokler mi mojega ne vrneš!" Olga v spanju po angelih čudovito rešena se zbudi doma pri kapelici, Ljudmila nese ,brežju pri Mariboru, Zwet!endorfer-strafie št 5 Varščine je položiti 10%; najmanjši ponudek znaša 15000 K. Najvišji ponudek se mora vložiti tekom jednega meseca. Podrobnosti dražbenih pogojev se lahko vpo-gledajo pri tem sodišču soba št 5, med uradnimi b urami C kr okra >.o sodišče ■¿aribor odd VI dn« 14 ihcerrhra 1917 I* «afofulfc: Kalolilkn «mE»*»?! ^^v-i-. «rMürtS«) #wmHi SatiflS> Flak tWikarne sv, Cirila v Marfbon,.