Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) je nagle smrti umrl dne 7. jul. t. 1. Njegova nemško-liberalna večina je se postarala z njenim glavarjem vred. Kajti Morica Judeža Tadeja Kaisersfeld-Blagotinšeka vidno težijo stari dnevi. Nekdaj brbki boritelj nemškib ustavakov je ves sključen videti in potrt. Mož je osivel, ter je precej slep in gluh; poslanec Heilsberg moral je debelo zakričati, naj knezu Alfredu Liechtensteinu da ukor, ker je se ta pregiešil zoper liberalizem, ko je liberalcem očital nzapravljivoRta in da ljudstvo nteptajo". Zanimiva bila je 15. seja, ker so takrat slovenski  poslanci, zlasti g. dr. Radaj in g. Žolgar, grajali, da je na vinorejski šoli v Mariboru vse nemško, ucitelji in podučni jezik. V 16. in 17. seji razgovarjali so se o silnib stroških za ljudske šole. Nemški konservativci so zapustili zbornico, ker bo6ejo, naj so liberalci sami za vse odgovorni. Jednako storili so, ko je šlo za pokritje pomanjkljeja celih 243.894 fl, kar so se ve tudi liberalci zakrivili s svojim pometanjem z denarji. Osamljeni liberalci so imeli 2 nasveta na razpolago. Poslanec Kuaffl je nasvetoval 8 milijonov na posodo vzeti, poslanec Lobninger pa, naj se deželna doklada vrže na indirektni davek. Obveljalje Lohningerjev nasvet. Vsled tega ostane doaedanja 38% doklada na direktni davek. Pritakne 8e njej pa 10°/0 doklade k davku od mesa, vina, mošta po celej deželi, dalje ]/2 kr. od vsakega litra pive in 2'/2 kr. od litra žganjice; v Gradci pa 50 kr. od hektolitra pive in 4 kr. od hektoliterske stopnje pri žganjici, rumu itd. in 93 kr. od bektolitra rozolije itd. Tako so si letos liberalci s pomnoženimi dačami pomagali iz zadreg. Dolga najeti se niso upali. V 18. seji so pokopali ribarsko postavo in v 19. seji je c. k. namestnik odgovoril na razne interpelacije večjidel ugodno. 0 teh odgovorib bodemo še posebi6 govorili. Z bornim, malo zanimivim govorom je potem deželni glavar zbor sklenil. Iz Dobrne. (Deželni zborin toplice). ,,Liberalec"', to je beseda latinska; v našem jeziku pomenja toliko, kakor ndarežljivec", t. j. 61ovek, ki rad da in pusti vsakemu, kar mu gre po pravici. ,,Liberalen" bi bil toraj, kdor da Bogu, kar je božjega, a bližniku, kar mu pristoji po božjib in naturnih postavah. Vsakdanja skušnja pa nas uči, da Ijudje, ki se ,,liberalci" imenujejo, kratijo pravice božje in 61o7e6je, za tega voljo so dobili priimek nlažiliberalci" ; oni so podobni blagu  po štacunab, ki je na videz lepo, a za rabo velja to, kar ,,predita para". Nekteri se vže sramujejo avojega imena ter so se prekrstili v ,,naprednjakeu. S tem so pa prišli ,,z dežja pod kap", ker tota nova beseda še le prav pove, da bočejo po blatnej 6tezi nnaprej" voziti. Po zadnjih 3. številkah nSlov. Gospodarja" je razložen njihov nmali katekizem", ki uči, kako da ljudem koristne naredbe znajo npod klop metati" in da nam privoačijo le Jednakopravnost na papirji", 7 dejanji pa posebno kmetski stan mora trpeti za ,,liberalne" grehe ter prav globoko segati v svojo luknjasto mošnjo, kder navadno cvenka več ni. Ob enem razvidimo, da le katoliško-konservativni poslanci imajo srce  za nbožano ljudstvo. Takšni nliberalni" duh veje  tudi po toplicab ter spodkopava veljavo Cerkve in tlači ali tepta svetinjo narodnosti. Dne 6. jul. so v štaj. dež. zboru na vrsto prišle toplice, o kojib mora deželni odbor dajati ra6un našim poslancem. Iz doti6nega poročila zvemo, da je leta 1879 Slatina (pri Rogatci) vrgla čistega dobi6ka 58.635 fl. Toplice bliz o Gradca (Tobelbad) so dane v najem; 7 deželski žep pride 510 fl. 'fudi Dobrnske toplice so od 1858 lastnina dežele; cistih dohodko^ je 14.100 fl. Pač dovolj žalostno je, da se naši zaupDi možje cel6 pri totih obra^na^ah morajo potego^ati za pra^ico. Poslanec za celjski okraj, prof. Žolgar, se je 7 omenjenej seji 7 Gradci pritožil, zakaj da se po deželskih zdra7ilat7enih za^odib naročujejo ^ečinoma le taki časniki, ki so sovražni Cerk^i in Slo^anom. Deželni odbornik in nlibeialec** dr. J. Eaiseifeld je odgo^oril, da to ni res! Edo ima pra7? Reanica je, da 7 nekej čitalnici deželakih toplic na slo^enskib tleb je cel kup 6aaniko7, a med njinii jedini ,,Vaterland", ki je piaan 7 konser^ati^nem t. j. pra^ičnem dubu ; slovanski časopis bo t7oje oko iskalo brez uspeba, za take dežela nima denarjev. Vkliub sicer h^ale7rednemu in trudapolnemu prizadevanju od strani ravnateljst7a 7endar takšno zani8e7anje Cerk^e in naiodnosti ne more biti na 6ast pravicoljubnosti, deželi in za^odu. To ra^nanje je ,,liberalno" 7 naopa8nem, a ne 7 pra^em pomenu. Iz Ormoža. (Stanko Vrazova 87e8an 0 81), kojo smo 7že enok 7 kratkih 7i*sticab prijavili, bode se po sklepu odbora vršila 8. septembra 7 Cerovci, pri rojstnem domu pesniko^em. Letos za skoro 30 let po starti slavnega Štanka srečna je 7 no7i8 ,,žero7inska'' dolina, ker letos bo zopet čula blagoglasne pesni s^ojega Stanka in 7pli7 jih na rod slo^enski in bi*7a8ki. Stanko Vraz, čera^no rojen Slo^enec, ločil je se, spozna^ši S7oj notranji poklic za kujiže^na opra^ila, od S7oje rojstne krajine in podal se 7 tiste kraje jug08lo7anske, kjer ima biti zibelka prerojenja jugoslo^anskega, da pomaga sta^ljati temeljni kamen zidin narodnega naobraženja in napredka. Piaal in pe^al je odslej 7 bratakem nam jeziku hr^ačkem in tako je toraj prišlo, da časte sedaj Hr^atje Vraza kot enega izined s^ojib najboljih pesniko^, mi pa ga do dobra ne poznamo, 6era^no je duh jeg07 zmiraj bil 7 rojstnem mu kraji slo^enskem, kar nam najlepše s^edočijo njego^e ndjulabije". — Nam je na tem ležeče, da se S7ečanost Vrazo^a, kakor najsijajnije priredi ter prosimo tukaj poja^nejpotinaae slo^enske pisatelje, naj blago^ole znane jim 8rtice iz Vrazo^ega ži^ljenja ali nekoje pesni ali druge seata^ke jego^e 7 slo7enskej pre8ta7i z ozirom na 87e6anost 7 8asopisih obja^iti, da bo tako ljudst^o in 7es slo^enski narod poiz^edel, kdo je in kakano velja^o iraa Stanko Vraz. Istotako naj se blago70I6 7sa druat^a, koja bi 7tegnola sla^nosti se 7deleže7ati, kakor najpr^lje pri g. dr. I^anu Geršaku, c. k. beležniku 7 Ormožu, kot predsedniku odboro^em, javiti, da nam bode mogoče 7se ob pra7em Sasu urediti. Odbor nStanko Vrazo^e" S7e8anosti. Od Ljutomera. Doe 4. t. m. smo obhajali 87e8anost, ktera se redko kedaj nameri. Zaradi 7že premajhuega prostora na pokopalia8i je se pred nekterimi letmi prikupilo 7e8 zemlje pa naredila no^a ograja. Natla8ilo je ob d7eb po poldae mnogo ljudst^a prostorno cerke7. Naš 8. g. župnik stopili so na prižnico in govorili 0 namenu kupljene zemlje. Tam bodemo dobili 7sak 87oj pro8tor8ek, 7 kterem bodemo počivaii do sodnega dne. Po dokon8aai pridigi in 7ecernicah so pa ali farani 7 dolgi procesiji na pokopališ8e gledat S7ojega drugega in dolgega tihega donia. Proce8ijo je 7odi!o 5 duho7niko7 in kinčalo 50 belo oblečenih deklic, ktere ao prišle same 8ast. gonp. župnika prosit za dopua8enje iti na pokopališ8e 7 beli pa nedolžui obleki. Vsaka je imela na gla^i zelen 7enec iz nara^nih rastlm in tako je tudi imela 79aka 7 roki snažen zeleni 7enec. Po dokonSanem blagoslo^ljenji je pa zapel naš vrli pesnik in pe^ec g. Gabrijel Postružnik s 87ojo pe7kinjo 7 ta namen no7o zloženo pesem. Po dokon6anem opra^ilu je se 7sak vrnil na S7oj dom si služit 7 potu s^ojega obraza 7sakdajnega kruba, dokler ga ne bo pokrila bladna gomila.