Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 3
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 34, 2024, 3, pp. 263-394, Koper 2024  ISSN 1408-5348
KOPER 2024
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 3
UDK 009                               ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
ISSN 1408-5348 UDK 009  Letnik 34, leto 2024, številka 3
e-ISSN 2591-1775
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Gorazd Bajc, Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Aleksandr Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), Darko 
Darovec, Devan Jagodic (IT), Aleksej Kalc, Urška Lampe, Avgust Lešnik, 
John Jeffries Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Vesna 
Mikolič, Luciano Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović 
(SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), 
Andrej Rahten, Žiga Oman, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, 
Lenart Škof, Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Špela 
Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Boštjan Udovič, Žiga Oman, Veronika Kos 
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del 
Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije 
družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development 
and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di 
ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si
Redakcija te številke je bila zaključena 30. 09. 2024.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko 
dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series 
Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: 
Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; 
IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal 
Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS 
(NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ).
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a 
Creative Commons BY-NC 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website https://zdjp.si/en/.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Alejandro Llinares Planells: 
“Cuando un Valenciano va a Madrid 
es tenido por un bandolero”: 
Memoria y mitificación del 
bandolerismo del Reino de València 
(SS. XVII-XVIII) ..................................................... 263
“Quando un valenciano va a Madrid è 
considerato un banditer”: memoria e 
mitificazione del banditario del Regno 
di Valencia (SS. XVII–XVIII)
»Ko gre Valenčan v Madrid, 
ga imajo za bandita«: 
Spomin in mitifikacija banditizma 
v Kraljevini Valenciji 
(17.–18. stoletje)
Janko Trupej: 
The Portrayal of the Balkans in the 
Slovenian Translations of 
Karl May’s Orientzyklus ........................................ 283
La rappresentazione dei Balcani 
nelle traduzioni slovene dell’Orientzyklus 
di Karl May
Upodobitev Balkana v slovenskih 
prevodih serije Orientzyklus 
Karla Maya
Jasna Podreka: 
Why so Slow? Analysing the Systemic 
Regulation of Sexual Harassment 
and Violence in the 
Slovenian Academic Field .................................... 299
Perché così piano? Analisi della 
regolamentazione sistemica delle 
molestie e della violenza sessuale 
nel campo accademico sloveno
Zakaj tako počasi? Analiza sistemske 
ureditve spolnega nadlegovanja 
in nasilja v slovenskem akademskem polju
Rok Smrdelj, Mojca Suhovršnik & 
Milica Antić Gaber: Gender Regimes in 
Slovenian Academic Field: 
Defining Sexual Harassment and 
Violence in Internal Regulations ........................... 315
Regimi di genere nel campo 
accademico sloveno: definire 
le molestie sessuali e la violenza 
nei regolamenti interni
Spolni režimi v slovenskem 
akademskem polju: opredelitev 
spolnega nadlegovanja 
in nasilja v internih aktih
Lucija Dežan, Mateja Sedmak & Zorana Medarić: 
Overlooked Intersection of Gender and 
Racial/Ethnic Dimensions in 
Slovenian Academic Sexual Harassment & 
Violence Policies ................................................ 329
Intersezione trascurata tra genere 
e dimensioni razziali/etniche nelle 
politiche accademiche slovene 
sulle molestie e violenze sessuali
Prezrta intersekcionalnost spolnih 
in rasno-etničnih dimenzij 
v politikah proti spolnemu nadlegovanju 
in nasilju v slovenskem akademskem prostoru
Katja Filipčič & Manja Skočir: Regulation of 
Sexual Harassment in the Academic 
Environment – Between Legal Regulations 
and Ethical Codes ............................................... 343
Regolamentazione delle molestie sessuali 
nell’ambiente accademico – tra norme 
giuridiche e codici etici
Regulacija spolnega nadlegovanja v 
akademskem okolju – 
med pravnimi predpisi in 
etičnimi kodeksi
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  Volume 34, Koper 2024, issue 3                                  ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Marta Soler-Gallart & Mar Joanpere Foraster: 
The Struggles Against Gender Violence 
in Spanish Universities and 
How They Contributed to 
Changing Legislation ............................................ 357
La lotta contro la violenza di genere nelle 
università spagnole e come hanno 
contribuito a cambiare la legislazione
Boj proti spolnemu nasilju na španskih univerzah 
in njegov prispevek k spreminjanju zakonodaje
Mojca Kukanja Gabrijelčič & Doroteja Zavšek: 
Tiha pandemija: spolno nasilje med srednješolci 
in srednješolkami v Sloveniji ................................. 367
Pandemia silenziosa: violenza sessuale 
tra gli studenti e studentesse delle 
scuole superiori slovene
Silent Pandemic: Sexual Violence Among 
Slovenian High School Students
Jure Ramšak: EVROPA ZDAJ! (ali vsaj do 92’): 
jugoslovanska zgodovina slovenskega 
približevanja evropskim 
integracijam .......................................................... 381
EUROPA ADESSO! (o almeno entro il 1992): 
la storia jugoslava dell’avvicinamento 
sloveno alle integrazioni europee
EUROPE NOW! (or at Least by 1992): 
The Yugoslav History of Slovenia Moving 
Towards European Integrations
Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 393
Indice delle foto di copertina ................................. 393
Index to images on the cover ................................. 393
367
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
received: 2024-01-23                   DOI 10.19233/ASHS.2024.25
TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN 
SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija
e-mail: mojca.k.gabrijelcic@pef.upr.si
Doroteja ZAVŠEK
Osnovna šola Domžale, Bistriška cesta 19, 1230 Domžale, Slovenija
e-mail: zavsek.doroteja@guest.arnes.si
IZVLEČEK
V prispevku podrobneje predstavljamo področje medvrstniškega spolnega nasilja med slovenskimi srednje-
šolci in srednješolkami. V raziskavi smo ugotavljali, v kolikšni meri dijaki prepoznavajo spolno nasilje in ali so 
seznanjeni z nekaterimi vidiki nasilja in ustreznim ukrepanjem ob zaznavi le-tega. Spoznanja kažejo, da dijaki 
prepoznavajo spolno nasilje, večina jih v času šolanja ni bila izpostavljena spolnemu nasilju, spolno nasilje 
med srednješolci pa se dogaja v času po pouku in predvsem izven šolskega okoliša. Dijaki obmejnega prostora 
navajajo skrb v povezavi z večjim številom tujih vrstnikov, ki pogosteje izvajajo spolno nasilje izven šolskih 
prostorov, predvsem nad dekleti. Čeprav ne gre za izrazito medvrstniško spolno nasilje, je pomembno, da ga 
naslovimo, saj gre za resen družbeni pojav.
Ključne besede: spolno nasilje, medvrstniško nasilje, dijaki, obmejni prostor, srednja šola
PANDEMIA SILENZIOSA: VIOLENZA SESSUALE TRA GLI STUDENTI E STUDENTESSE 
DELLE SCUOLE SUPERIORI SLOVENE
SINTESI
L’articolo si concentra in una maniera approfondita sul tema della violenza sessuale tra coetanei. Ai fini della 
ricerca è stata condotta una ricerca quantitativa tra gli studenti delle scuole superiori dell’Istria slovene e altresì una 
ricerca di tipo qualitativo sul riconoscimento della violenza sessuale nelle scuole superiori. Nella ricerca abbiamo 
cercato di constatare in quale misura gli studenti riconoscono la violenza sessuale, se conoscono determinati aspetti 
della violenza sessuale e se sono a conoscenza di azioni appropriate da intraprendere qualora si presentasse. I 
risultati della ricerca hanno evidenziato che gli studenti sottoposti alla ricerca sanno riconoscere questo tipo di 
violenza; la maggior parte degli intervistati non è stata esposta alla violenza sessuale nell’ambito scolastico – ne sono 
esposti invece dopo le lezioni, all’esterno della scuola, quindi all’infuori dell’ambiente scolastico. Gli studenti della 
regione di confine hanno esposto la loro preoccupazione per il maggior numero di stranieri, spesso incolpati delle 
violenze sessuali al di fuori delle scuole, soprattutto sulle ragazze. Sebbene non si tratti di una violenza sessuale tra 
pari, è importante affrontarla poiché è un fenomeno sociale grave.
Parole chiave: violenza sessuale, violenza tra pari, studenti, zona di frontiera, scuola superiore
368
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
UVOD
Spolno nasilje med srednješolci1 se lahko pojavlja v 
različnih oblikah, vključno z verbalnim nadlegovanjem, 
neprimernim dotikanjem, prisilnimi dejanji ali celo 
posilstvom. Pogosto je povezano z močjo, nadzorom in 
neenakostjo med spoloma.
Čeprav je spolno nasilje med mladimi izredno 
pomembna tematika, raziskovalno še ni bila obravna-
vana v obliki sistematične in poglobljene nacionalne 
študije. Spolno nasilje se je v Sloveniji raziskovalno 
obravnavalo predvsem v kontekstu spolnega nasilja nad 
odraslimi ženskami (Aničić et al., 2002; 2015; Bašič, 
2014; Domiter Protner, 2014; Frangež & Dvoršek, 
2013; Leskošek et al., 2014; Veselič et al., 2014). Ostale 
sodobnejše empirične študije pa so usmerjene predvsem 
na področje trpinčenja in drugih oblik medvrstniškega 
nasilja (cf. Aničić et al., 2015; Cvek & Pšunder, 2023; 
Košir, 2013; Lešnik Mugnaioni et al., 2009; 2016; Lešnik 
Mugnaioni, 2012; Lešnik Mugnaioni & Klemenčič, 
2014; Muršič et al., 2016; Pečjak, 2014; Pečjak et al., 
2021; Šterman Ivančič, 2015; Šulc & Ručman Bučar, 
2019).
V prispevku razkrivamo precej tabuizirano tematiko 
medvrstniškega spolnega nasilja, ki jo predstavljamo na 
podlagi opravljene kvalitativne in kvantitativne raziskave 
ter analize tujih in domačih empiričnih dognanj. Sled-
nja ne poudarja zgolj težave medvrstniškega nasilja med 
dijaki, temveč tudi spolnega nasilja s strani drugih, ki jih 
dijaki srečujejo v svojem okolju.
Medvrstniško spolno nasilje
Nasilje nad vrstniki oziroma medvrstniško nasilje 
je danes vse bolj pogosto, o tem pojavu pa govorimo 
takrat, ko je oseba v daljšem časovnem obdobju večkrat 
izpostavljena agresivnemu vedenju, ki ga je povzročil 
vrstnik ali skupina vrstnikov (Muršič, 2004; Muršič et 
al., 2010; Olweus, 1993).
Spolno nasilje je vsako ravnanje s spolno vsebino, 
v katero žrtev ne privoli, je vanj prisiljena ali zaradi 
svoje stopnje razvoja ne razume njegovega pomena, 
grožnje z uporabo spolnega nasilja ter javna objava 
spolnih vsebin o žrtvi (Zakon o preprečevanju nasilja 
v družini, 2008). O spolnem nasilju oz. spolni zlorabi 
otroka govorimo, ko odrasla oseba ali nekdo, ki je 
starejši od otroka, uporabi svojo moč in vpliv nad 
otrokom ter izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje, da 
ga zavede v spolno dejavnost. Spolno nasilje vključuje 
neželeno spolno vedenje, ki lahko obsega verbalno, 
fizično ali drugo obliko spolnega nasilja in je med 
mladimi (učenci in dijaki) resen problem, saj ima lahko 
hude doživljenjske posledice za žrtve. Pomembno je 
razumeti, da se spolno nasilje lahko zgodi komur koli 
ne glede na spol, starost, družbeni položaj ali druge 
1 Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
dejavnike. Šola je tako najpogostejša lokacija spolnega 
nasilja med vrstniki (Fisher et al., 2003; Habbe, 2000; 
Hollander, 2014; Smith & Freyd, 2014).
Williams (1994) opredeljuje medvrstniško spolno 
nasilje mladostnikov kot neprostovoljni spolni stik, 
ki vključuje silo ali prisilo osebe. Spolno nasilje je 
vsako dejanje, ko oseba z zlorabo svojega privilegi-
ranega položaja, moči in vpliva, mladostnika prisili 
ali zavede v spolnost z namenom zadovoljitve lastnih 
potreb po nadzoru in moči, lahko pa tudi z namenom 
zadovoljitve svojih spolnih potreb. Z vsakim spolnim 
nasiljem nad otrokom oz. mladostnikom kršimo etične, 
moralne in socialne norme ter tudi zakonodajo (Čobec 
et al., 2016; Turvey, 2002). Darke (1990) opredeljuje 
spolno nasilje kot obliko moči, s katero ima storilec 
sposobnost nadzora nad žrtvijo. Storilec pa nima moči 
le nad telesom žrtve, ampak tudi nad njenimi čustvi in 
dojemanjem.
Glede na raziskave Nacionalnega centra za 
statistiko izobraževanja je bilo v letu 2018 kar 
41 % posameznikov v ZDA v starosti od 18 do 22 let 
žrtev medvrstniškega spolnega nasilja (Molstad 
et al., 2021). Posamezniki, stari od 15 do 25 let, 
so tako najbolj izpostavljeni spolnemu napadu v 
primerjavi s katero koli drugo starostno skupino, pri 
čemer je starostni razpon od 18 do 24 let še pose-
bej izpostavljen tveganju za doživljanje različne 
vrste spolnih napadov (Sinozich & Langton, 2014; 
Walters et al., 2013). Druge tuje raziskave kažejo, da 
je stopnja spolnih napadov s strani vrstnikov visoka, 
saj je bilo spolno zlorabljenih 26 % srednješolcev 
in 51 % srednješolk (Young et al., 2009). Rennison 
(2002) prikazuje podatke o spolnih napadih, prijav-
ljenih organom pregona v ZDA, kjer je razvidno, da 
je spolni napad najbolj razširjen med mladostniki 
v primerjavi s katero koli drugo starostno skupino, 
saj je 33 % vseh žrtev starih od 13 do 17 let. V 
raziskavi Fedina et al. (2016) ugotavljajo, da je bilo 
kar 96 % vseh storilcev spolnega napada moških, 
91 % vseh žrtev pa je bilo žensk. Od tega je le 
polovica vseh mladostniških žrtev povedala o in-
cidentu. Zato ni presenetljivo, da je spolno nasilje 
vseprisotna težava na področju srednješolskega 
in tudi visokošolskega izobraževanja (Fedina et 
al., 2016). Spolno nasilje je splošno razširjena in 
pogosta izkušnja številnih žensk v Evropski uniji – 
vsaka peta ženska od 15. leta starosti dalje se je 
namreč že srečala z nezaželenim dotikanjem, ob-
jemanjem ali poljubljanjem, 6 % vseh žensk pa je 
od 15. leta starosti tovrstno nadlegovanje izkusilo 
najmanj šestkrat (Nasilje nad ženskami: vseevrop-
ska raziskava, 2014).
Podatki o razširjenosti spolnih zlorab v otroštvu v 
Sloveniji študije OIO iz leta 2019 (9,5 % za deklice 
in 2,6 % za fante, cf. Kuhar & Zaviršek, 2023), so 
369
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
nižji od podatka, ki ga navaja Svetovna zdravstvena 
organizacija (WHO, 2020; približno 20 % za deklice 
in 8 % za fante, cf. Kuhar & Zaviršek, 2023). Glede na 
razpoložljive raziskave lahko v Sloveniji govorimo o 
slabem prepoznavanju spolnega nasilja nad otroki in 
mladostniki, redkem prijavljanju, pogostem ovrženju 
sumov spolnih zlorab v preiskovalnem postopku, po-
manjkanju otroku prilagojenih pristopov na sodišču 
in pomanjkanju podpore za žrtvi. Tudi mednarodne 
raziskave opozarjajo, da so le najhujši primeri pri-
javljeni policiji (Manly, 2005). Za slovenski kontekst 
domnevamo, da se bo z ozaveščanjem in profesion-
alizacijo postopkov število prijav spolnega nasilja 
(medvrstniškega, družinskega idr.) v prihodnosti 
povečalo.
Lešnik Mugnaioni et al. (2009) opozarjajo na 
sočasno pogosto pojavnost različnih vrst nasilja 
na slovenskih osnovnih in srednjih šolah (fizično, 
psihološko, verbalno, ekonomsko, socialno izločanje 
in spolno nasilje). Avtorji ugotavljajo, da fizično 
nasilje pogosto doživlja 14,6 % učencev, pojavnost 
spolnega nasilja pa je med učenci najvišja (20 %). 
Za razliko od spolnega nasilja med odraslimi, kjer 
se veliko nasilja zgodi v intimnih ali formaliziranih 
odnosih, se spolno nasilje med mladostniki lahko 
pojavi v razmerjih, ki so prehodna (Krauss et al., 
2005), in med vrstniki ter sošolci, ki so relativni tujci 
in ne sorodniki. Mrkun (2020) je v raziskavi med 
slovenskim mladimi ugotovila, da je skoraj eden od 
petih prebivalk in prebivalcev Slovenije do 18. leta 
starosti imel izkušnjo ene od oblik spolnega nasilja 
v otroštvu, kar je 18 odstotkov populacije (Mrkun, 
2020). Spolno nasilje je bila najpogosteje enkratno 
dejanje; med vrstami zlorab so bili največkrat na-
vedeni neprimerno dotikanje, spolno nadlegovanje 
in poskusi posilstva. Poročilo slovenske policije za 
leto 2022 razkriva število prijavljenih in odkritih 
kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Obrav-
navali so jih 479, kar je največ v zadnjih petih letih. 
Policisti so obravnavali tudi 145 spolnih napadov 
na osebo, mlajšo od 15 let. V letu 2022 je bil delež 
mladoletniške kriminalitete med obravnavano 
kriminaliteto 2,4 %, in sicer je policija obravnavala 
1.178 primerov. Med mladoletniškimi kaznivimi 
dejanji pa je treba opozoriti predvsem na nasilništvo 
(Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 
2023).
Spolno nasilje je torej prevladujoča problema-
tika, ki globalno prizadene milijone mladih (Benoit 
et al., 2015; Walters et al., 2013). Učenci in dijaki, 
ki so doživeli spolno nasilje, poročajo o: višjih sto-
pnjah čustvenih in vedenjskih težav, vključno z 
vzorci neprimernega spolnega vedenja (Berliner & 
Elliott, 2002; Putnam, 2003); socialnih umikih, izol-
acijo in disociacijo (Macdonald, 2001); namernim 
samopoškodovanjem in poskusi samomora (Kendall-
Tackett et al., 1993) ter slabi učni uspešnosti (Paolucci 
et al., 2001).
Učinki na zdravje lahko vključujejo telesne 
poškodbe, najstniško nosečnost in spolno prenosljive 
okužbe (Kendall-Tackett et al., 1993). V odrasli 
dobi so očitne težave pri prilagajanju, vključno s 
tveganim spolnim vedenjem in ponovno spolno 
viktimizacijo (Andrews et al., 2004; Van Roode 
et al., 2009); zlorabo prepovedanih snovi (Kendall-
Tackett, 2002) in težav z duševnim zdravjem, kot 
so depresija (Briere & Runtz, 1993), anksioznost in 
fobije, posttravmatska stresna motnja, disociacija 
in samomorilno vedenje (Berliner & Elliot, 2002). 
Obstajajo tudi dolgoročni učinki na telesno počutje 
odraslih, vključno s povečano stopnjo srčnih bolez-
ni, artritisa, kronične bolečine (Scott et al., 2011) 
in težav z zdravjem prebavil ter reproduktivnim 
zdravjem (Irish et al., 2010).
Medvrstniško spolno nasilje v šolskem okolju
Jasno je, da se mladi v šoli in na poti v šolo redno 
srečujejo z zbadanji, nespoštljivimi opazkami ali 
nezaželenimi dotiki, ki so spolne narave (AAUW, 
2001; Stein et al., 1993). Pogosto so storilci nji-
hovi sošolci, drugi učenci, redkeje šolsko osebje, 
vozniki avtobusov in drugi odrasli, povezani s šolo 
(AAUW, 2001). Presenetljivo pogosto se dogodki 
zgodijo znotraj in med spoloma, vendar najpo-
gosteje vključujejo moškega storilca in žensko žrtev 
(Rickert et al., 2004). Spolno nasilje, ki je tretirano 
kot namigovanje na spolnost in zajema telesne do-
tike, opolzko govorjenje in vsako drugo dejanje, ki 
je povezano s spolnostjo, a ne vključuje spolnega 
odnosa, pri nas ni niti novost in niti redkost (Habbe, 
2000). Spolno nasilje lahko poteka med dijaki ali 
med dijaki in odraslimi. Med dijaki samimi lahko 
zasledimo celo vrsto spolnega nadlegovanja, od bes-
ednega do telesnega, ki pa lahko v skrajnih primerih 
preraste tudi v posilstvo (Aničić et al., 2002).
Spolno nasilje se v šolskem prostoru lahko dogaja 
povsod. Po izsledkih raziskav v tujini so v šolah po-
gosto spolno nasilne tudi istospolno usmerjene osebe 
(Habbe, 2000). Čeprav je sicer v našem prostoru malo 
znanega o spolnem nasilju mladostnikov, ki se doga-
jajo v šolah, poročilo AAUW (2001) in številne druge 
študije (cf. Fedina et al., 2016; Fisher et al., 2003; 
Habbe, 2000; Hollander, 2014; Molstad et al., 2021; 
Nasilje nad ženskami, 2014; Smith, 2009; Smith & 
Freyd, 2014) kažejo, da je spolna agresija vrstnikov v 
šolah običajna. Spolno nasilje v šoli je običajno opre-
deljeno kot fizični in nefizični spolni stik, vključno 
s spolnimi pripombami, šalami, kretnjami, pogledi, 
prikazovanjem slikovnega gradiva s spolno vsebino, 
sporočil ali zapiskov ter širjenjem govoric, povezanih 
s spolnostjo. Ocene števila srednješolcev, ki poročajo 
o spolnem nadlegovanju v šoli, se gibljejo med 83–92 
% za dekleta in 57–79 % za dečke (AAUW, 2001; Fe-
370
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
lix & McMahon, 2006; Fineran & Bennett, 1998; Lee 
et al., 1996). Poleg tega je spolno nadlegovanje v šoli 
povezano z različnimi negativnimi posledicami med 
žrtvami, vključno s šolsko odsotnostjo, slabšim učnim 
uspehom, izgubo prijateljev, izostajanjem od pouka 
ter internalizacijo in eksternalizacijo psiholoških 
simptomov (AAUW, 2001; Lee et al., 1996; Molstad 
et al., 2021; PCSW, 1995; Stein et al., 1993).
METODOLOGIJA
Raziskovalni problem, namen in cilji
Glavni namen prispevka je prikazati odnos mladih 
do spolnega nasilja. Cilji raziskave se nanašajo na: (i) 
raziskati, v kolikšni meri dijaki (pre)poznajo spolno 
nasilje; (ii) ugotoviti, kako pogosto se spolno nasilje 
pojavlja med dijaki srednjih šol in (iii) preučiti, 
v kolikšni meri srednja šola kot izobraževalna 
ustanova ozavešča svoje dijake o spolnem nasilju (s 
preventivnimi in kurativnimi dejavnostmi).
Hipoteze in raziskovalna vprašanja so naslednja: 
(H1) Obstajajo statistično značilne razlike med 
spoloma v prepoznavanju spolnega nasilja, saj ga 
dijakinje prepoznavajo bolje v primerjavi z dijaki; 
(H2) Večina dijakov meni, da se spolno nasilje v 
srednjih šolah pojavlja pogosto; (H3) Večina dija-
kov pravi, da jih srednja šola pogosto ozavešča o 
spolnem nasilju; (RV1): Kakšen je obseg in narava 
spolnega nasilja med dijaki v obmejnem prostoru 
(Slovenske Istre) in kakšni so dejavniki, ki vplivajo 
na to pojavljanje?
Raziskovalne metode, vzorec in pripomočki
Uporabili smo kombiniran raziskovalni pristop, 
osnovni raziskovalni metodi pa sta deskriptivna in 
kavzalna neeksperimentalna metoda raziskovanja. 
Raziskovalni vzorec je neslučajnostni in namenski. 
Kvantitativna raziskava zajema dijake srednjih šol 
v Ljubljani, Celju, Mariboru, kvalitativna pa dijake 
obmejnih srednjih šol (Slovenske Istre), s katerimi je 
bil opravljen ločen intervju.
Tako kvantitativno (anketiranje) kot kvalitativno 
(intervju) zbiranje podatkov je bilo z dijaki oprav-
ljeni osebno.
V kvantitativni raziskavi je sodelovalo skupno 203 
dijakov, 158 ženskega spola (78 %) in 44 moškega 
spola (22 %), v kvalitativni raziskavi pa je sodelovalo 
20 dijakov (10 ženskega in 10 moškega spola). Skupaj 
je v raziskavi sodelovalo 223 dijakov (168 ženskega 
spola in 54 moškega). Spolno se ni opredelil 1 di-
jak/inja. Starostna struktura respondentov se giblje 
od 14–19 let. V kvantitativni raziskavi je starostna 
struktura sodelujočih naslednja: 14 let (1,5 %), 
15 let (11,8 %), 16 let (16,3 %), 17 let (17,7 %), 
18 let (22,7 %), 19 let (30 %).
Vzorec kvalitativne raziskave je zajemal dijake vseh 
štirih letnikov srednje šole. Sodelovalo je 5 dijakov v 
starosti od 14-15 let (25,0 %) prvih letnikov, 5 dijakov v 
starosti od 16-17 let (25,0 %) drugih letnikov, 5 dijakov v 
starosti od 17-18 let (25,0 %) tretjih letnikov in 5 dijakov 
v starosti od 18-19 let (25,0 %) četrtih letnikov. Kvantita-
tivni del raziskave je bil opravljen v šolskem letu 2021/22, 
kvalitativni del pa od oktobra do decembra 2023. 
Uporabili smo vprašalnik z lestvicami stališč in 
ocenjevalnimi lestvicami. Za zagotavljanje zanesljivosti 
vprašalnika smo uporabili Cronbachov koeficient zanes-
ljivosti (Cronbach‘ α = 0,84).
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Za statistično obdelavo smo uporabili naslednje 
statistične postopke: deskriptivna statistika atributnih 
spremenljivk (frekvenčna in strukturna porazdelitev); 
deskriptivna statistika ordinalnih spremenljivk; Pear-
sonov hi-kvadrat preizkus in Spearmanov korelacijski 
koeficient. Za vsak intervju je bil narejen stenogram, 
analiza pa je potekala po principu kodiranja glede na 
zastavljena raziskovalna vprašanja. Izdvojene so bile 
tri kategorije, združene v dve temi: (i) obseg in narava 
spolnega nasilja med dijaki v obmejnem prostoru; (ii) 
dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje spolnega nasilja v 
obmejnem prostoru.
REZULTATI Z RAZPRAVO
Analiza vprašanja o tem, katere situacije anketirani 
dojemajo kot spolno nasilje med vrstniki, je pokazala, 
da velika večina srednješolcev kot spolno nasilje do-
jema poskus posilstva (97,5 %) in otipavanje po telesu, 
ko si druga oseba tega ne želi (95,5 %). Sklepamo, da 
največ srednješolcev kot spolno nasilje razume nave-
deni situaciji ravno zaradi fizičnega stika med storilcem 
in žrtvijo. Kot spolno nasilje pa srednješolci prav tako v 
velikem številu prepoznavajo drgnjenje spolnega organa 
ob golo telo (91,5 %). Med najpogostejše situacije, kjer 
gre za spolno nasilje, sta se uvrstili tudi razkazovanje 
genitalij (84,1 %) in nepotrebno dotikanje (82,1 %). 
Rezultati kažejo, da situaciji, ko gre za neprimerno 
spogledovanje (6 %) in žvižganje za osebo (15,9 %), 
srednješolci zelo redko dojemajo kot spolno nasilje, 
saj so ju kot situaciji spolnega nasilja izbrali v veliko 
manjšem številu.
Testiranje s hi-kvadrat preizkusom je razkrilo 
statistično značilne povezave po spolu pri izsiljenem 
poljubu (p = 0,018), nepotrebnem dotikanju (p = 0,001) 
in opazovanju pri slačenju (p = 0,047). V vseh omenjenih 
situacijah so dejanje kot nasilno pogosteje razumele 
dijakinje, največja razlika med odgovori moških in žensk 
pa je evidentna pri nepotrebnem dotikanju, kjer je dejanje 
kot nasilno razumelo 86,6 % žensk in 65,1 % moških. Pri 
ostalih situacijah ni bilo bistvenih oz. statistično značilnih 
razlik v odgovorih glede na spol (p > 0,05).
371
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Tabela 1: Razumevanje in (pre)poznavanje spolnega nasilja s strani dijakov in dijakinj.
Analiza povezanosti med razumevanjem situacij kot nasilnih in spolom
Spol Pearsonov hi-kvadrat preizkus
Moški Ženska l2 df p
Izsiljen poljub
Da
N 25 120
5,638 1 0,018
% znotraj spola 58,1 % 76,4 %
Ne
N 18 37
% znotraj spola 41,9 % 23,6 %
Otipavanje po telesu, ko si druga 
oseba tega ne želi
Da
N 42 149
0,600 1 0,439
% znotraj spola 97,7 % 94,9 %
Ne
N 1 8
% znotraj spola 2,3 % 5,1 %
Žvižganje za vami, ko greste mimo
Da
N 4 28
1,819 1 0,177
% znotraj spola 9,3 % 17,8 %
Ne
N 39 129
% znotraj spola 90,7 % 82,2 %
Kazanje fotografij s spolno vsebino
Da
N 26 106
0,744 1 0,388
% znotraj spola 60,5 % 67,5 %
Ne
N 17 51
% znotraj spola 39,5 % 32,5 %
Nepotrebno dotikanje
Da
N 28 136
10,526 1 0,001
% znotraj spola 65,1 % 86,6 %
Ne
N 15 21
% znotraj spola 34,9 % 13,4 %
Spogledovanje
Da
N 2 10
0,176 1 0,675
% znotraj spola  4,7 % 6,4 %
Ne
N 41 147
% znotraj spola 95,3 % 93,6 %
Poskus posilstva
Da
N 43 152
1,398 1 0,237
% znotraj spola 100 % 96,8 %
Ne
N 0 5
% znotraj spola 0 % 3,2 %
Ščipanje po telesu
Da
N 20 78
0,056 1 0,813
% znotraj spola 47,6 % 49,7 %
Ne
N 22 79
% znotraj spola 52,4 % 50,3 %
Razširjanje govoric s spolno vsebino o 
posamezniku
Da
N 30 127
2,462 1 0,117
% znotraj spola 69,8 % 80,9 %
Ne
N 13 30
% znotraj spola 30,2 % 19,1 %
Razkazovanje genitalij
Da
N 33 135
2,135 1 0,144
% znotraj spola 76,7 % 86 %
Ne
N 10 22
% znotraj spola 23,3 % 14 %
Neprimerni in nesramni komentarji
Da
N 19 74
0,117 1 0,732
% znotraj spola 44,2 % 41,1 %
Ne
N 24 83
% znotraj spola 55,8 % 52,9 %
Nagovarjanje k spolnemu odnosu
Da
N 31 128
1,835 1 0,176
% znotraj spola 72,1 % 81,5 %
Ne
N 12 29
% znotraj spola 27,9 % 18,5 %
Opazovanje pri slačenju
Da
N 27 122
3,934 1 0,047
% znotraj spola 62,8 % 77,7 %
Ne
N 16 35
% znotraj spola 37,2 % 22,3 %
Drgnjenje spolnega organa ob golo 
telo
Da
N 37 146
2,084 1 0,149
% znotraj spola 86 % 93 %
Ne
N 6 11
% znotraj spola 14 % 7 %
Ko ste dalj časa izpostavljeni 
nenamernemu opazovanju s strani 
vašega vrstnika
Da
N 15 62
0,301 1 0,583
% znotraj spola 34,9 % 39,5 %
Ne
N 28 95
% znotraj spola 65,1 % 60,5 %
Legenda: I2 – hi-kvadrat statistika; df – stopnje prostosti; p – statistična značilnost.
372
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
Mnenje dijakov o pogostosti izpostavljanja spolnemu 
nasilju
Glede na povprečne vrednosti, ki se gibljejo od 
AS = 1,03 ± 0,17 do AS = 2,36 ± 1,16, sklepamo, 
da anketirani dijaki na srednjih šolah spolnemu 
nasilju niso bili izpostavljeni oziroma so mu bili 
izpostavljeni zelo redko. Aritmetična sredina pri-
kazuje, da se srednješolci v največji meri soočajo 
s situacijami »spogledovanja« (AS = 2,36 ± 1,16), 
»žvižganja» (AS = 1,96 ± 1,03) in s »pohotnimi 
pogledi s strani njihovih vrstnikov« (AS = 1,77 ± 
1,02). Pri teh odgovorih smo opazili tudi največjo 
razpršenost podatkov, saj so bili odgovori anketi-
rancev najbolj raznoliki. Udeleženci so bili najbolj 
enotni pri odgovarjanju glede »poskusa posilstva«, 
ki je situacija, ki so jo doživeli najmanj pogosto (oz. 
je še niso doživeli) in kjer je bil standardni odklon 
najmanjši (AS = 1,03, SO = 0,17).
V nadaljevanju smo preverili, ali prihaja do 
povezanosti med letnikom šolanja in pogostostjo 
izpostavljenosti različnim nasilnim situacijam, pri 
čemer smo uporabili Spearmanov koeficient kore-
lacije. Rezultati so pokazali statistično značilno 
korelacijo med letnikom šolanja in spolnim 
nasiljem, kjer gre za »otipavanje po telesu s strani 
vrstnika« (rho = 0,201, p = 0,004).
Smer korelacije je pozitivna, kar pomeni, da 
višji, kot je letnik srednješolskega izobraževanja 
pri posamezniku, bolj pogosto je ta izpostavljen 
situacijam otipavanja s strani vrstnika (op. jakost 
korelacije je šibka). Nadalje, pokazala se je tudi 
šibka statistično značilna povezanost med letnikom 
šolanja in situacijo »žvižganja za osebo« (rho = 
0,211, p = 0,003). Tudi v tem primeru je smer ko-
relacije pozitivna, kar pomeni, da v višjih letnikih 
posamezniki večkrat oziroma bolj pogosto doživijo 
situacijo žvižganja za osebo. Iz rezultatov lahko 
vidimo, da so vse korelacije med letnikom šolanja 
in posameznimi spolno nasilnimi dejanji pozitivne.
Statistično značilne korelacije (p < 0,05) smo 
zaznali še pri naslednjih situacijah: (i) izsiljen 
Tabela 2: Osnovne statistike pogostosti izpostavljanja situacijam spolnega nasilja v času srednješolskega izobraževanja.
Kako pogosto ste oz. ste bili izpostavljeni opisanim situacijam v času srednješolskega izobraževanja? (ocena 1 
pomeni – nikoli, 2 – zelo redko (do največ 4x), ocena 3 – občasno (5–7x), ocena 4 – pogosto (8–10x) in ocena 5 – 
zelo pogosto (več kot 11x)
N Min. Max. AS M0 SO
Izsiljen poljub s strani vrstnika  201 1 5 1,26 1 0,697
Otipavanje po telesu s strani starejše osebe  200 1 4 1,2 1 0,518
Otipavanje po telesu s strani vrstnika 201 1 5 1,55 1 0,830
Pohotni pogledi s strani vrstnika  201 1 5 1,77 1 1,019
Žvižganje za vami  201 1 5 1,96 1 1,026
Kazanje fotografij s spolno vsebino  201 1 5 1,42 1 0,797
Nezaželeno dotikanje  201 1 5 1,46 1 0,721
Spogledovanje  201 1 5 2,36 2 1,159
Poskus posilstva  201 1 2 1,03 1 0,171
Razkazovanje genitalij  201 1 3 1,1 1 0,352
Neprimerni in nesramni komentarji s spolno vsebino 201 1 5 1,58 1 0,803
Nagovarjanje k spolnemu odnosu  201 1 5 1,42 1 0,869
Opazovanje pri slačenju 201 1 5 1,3 1 0,673
Legenda: n - število enot; Min – minimalna ocena; Max – maksimalna ocena; AS - aritmetična sredina; M0- modus; SO - standardni odklon.
373
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
poljub s strani vrstnika (rho = 0,169, p = 0,019), 
(ii) pohotni pogledi s strani vrstnika (rho = 0,154, 
p = 0,029), (iii) spogledovanje (rho = 0,164, p = 
0,020), (iv) neprimerni in nesramni komentarji s 
spolno vsebino (rho = 0,156, p = 0,027) ter pri (vii) 
nagovarjanje k spolnemu odnosu (rho = 0,178, p 
= 0,012). Za vse povezave med letnikom šolanja 
in pogostostjo situacij spolno nasilnih dejanj, za 
katere smo ugotovili, da so statistično značilne (p 
< 0,05), velja da so po jakosti šibke in pozitivne. 
Torej za vsa omenjena dejanja spolnega nasilja 
velja, da so jih bolj pogosto doživeli posamezniki 
višjih letnikov, kjer lahko (ob določenem tveganju) 
trdimo, da ugotovljena korelacija na vzorcu velja 
oz. obstaja tudi na celotni populaciji.
Ugotovili smo, da se spolno nasilje najpogosteje 
dogaja izven šolskega okoliša (46,7 %), kar je bil 
najpogostejši odgovor na vprašanje, kje se je spolno 
nasilje zgodilo. To lahko podkrepimo tudi z dejst-
vom, da ta okoliš ni več pod nadzorom učiteljev 
ter drugih vrst ali oblik nadzora, zato so dejanja, 
ki se na teh krajih dogajajo in njihova pogostost, 
vedno bolj zaskrbljujoča. Respondenti navajajo, da 
se spolno nasilje ne dogaja na šolskem stranišču 
(0,0 %) ter da se redko pripeti v šolskih garderobah 
(13,3 %) ali v razredu (20,0 %). Izračun s hi-kvadrat 
preizkusom hipoteze enake verjetnosti je pokazal, 
da se največ odgovorov dijakov uvrsti v kategorijo, 
da se spolno nasilje najpogosteje dogaja izven 
šolskega okoliša (11,800, df = 5, p = 0,038).
Mnenje dijakov in dijakinj o pogostosti 
ozaveščanja o spolnem nasilju
Iz preglednice 3 je razvidno, da so srednješolci 
tematiko spolnega nasilja in ustreznega ukrepanja 
ob njegovem pojavu v času šolanja pri pouku zelo 
redko obravnavali. To nam potrjujejo podatki, saj se 
kar 51,7 % srednješolcev v srednji šoli še nikoli ni 
pogovarjalo o spolnem nasilju, 30,8 % srednješolcev 
pa zelo redko (111,299, df = 3, p < 0,001).
Druga spoznanja raziskave kažejo naslednje:
Dijaki, ki so bili žrtve spolnega nasilja, so najpo-
gosteje posledice čutili v občutkih tesnobe, strahu in 
stresa, pri premagovanju težav in travm pa so se zatekli 
k zlorabi drog in alkohola. Zapadli so v depresijo, se 
spopadali z motnjami hranjenja in se zaprli vase. Kot 
storilca spolnega dejanja so udeleženci najpogosteje 
navedli sošolca (41,7 %), prijatelja (41,7 %) in vrst-
nika (33,3 %). Pri odgovarjanju na vprašanje, katerega 
spola je bil storilec spolnega nasilja, so v večini vsi 
udeleženci navedli, da je bil storilec spolnega nasilja 
nasprotnega spola (91,7 %).
Ugotovili smo tudi, da udeleženci ne poznajo 
veliko svojih sošolcev, ki so bili ali so žrtve spol-
nega nasilja. Podatki kažejo, da večina udeležencev 
ni poznala sošolca, ki bi bil žrtev medvrstniškega 
spolnega nasilja oz. je bilo to redko. Upoštevati 
moramo tudi vidik, da mora žrtev za priznanje 
spolnega nasilja zbrati veliko poguma ter zaupati 
osebi, s katero se pogovori o zlorabi. Zaradi tega pa 
je verjetno, da je sošolcev, ki so bili žrtve, veliko 
več. Najpogostejši odgovor, kje se spolno nasilje 
najpogosteje dogaja, so udeleženci navedli izven 
šolskega okoliša (58,3 %) in v razredu (20 %).
Intervju z dijaki, ki živijo in obiskujejo srednjo 
šolo v Slovenski Istri
Pri kvalitativni raziskavi smo opravili polstruk-
turiran intervju z dvajsetimi dijaki obmejnega 
območja. Intervjuji so se izvajali od oktobra do 
decembra 2023. V nadaljevanju so rezultati kvali-
tativne analize predstavljeni po tematskih sklopih. 
Zapisi so dobesedni.
(i) obseg in narava spolnega nasilja med dijaki v 
obmejnem prostoru
Večina srednješolcev navaja, da se na obalnih 
šolah spolno nasilje ne pojavlja tako pogosto. 
Najpogostejše oblike, ki jih prepoznajo so npr. »… 
otipavanje, neprimerno izražanje s spolno eksplicit-
no vsebino, spogledovanje […].« O takšnih oblikah 
spolnega nasilja dijaki ne poročajo razredniku oz. 
drugim profesorjem, pogovarjajo se zgolj med vrst-
niki. Ugotavljajo namreč, da »se nič ne bi zgodilo, 
vedno te označijo za lažnivca ali da iščeš pozornost 
[…]«, »sankcij ni, ker ni dokazljivo.«
Fantje pravijo, da je punca »iskala ali da je 
lahkoživka […].« Spolnemu nasilju v šolskih 
prostorih je bilo podvrženih 90 % dijakinj in 20 % 
dijakov. Dijakinja pove, da »zdi se mi, da je več 
otipavanja in neprimernega vedenja v dijaškem 
domu, vsaj tako mi je povedala sošolka […].«
Drugače pa je v izvenšolskih prostorih oz. ob 
koncih tedna, kjer so si vsi respondenti enotni, 
da je spolnega in drugega nasilja veliko, in 
Tabela 3: Osnovne statistike o pogostosti obravnavanja 
tematike spolnega nasilja v šoli.
Ste v času šolanja na srednji šoli kdaj pri pouku obravnavali 
tematiko spolnega nasilja in kako ustrezno ukrepati, 
če pride do njega?
N %
Nikoli. 104 51,7 %
Zelo redko (do 2-krat).  62 30,8 %
Občasno (od 2-krat do 4-krat).  32 15,9 %
Pogosto (od 5-krat do 10-krat).  3 1,5 %
Skupaj 201 100 %
374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
sicer »pogosto se zvečer vračam s treninga in 
me je v Kopru strah. Veliko je mladih Šiptarjev 
[op. Albancev], ki za mano kričijo, kako sem 
seksi, kam grem, če gredo lahko z mano, če imam 
naravne […].«
Vrstnica navaja, da se najbolj boji, »ko gremo v 
soboto zvečer s prijateljicami ven. Najslabše je v 
Izoli, zato gremo raje kam drugam. Pogosto prosim 
starejšega brata in njegove prijatelje, da nas sprem-
ljajo, ker se vse punce bojimo. V barih je veliko 
otipavanja, moji prijateljici je en tip izsilil poljub 
in jo šlatal, kar naprej nekaj nadlegujejo. Občutek 
ti dajo, da same izzivamo, ker smo lepe, morda bolj 
izzivalno oblečene […].« Respondentke navajajo, 
da ne gre za starejše predstavnike moškega spola, 
temveč za vrstnike oz. fante, ki so leto ali največ 
dve leti starejši.
Najbolj se bojim, če sem sama zvečer, npr. na 
parkirišču ali kakšni ulici ali ko grem pozno na 
avtobus […], v šoli me ni strah, nikoli.
Včasih razmišljam o bližini državne meje. Kaj, 
če pride do kaznivega dejanja [op. posilstva ali, 
če me kdo ugrabi], meja je preveč blizu, hitro 
se lahko zgodi, da storilca ne najdejo več […].
[…] zvečer se bojim sama po mestu, izogibam 
se skupinam fantov, predvsem, če slišim, da ne 
govorijo slovensko […].
[…] ko se zvečer vračam s treninga plesa, sem 
vedno na telefonu s fantom, ker se bojim sama 
po ulici do avtobusne postaje.
Fantje v veliki večini navajajo, da »gre za iskanje 
pozornosti, ne vem, če bi res kaj naredili puncam 
[…]«, drug dijak navaja »če so mladi v skupinah, 
radi verbalno izzivajo, samo mimo moraš […].«
(ii) dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje spol-
nega nasilja
Med respondenti smo ugotavljali, kateri so po 
njihovem mnenju ključni dejavniki za pojavljanje 
spolnega nasilja v obmejnem prostoru. V večini 
menijo, da »se obmejni prostor ne razlikuje od 
večjih slovenskih mest«, Obalo izpostavijo zaradi 
pristanišča in bližine meje, ker je tukaj več 
dnevnih migracij in predvsem tujih državljanov, ki 
so zaposleni v gospodarstvu, njihovi otroci pa tu-
kaj obiskujejo šole. Dijaki precej enotno navajajo, 
da »gre pri povečanem spolnem nasilju predvsem 
za kulturne razlike, ki vodijo do neprimernega 
obnašanja in nasilja, težave v družbi, ki jih morda 
ne sprejme in neupoštevanje naših pravil, vrednost 
[op. enakost spolov, ženska nedotakljivost] […].« 
Izpostavijo tudi digitalno tehnologijo, »fantje smo 
na socialnih omrežjih, kjer je veliko pogovorov o 
puncah, katera je seksi, katero bi imeli, pogumnejši 
tudi nadlegujejo punce s kakšnimi neprimernimi 
komentarji, fotografijami […].« Nekateri navajajo 
tudi merjenje moči oz. tekmovalnost med fanti.
Dekleta pa navajajo naslednje: »To so samo 
izgovori, če prideš v tujo državo in družbo, moraš 
sprejeti našo kulturo in zakonodajo […]«, druga 
dijakinja navaja, da »gre predvsem za spolno 
neenakost. Obravnavajo nas, kot da smo manj 
vredne, žalijo, nagovarjajo k seksu, otipavajo, ker 
je to njim normalno. Pa ni!«
Sledi »fantje se združujejo v skupinah, nikoli ni 
en sam. Takrat pridobijo na moči in veljavi in so še 
posebej nadležni. Zdi se mi, da svoje naredi tudi 
alkohol, pa droge […].«»Ko grem s prijateljicami 
zvečer ven, imam vedno solzivec v torbici […].«
Skorajda vsa dekleta in fantje navajajo, da ni-
majo težav z Italijani, največ jih imajo z državljani 
bivše Jugoslavije, migrantov iz drugih držav pa ne 
srečujejo pogosto. Polnoletna dijakinja pove, »[…] 
šla sem na majhno stranišče v baru in za mano je 
prišel državljan Albanije ali Kosova, me stisnil v 
kot in porinil svoj jezik v moja usta, za njim je stal 
njegov prijatelj in se smejal. Od takrat ne hodim 
več sama na stranišče […].«
Druga pove: »zvečer sem šla po Kidričevi ulici 
(op. center Kopra) v pekarno, pred mano so sto-
pili štirje fantje, ki so govorili meni neznan jezik 
(op. respondentka meni, da je šlo za albanščino), 
obkolili so me, me otipavali in me niso spustili 
dalje. Temu so se smejali, jaz pa sem doživljala 
neizmeren strah […].«
Dijaki enotno povedo, da jih jezi dejstvo, da 
je v Slovenski Istri kot tudi drugje v Sloveniji 
povsem »normalno, da moški žvižgajo za žensko, 
ji dajejo neokusne opazke, slačijo s pogledom, jo 
otipavajo […].«
Mnenje dijakov Slovenske Istre o spolnem 
nasilju s strani vrstnikov tujcev lahko variira 
glede na njihove izkušnje, izobrazbo, kulturno 
ozadje in druge dejavnike. Ugotovili smo, da so 
mnenja raznolika, saj se nekateri dijaki morda 
zavedajo kulturnih razlik, ki lahko vplivajo na 
razumevanje soglasja in meja v medosebnih 
odnosih, medtem ko drugi vztrajajo pri univer-
zalnosti spoštovanja in soglasja (kar je opazno 
predvsem pri dekletih). Nekateri respondenti se 
prav tako zavedajo stereotipov in predsodkov, 
povezanih s spolom in tujimi kulturami, ki lahko 
vplivajo na dojemanje spolnega nasilja. Vsa 
dekleta so odgovorila, da se zvečer (op. in pozno 
popoldan, ko se stemni) bojijo same na sprehod 
po mestu, na avtobusno postajo, do tržnice ipd. 
Bojijo se predvsem fantov, ki se zbirajo v skupi-
nah in ne govorijo slovenskega jezika, nekaj pa 
jih navaja, da se bojijo vseh moških ne glede na 
jezik in kulturno pripadnost. Dijakinje navajajo, 
da je »veliko več spolnega nasilja s strani tujih 
375
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
državljanov v primerjavi s slovenskimi«,dijaki pa 
menijo, da »znajo biti nadležni in izzivalni oboji, 
čeprav je takih iz bivše Juge več.«
SKLEPNE UGOTOVITVE
Medvrstniško spolno nasilje je kompleksen 
pojav, ki vključuje neželeno spolno vedenje med 
posamezniki enake starosti ali v enakem socialnem 
kontekstu. S pomočjo kvalitativne in kvantitativne 
raziskave smo ugotavljali poznavanje spolnega 
nasilja, pogostost in dejavnike pojavnosti ter pre-
ventivne (vzgojno-izobraževalne) pristope, ki 
delujejo v smislu preventive in kurative ob znakih 
spolnega nasilja med srednješolci. Izpostavili smo 
tudi dijake, ki se šolajo in živijo v obmejnem pros-
toru Slovenske Istre, saj nas je zanimalo mnenje o 
pojavnosti medvrstniškega spolnega nasilja na tem 
območju.
Rezultati kažejo, da srednješolci zelo dobro 
(pre)poznajo situacije spolnega nasilja. Večina 
srednješolcev kot spolno nasilje dojema poskus 
posilstva (97,5 %) in otipavanje po telesu, ko 
si druga oseba tega ne želi (95,5 %). Kot spolno 
nasilje pa srednješolci prav tako v velikem številu 
prepoznavajo drgnjenje spolnega organa ob telo 
druge osebe (91,5 %).
Glede na predhodno zastavljene hipoteze ugo-
tavljamo naslednje:
(Ad H1) Statistično značilne povezave po spolu 
se pojavljajo pri izsiljenem poljubu (p = 0,018), 
nepotrebnem dotikanju (p = 0,001) in opazovanju 
pri slačenju (p = 0,047). V vseh omenjenih sit-
uacijah so dejanje kot nasilno pogosteje razumele 
dijakinje. Največja razlika med odgovori moških in 
žensk je evidentna pri nepotrebnem dotikanju, kjer 
je dejanje kot nasilno razumelo 86,6 % žensk in 
65,1 % moških. Pri ostalih situacijah ni bilo bist-
venih oz. statistično značilnih razlik v odgovorih 
glede na spol (p > 0,05);
(Ad H2) Ugotovili smo, da se spolno nasilje red-
keje dogaja med zidovi srednjih šol in pogosteje iz-
ven šolskega okoliša. V največji meri se srednješolci 
soočajo s situacijami »spogledovanja, »žvižganja» 
in s »pohotnimi pogledi s strani njihovih vrstnikov«. 
Glede na povprečne vrednosti, ki se gibljejo od AS 
= 1,03 ± 0,17 do AS = 2,36 ± 1,16, sklepamo, da 
anketirani dijaki na srednjih šolah spolnemu nasilju 
niso bili izpostavljeni oziroma so mu bili izpostav-
ljeni zelo redko;
(Ad H3) Srednješolci so tematiko spolnega 
nasilja in ustreznega ukrepanja ob njegovem pojavu 
v času šolanja pri pouku zelo redko obravnavali.
Spolno nasilje je dejanje, ki na žrtvi zagotovo 
pusti travme in posledice za celo življenje. Na 
vprašanje, komu so žrtve spolnega nasilja zaupale 
svojo osebno zgodbo, je najpogostejši odgovor 
prijatelju/ici (58,3 %). O tem, da bi se žrtev zau-
pala komu od strokovnih delavcev ali šolskemu 
osebju, ni bila podana nobena izbira. To nam daje 
potrditev, da srednje šole premalo delujejo na 
področju spolnega nasilja in zlorab. Na vprašanje, 
zakaj so dogodek obdržale le zase, pa žrtve spol-
nega nasilja odgovarjajo, da so o svojih doživetjih 
molčale zaradi strahu in sramu. Fantje so prav tako 
redkeje poročali o spolnem nasilju v primerjavi z 
dekleti, kar je ugotovila že predhodna raziskava 
(Kuhar & Zaviršek, 2023), kjer naj bi šlo morda 
za t. i. »višji prag tolerance do nasilnih dejanj s 
spolno vsebino«, kar je morda povezano s patri-
arhalno definicijo moškosti.
(Ad RV1): Glede na analizo kvalitativnega dela 
raziskave je moč ugotoviti, da je medvrstniško 
spolno nasilje med mladimi v Slovenski Istri v 
porastu. Spolno nasilje med dijaki je kompleksen 
in občutljiv problem, ki ga je težko kvantitativno 
opredeliti, saj mnogi primeri ostanejo neprijavljeni. 
Dijaki Slovenske Istre opozarjajo na nasilje, ki se 
dogaja izven šolskih prostorov, povzročitelji pa so 
predvsem vrstniki, ki niso slovenske narodnosti. 
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojavljanje spolnega 
nasilja med mladimi v Slovenski Istri, so glede na 
opravljeno študijo lahko raznoliki in vključujejo: 
družbeno, kulturno in socialno-ekonomsko ozadje 
povzročiteljev; izobrazbo in ozaveščenost o meha-
nizmih za preprečevanje in obravnavanje nasilja; 
zlorabo moči in patriarhalno definicijo moškosti; 
družinsko ozadje povzročiteljev idr.
Ugotovitve kvalitativne in kvantitativne raziskave 
pričajo predvsem o tem, da obstajajo številni 
vzroki in dejavniki, ki lahko prispevajo k pojavu 
medvrstniškega spolnega nasilja, kjer izpostavljamo 
predvsem: (i) spolno neenakost, ki lahko pripomore k 
močnemu neravnovesju v odnosih; (ii) pomanjkanje 
preventivnih dejavnosti in izobraževanja o spolnih 
pravicah, meji soglasja in spoštovanju drugih; (iii) 
vse večji socialni pritiski in pričakovanja, kjer gre 
za izražanje spolnega nasilja kot sredstva moči 
ali nadzora; (iv) tekmovalnost med mladimi za 
pridobivanje socialne moči ali statusa; (v) zloraba 
alkohola in drog, ki povečuje tveganje za nasilje in 
otežuje prepoznavanje neprimernega vedenja; (vi) 
pomanjkanje nadzora in vzgoje; (vii) nezadovoljiva 
zakonodaja in pomanjkanje pravnih posledic za 
medvrstniško spolno nasilje; (viii) vpliv medijev 
in digitalne tehnologije, ki normalizirajo spolno 
nasilje ali prikazujejo nerealne in škodljive odnose.
Raziskave o spolnem nasilju med mladimi so 
ključne za razumevanje in preprečevanje tega 
pogostega pojava. Posledice spolnega nasilja med 
mladimi so lahko dolgoročne in vplivajo na njihovo 
telesno in duševno zdravje, socialne odnose ter aka-
demsko in poklicno uspešnost. Zato je pomembno, 
da se izvajajo učinkoviti programi za preprečevanje 
376
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
medvrstniškega spolnega nasilja, ki vključujejo 
izobraževanje o soglasju, ozaveščanje o posledicah 
spolnega nasilja, spodbujanje enakopravnih odno-
sov ter zagotavljanje podpore žrtvam.
Študija opozarja na pomembnost razumevanja 
dinamike medvrstniškega spolnega nasilja ter raz-
voja učinkovitejših strategij za preprečevanje in 
obravnavo tega problema med slovensko mladino.
Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na 
pomanjkljivosti vzorca, saj je reprezentativnost 
vzorca v primerjavi z verjetnostnimi naključnimi 
vzorci manjša, zato je posploševanje oteženo. 
Raziskava se nanaša zgolj na srednješolce, ki živijo 
v urbanih območjih (vključili smo zgolj večja 
mesta). Študijo bi bilo smiselno ponoviti na večjem 
vzorcu, ki ne bo regijsko omejen, da bodo rezultati 
bolj relevantni. Pomemben je tudi vzorčni okvir ter 
način izbiranja kandidatov za raziskavo v vzorec 
(op. verjetnostno ali neverjetnostno vzorčenje). Ker 
gre za zelo občutljivo tematiko, moramo upoštevati 
tudi to, da odgovori določenih anketirancev niso 
bili iskreni in so rezultati pojavnosti nasilja do 
določene mere podcenjeni. V raziskavi smo se 
omejili le na prepoznavanje in informiranost o 
spolnem nasilju, nismo pa preverjali odnosa mladih 
oz. njihovega doživljanja tovrstnih dejanj, kar bi 
bila lahko dodatna usmeritev ob ponovitvi tovrstne 
raziskave na večjem vzorcu.
377
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
SILENT PANDEMIC: SEXUAL VIOLENCE AMONG SLOVENIAN 
HIGH SCHOOL STUDENTS
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ
University of Primorska, Faculty of Education, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia
e-mail: mojca.k.gabrijelcic@pef.upr.si
Doroteja ZAVŠEK
Elementary School Domžale, Bistriška cesta 19, 1230 Domžale, Slovenia
e-mail: zavsek.doroteja@guest.arnes.si
SUMMARY
Peer sexual violence is a complex phenomenon that encompasses unwanted sexual behaviour between 
individuals of the same age or in the same social environment. Using qualitative and quantitative research, 
we found out what is known about sexual violence, the frequency and factors of occurrence, and preventive 
(educational) approaches to prevent and cure signs of sexual violence among high school students. We also 
interviewed students who go to school and live in the vast area of Slovenian Istria, as we are interested in their 
opinion about the occurrence of sexual violence among their peers in this area. The results show that high 
school students (re)recognize situations of sexual violence very well. The majority of high school students 
perceive attempted rape (97.5%) and touching the body when the other person does not want it (95.5%) as 
sexual violence. A large number of high school students also recognize rubbing the genitals against the naked 
body as sexual violence (91.5%). We found that sexual violence occurs both inside and outside the school 
walls. High school students are most frequently confronted with situations in which they are flirted with, whis-
tled at and receive lecherous looks from their peers. Students who were victims of sexual violence most often 
felt the consequences in the form of anxiety, fear and stress. To overcome problems and trauma, they turned 
to drugs and alcohol. They fell into depression, struggled with eating disorders and withdrew. The participants 
most frequently named a classmate (41.7%), a friend (41.7%) and a peer (33.3%) as the perpetrator of the 
sexual act. After analysing the qualitative part of the study, it can be concluded that sexual violence among 
young people in Slovenian Istria is on the rise. Sexual violence among schoolchildren is a complex and sensitive 
problem that is difficult to define quantitatively, as many cases go unreported.
Keywords: sexual violence, peer violence, students, border area, high school
378
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
VIRI IN LITERATURA
American Association of University Women (AAUW) 
(2001): Hostile Hallways: Bullying, Teasing, and Sexual 
Harassment in School. Washington, American Associa-
tion of University Women.
Andrews, Gavin, Corry, Justine, Slade, Tim, Issakids, 
Cathy & Heather Swanston (2004): Child Sexual Abuse. 
V: Ezzati, Majid, Lopez, Alan, Rodgers, Anthony A. & 
Christopher Murray (ur.): Comparative Quantification of 
Health Risks: Global and Regional Burdens of Disease 
Attributable to Selected Major Factors. Geneva, World 
Health Organization, 1851–1940.
Aničić, Klavdija, Hrovat Svetičič, Tanja, Hrovat, Tjaša 
& Andreja Sušnik (2015): Nasilje nad otroki: Strokovne 
smernice za delo z otroki, ki doživljajo zanemarjanje 
in/ali nasilje. Ljubljana, Društvo za nenasilno komuni-
kacijo.
Aničić, Klavdija, Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Plaz, 
Maja, Vanček, Nataša, Verbnik Dobnikar, Tatjana, 
Veselič, Špela & Katja Zabukovec Kerin (2002): Nasilje 
– nenasilje: priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne 
službe in vodstva šol. Ljubljana, i2.
Bašič, Katja (2014): Nasilje v družini in spolni na-
pad na otroka. Združenje proti spolnemu zlorabljanju. 
http://spolna-zloraba.si/wp-content/uploads/2015/12/
skripta-Nasilje-v-druzini-in-spolninapad-na-otroka-
oktober-2014.pdf (zadnji dostop: 2024-03-01).
Benoit, Cecilia, Shumka, Leah, Phillips, Rachel, 
Kennedy, Mary Clare & Lynne Belle-Isla (2015): Issue 
Brief: Sexual Violence Against Women in Canada. The 
Federal-Provincial-Territorial Senior Officials for the 
Status of Women, 3, 1–55.
Berliner, Lucy & Diana Elliott (2002): Sexual 
Abuse of Children. V: Myers, John E. B., Berliner, 
Lucy, Briere, John, Hendrix, C. Terry, Jenny, Carole 
& Theresa A. Reid (ur.): The APSAC Handbook on 
Child Maltreatment (2nd Ed.). Thousand Oaks, Sage 
Publications, 55–78.
Briere, John & Marsha Runtz (1993): Childhood 
Sexual Abuse: Long-Term Sequelae and Implications 
for Psychological Assessment. Journal of Interpersonal 
Violence, 8, 3, 312–330.
Cvek, Mihaela & Majda Pšunder (2023): Učenci, 
žrtve medvrstniškega nasilja. Revija za elementarno 
izobraževanje, 6, 4, 105–116.
Čobec, Sabina, Hrovat, Tjaša & Katja Strle (2016): 
Preprečevanje in prepoznavanje spolnih zlorab otrok: 
najpogostejša vprašanja in odgovori nanje. Ljubljana, 
Društvo za nenasilno komunikacijo.
Darke, Juliet (1990): Sexual Aggression: Achieving 
Power Through Humiliation- Handbook of Sexual As-
sault: Issues, Theories, and Treatment of the Offender. 
New York, Plenum Press.
Domiter Protner, Ksenija (2014): Zloraba otrok v 
družini: možnosti ukrepanja. Ljubljana, Zavod Repub-
like Slovenije za šolstvo.
Fedina, Lisa, Holmes, Lynne & Bethany Backes 
(2016): How Prevalent is Campus Sexual Assault in The 
United States. National Institute of Justice, 277, 26–30. 
https://www.ncjrs.gov/pdffiles1/nij/249827.pdf (zadnji 
dostop: 2024-01-03).
Felix, Erika & Susan McMahon (2006): Gender and 
Multiple Forms of Peer Victimization: How Do They 
Influence Adolescent Psychological Adjustment?. Vio-
lence and Victims, 21, 6, 707–724.
Fineran, Susan & Larry Bennett (1998): Teenage 
Peer Sexual Harassment: Implications for Social Work 
Practice in Education. Social Work, 43, 1, 55–64.
Fisher, Bonnie, Daigle, Leah, Cullen, Francis & 
Michael Turner (2003): Reporting Sexual Victimization 
to the Police and Others: Results From a National Level 
Study of College Women. Criminal Justice and Behavior, 
30, 1, 6–38.
Frangež, Danijela & Anton Dvoršek (2013): Nekateri 
kriminalistični vidiki odkrivanja spolnih zlorab otrok v 
Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 64, 
1, 63–73.
Habbe, Jure (2000): Nasilje in varnost otrok v šolah: 
nasveti za ravnatelje, učitelje, starše in vse, ki skrbijo za 
varnost v osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana, Lisac & 
Lisac.
Hollander, Jocelyn (2014): Does Self-Defense Train-
ing Prevent Sexual Violence Against Women?. Violence 
Against Women, 20, 3, 252–269.
Irish, Leah, Kobayashi, Ihori & Douglas Delahunty 
(2010): Long-Term Physical Health Consequences of 
Childhood Sexual Abuse: A Meta-Analytic Review. 
Journal of Pediatric Psychology, 35, 5, 450–461.
Kendall-Tackett, Kathleen (2002): The Health Effects 
of Childhood Abuse: Four Pathways by Which Abuse 
Can Influence Health. Child Abuse & Neglect, 26, 6–7, 
715–730.
Kendall-Tackett, Kathleen, Williams, Linda & David 
Finkelhor (1993): Impact of Sexual Abuse on Children: 
A Review and Synthesis of Recent Empirical Studies. 
Psychological Bulletin, 113, 1, 164–180.
Košir, Katja (2013): Socialni odnosi v šoli. Maribor, 
Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in 
založništvo.
Krauss, Beatrice, Krauss, Herbert, O’Day, Joanne 
& Kevin Rente (2005): Sexual Violence in the Schools. 
Boston, Springer.
Kuhar, Metka & Darja Zaviršek (2023): Razširjenost 
in značilnosti spolne zlorabe v otroštvu v Sloveniji. 
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74, 1, 51–62.
Lee, Valerie, Croninger, Robert, Linn, Elenor & Xi-
anglei Chen (1996): The Culture of Sexual Harassment 
in Secondary Schools. American Educational Research 
Journal, 33, 2, 383–417.
Leskošek, Vesna, Antić Gaber, Milica, Selišnik, Irena, 
Filipčič, Katja, Urek, Mojca, Matko, Katja, Zaviršek, 
Darja, Sedmak, Mateja & Ana Kralj (2014): Nasilje nad 
ženskami v Sloveniji. Maribor, Aristej.
379
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Lešnik Mugnaioni, Doroteja (2012): Kako celostno 
preprečevati nasilje v šoli. Ljubljana, Inštitut za krimi-
nologijo pri Pravni fakulteti.
Lešnik Mugnaioni, Doroteja & Ingrid Klemenčič 
(2014): Smernice za obravnavo vrstniškega nasilja v 
šoli. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 12, 1, 33–57.
Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Klemenčič, Ingrid, 
Filipič, Katja, Rustja, Eva & Tanja Novaković (2016): 
Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega 
nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana, 
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Koren, Andrej, Logaj, 
Vinko & Mateja Brejc (2009): Nasilje v šolah: opredel-
itev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. 
Kranj, Šola za ravnatelje.
Macdonald, Geoff (2001): Effective Interventions for 
Child Abuse and Neglect: An Evidence-Based Approach 
to Planning and Evaluating Interventions. Chichester, 
John Wiley & Sons.
Manly, Jody Todd (2005): Advances in Research 
Definitions of Child Maltreatment. Child Abuse & Ne-
glect, 29, 5, 425–439.
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 
(2023): Letno poročilo o delu policije. Republika 
Slovenija, Ljubljana. https://www.LetnoPorocilo2022.
pdf (zadnji dostop: 2024-01-07).
Molstad, Taylor, Weinhardt, Justin & Rihannon Jones 
(2021): Sexual Assault as a Contributor to Academic 
Outcomes in University: A Systematic Review. Trauma 
Violence Abuse, 24, 1, 218–230.
Mrkun, Mateja (2020): Child Sexual Exploita-
tion and Abuse. Qualitative Report. https://rm.coe.
int/barnahus-slovenia-qualitative-study-on-child-
sexualabuse/1680a7255 (zadnji dostop: 2024-03-
01).
Muršič, Mitja (2004): Opredelitev nasilja v sodobnih 
medosebnih odnosih. https://www.policija.si/images/
stories/Publikacije/RKK/PDF/2004/04/RKK2004- 04 
(zadnji dostop: 2024-03-01).
Muršič, Mitja, Klemenčič, Ingrid, Zabukovec Kerin, 
Katja, Filipič, Katja, Karajić, Emil & Eva Bertok (2016): 
Osnove sistemskega pristopa k medvrstniškem nasilju 
in evalvacija projekta NasVIZ. Ljubljana, Narodna in 
univerzitetna knjižnica.
Muršič, Mitja, Milivojević, Zoran & Doroteja Lešnik 
Mugnaioni (2010): O medsebojnem nasilju in čustvih. 
V: Muršič, Mitja (ur.): Znanje o čustvih za manj nasilja 
v šoli. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni 
fakulteti, 17–20.
Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava (2014): 
Agencija Evropske unije za temeljne pravice. https://fra.
europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-at-a-
glance oct14sl.pdf (zadnji dostop: 2024-01-11).
Olweus, Dan (1993): Victimization by Peer: Ante-
cendents and Long-Term Outcomes. V: Kenneth, Rubin 
& Asendorpf Jens (ur.): Social Withdrawal, Inhibition and 
Shyness in Childhood. Hillsdale, LEA, 315–341.
Paolucci, Elizabeth, Genius, Mark & Claudio Violato 
(2001): A Meta-Analysis of the Published Research on 
The Effects of Child Sexual Abuse. The Journal of Psy-
chology, 135, 1, 17–36.
Pečjak, Sonja (2014): Medvrstniško nasilje v šoli. 
Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pečjak, Sonja, Pirc, Tina & Katja Košir (2021): 
Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana, Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Permanent Commission of the Status of Women 
(PCSW) (1995): In Our Own Backyard: Sexual Harass-
ment in Connecticut’s Public High Schools. Hartford, 
Author.
Putnam, Frank (2003): Ten-Year Research Update 
Review: Child Sexual Abuse. Journal of the American 
Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 42, 3, 
269–278.
Rennison, Callie Marie (2002): Rape and Sexual 
Assault: Reporting to Police and Medical Attention, 
1992–2000. Bureau of Justice Report. Washington, 
Bureau of Justice Statistics, Office of Justice Programs, 
U.S. Department of Justice.
Rickert, Vaughn, Wiemann, Constance, Vaughan, 
Roger & Jacquelin White (2004): Rates and Risk Factors 
for Sexual Violence Among an Ethnically Diverse Sam-
ple of Adolescents. Archives of Pediatrics & Adolescent 
Medicine, 158, 12, 1132–1139.
Scott, Kate, Von Korff, Michael, Angermeyer, Mat-
thias, Benjet, Corina, Bruffaerts, Ronny, De Girolamo, 
Giovanni, Haro, Josep Maria, Lépine, Jean-Pierre, 
Ormel, Johan, Posada-Villa, José, Tachimori, Hisateru 
& Ronald Kessler (2011): Association of Childhood 
Adversities and Early-Onset Mental Disorders With 
Adult-Onset Chronic Physical Conditions. Archives of 
General Psychiatry, 68, 8, 838–844.
Sinozich, Sofi & Lynn Langton (2014): Rape and 
Sexual Assault Victimization Among College-Age Fe-
males, 1995–2013. U.S. Department of Justice, 1–19. 
https://www.bjs.gov/content/pub/pdf/rsavcaf9513.pdf 
(zadnji dostop: 2024-01-07).
Smith, Carly & Jennifer Freyd (2014): Institutional 
Betrayal. American Psychologist, 69, 6, 575–587. http://
dx.doi.org/10.1037/a003756 (zadnji dostop: 2024-01-
07).
Smith, Peter K. (2009): Cyberbullying. Zeitschrif für 
Psychologie/Journal of Psychology, 217, 4, 180–181.
Stein, Nan, Marshall, Nancy & Linda Tropp (1993): 
Secrets in Public: Sexual Harassment in Our Schools. 
Wellesley, Wellesley College Center for Research on 
Women.
Šterman Ivančič, Klaudija (2015): Šolska klima in 
medvrstniško nasilje v srednjih šolah: raziskava PISA 
2015. Šolsko polje, 28, 5/6, 157–183.
Šulc, Ajda & Aleš Ručman Bučar (2019): Šola in 
medvrstniško nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, 
metode in metaanaliza dosedanjega raziskovanja v 
Sloveniji. Šolsko polje, 30, 1–2, 63–194.
380
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 3
Mojca KUKANJA GABRIJELČIČ & Doroteja ZAVŠEK: TIHA PANDEMIJA: SPOLNO NASILJE MED SREDNJEŠOLCI IN SREDNJEŠOLKAMI V SLOVENIJI, 367–380
Turvey, Brent (2002): Criminal Profiling: An In-
troduction to Behavioral Evidence Analysis. London, 
Academic Press.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008): 
Uradni list RS, št. 16/08 in št. 68/16. 
Van Roode, Thea, Dickson, Nigel, Herbison, Peter 
& Charlotte Paul (2009): Child Sexual Abuse and 
Persistence of Risky Sexual Behaviors and Negative 
Sexual Outcomes Over Adulthood: Findings From a 
Birth Cohort. Child Abuse & Neglect, 33, 3, 161–172.
Veselič, Špela, Horvat, Dalida & Maja Plaz (2014): 
Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo 
nasilja: izdaja ob 25. obletnici delovanja Društva SOS 
telefon. Ljubljana, Društvo SOS telefon za ženske in 
otroke – žrtve nasilja.
Walters, Mikel, Chen, Jieru & Matthew Breiding 
(2013): The National Intimate Partner and Sexual 
Violence Survey (NISVS): 2010 Findings on Victimiza-
tion by Sexual Orientation. National Center for Injury 
Prevention and Control, Centers for Disease Control and 
Prevention. https://www.cdc.gov/ViolencePrevention/
pdf/NISVS_SOfindings.pdf (zadnji dostop: 2024-01-07).
Williams, Keoki (1994): Recall of Childhood 
Trauma. A Prospective Study of Women‘s Memories of 
Child Sexual Abuse. Journal of Consulting and Clinical 
Psychology, 62, 6, 1167–1176.
World Health Organization (WHO) (2020): Child 
Maltreatment. https://www.who.int/news-room/fact-
sheets/detail/child-maltreatment (zadnji dostop: 2024-
05-31).
Young, Amy, Grey, Melissa & Carol Boyd (2009): 
Adolescents’ Experiences of Sexual Assault by Peers: 
Prevalence and Nature of Victimization Occurring 
Within and Outside of School. Journal of Youth Ado-
lescence, 38, 8, 1072–1083.