POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33; CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. >Č, 3' r 93 l» !fo m. št. 4i Trst 16. aprila 1949 'Uni sporazum v zraku? ®shingtonu je bil 18, mar-)(r^P>san mednarodni žitni jj11.111. ki mu mednarodni tisk Dj.aj napoveduje kratko živ-^ed izvozniki nista pri-k «lì Sovjetska — Argentina. Sporazum za-,®ribližno polovico svetovne ^1Ile z žitom. »ih0Vo.r veUa 4 izvoz iz oij *žav bo znašal vsako leto h, Q milijonov bušlov. tOko- ?5iki “V^jona • ■ 1 bodo ton) ZDA, Glavni Kanada 3jta'Jia, dalje Fratrcija in Uru-nada bo izvozila 207 mil. Sl' Kai ZDA 166, Avstralija 76 S,0^ncija in Urugvaj 5 mil. ^ skupaj. Cena se bo suka-h,, najvišjo 180 stotink (do-ri,) in i5o stotink za bušel v letu. Ta najnižja cena se ij p° leto znižala za 10 sto-č, k° da bo v zadnjem letu j, a 120 stotink. Nekateri li-trro^ajo, da ni Sovjetska zve-. s‘stopila k temu sporazumu, Co° C*ru§e države odbile nje-Sl^dbo za izvoz 75 milijonov letno. Letos napovedujejo j leiski zvezi bogato žetev. I°tazum je bil sklenjen v , da so mnogi ga bo sploh težko iz- S? d°2račju 5(i. . ameriškem Kongresu ne ,H ìajo posebnega odpora eS(( ratifikaciji. Londonski »Ti-‘ b Medtem trdi, da ni gotovo iti, ^.sporazum sploh uveljav-iltj glavni vzrok navaja H sl' da je sporazum vezan I tranje ameriške cene, t. j. S°darsko politiko, ki je ne S te 0®°èe izvajati večno. Po-“a Ugotavlja list, da nista k VUmu pristopili Sovjetska lri Argentina in da se bo 'Ija ■tna uP°rabil samo pri iz-enega dela izvoza iz-j držav. »Times« dodaja, stabilizacijska vrednost jUtna, ki dopušča nihanje 'l j tako širokem okviru -(med '^Ijiv dolaria za ku®6'!’ n il: kot »Financial Times« da je bila cena 1,80 'HiCT tmjvišja v sporazu-kfia traja 4 leta, previsoko dodati se je obvezala tfh , 2a žito cene, ki ji v teku let tt[e utegnejo biti že v težko 1 .Ust dodaja da ne vidi v Ažurnu nikakšne koristi londonskega »Timer-a« Hi a ‘lupo’nit!1. Uvwznild, med! ■ 9d.lete^^?em Ani^liia' 'e čutijo .zaradi se previsoke cene, «isna od motranjega trga A^.Lanskij žitni sporazum je "liflci ’ ^er ga nl botel potrditi ati) ameriškii Konglres- zanimajo za ameri-ni° trgovinsko politiko, , 1? »C h-ia razpredelnica, posne-*i !i*l‘ko0riri 'rtra^e N‘ews« nam da-' 6šetlj 0 današnjii razpoložljivo-Ce- Izvozniki limajo danes 17.400 6.600 2.200 3.500 zveza 650 30.350 Dogovorjen je bil .izvoz 500 milijonov buiškjv (okoli 13,6 mil tom) po ceni 2 dolarja za bušel. Ta cena je bi’a razmeroma ugodna za uvoznike, daj se jej pšenica januarja 1948 prodajala v New Yor-ku po 3 dolarje; Američani so pristali na tako nizko ceno pod vplivom nenadnega padca cen v februarju 1948. Ko pa se je pozneje, cena pšenici pod vplivom podporne akcije ameriške vlade ustalila na 2,65 dolarja, ge je cena 2 dol., do'očena v mednarodnem žitnemi sporazumu, videla Kongresu prenizka. Zaradi tega je Kongres odbil ratifikacijo. Letina 1947 je bila slaba- V teku leta 1948 je šel razvoj zaradi dobre letine v prid uvoznikom. Zatd so ti zahtevali pri letošnjih pogajanjih v Waahiingtonu najvišjo ceno 150 dol. za bušel. Zaradi odvisnosti od Američanov,, ki ise zrcali v Marshallovem načrtu, so uvozniki pristali na najvišjo ceno 180 dol, ki sta jo zahtevali Amerika1 in Avstralija; Glede na precejšnje zaloge in napovedi o dobri etini v ZDA| in Sovjetski zvezi se maksimalna cena 1,50 do1, vidi uvoznikom previsoka- Svetovni pridelek je lansko leto presegel že predvojnega. To je razvidno iz spodnjega diagrama. Letina v Sovjetski zvezi, ZDA, Kanadi in mnogih drugih državah je bila lansko leto zelo dobra. V ZDA je bil pridelek 1- 1947 in 1948 za 70%; obilnejši kakor povprečno v zadnjiih petih letih pred vojno. Svetovni pridelek je bil 1-1948 za 8% večji kakor povprečno v času 1935 39, čeprav) še mi Evro- pa, ki pridela 1/3 svetovne proizvodnje, dosegla predvojne višine. Pridelek se je hitrejše povečal, kakor se je pomnožilo prebivalstvo na svetu. še okoli 6 milijonov ton pšenice na razpolago, (razlika v količinah, navedenih stolpcu) • 13.600 5.600 1.600 2.900 650 24.350 prvem 8.384 3.245 898 1.761 304 14.592 in dru.geml 5.216 2.355 702 1.139 346 9.758 friške investicije v inozemstvu kìSensv, ............ J5„ « Se trgovinskih krogih, .J su zanimaio za ameri- i( v ^ Uačrt predsednika Tru- V veij,Bo^ivitev zunanje trgovk tj. Ko Pozornost; ameriška zu C I>teri§0Vina namreč nazaduje. lJSem za investicij6 ame-K, teh ,aPitala in za žavarova-Č. tlaj Vesticij, V tujih drža-'U-6'1’ n-6 ustvari »splošno o-h j ®riLladno za zasebne inve-bi a ameriški izvoz. O tem UH azPravljaii tudi na koh-fchieg e6narodne trgovinske W it» j.j Quebecu, ki bo v ju-k 'IV' Pr Lo prisostvovalo 32 tjAlstai ePéili bodo položaj, ki Vsbaii ’ bo završena akcija V Aov j 6ga načrta in bo potre-V. ,tačr»VOZ. nmerlškega kapita- tU, ie> da se odpošljejo ^Soveeh,nÌ’?nÌ izvedenci ^ - __________ v Ve države. Posojila, ki Pfejele vlade tujih dr- žav iz Amerike, naj ustvarijo možnost za zasebne ameriške investicije v tujih državah. Obstoji tudi predlog naj se v Marshallovih državah pospeši proizvodnja strateškega materiala. Ameriško združenje industrij-cev (National Associatino of Ma-nufaetures) navaja v svojem poročilu, da bi Američani po 1.1952 lahko investirali dve milijardi zasebnega kapitala v inozemstvu, ne da bi prt tem bilo oškodovano ameriško gospodarstvo in da bi se cene v Ameriki dvignile. Vojaška guverneja Clay in Robertson sta odpravila prepoved investiranja tujega kapitala v zapadni Nemčiji. Ukrep morata potrditi še vladi v Londonu in Washingtonu. Računajo, da bi morali v zapadni Nemčiji investirati 6-8 milijard nemških mark, da bi se njeno gospodarstvo lahko osamosvojilo. Izpodrivanje funta v Trstu Italijanska finančna in trgovinska politika se otepa funta šter-linga na Vso moč, odkar je Italija pristala na nov tečaj lire nasproti funtu, ki ustreza uradnemu raz-rju med funtom in dolarjem (1:4,03). Po vesti, ki jo navajamo niže, so med Italijo in Anglijo napovedani novi razgovori za sklenitev plačilnega sporazuma. Nikakor ni verjetno, da bi se Angleži spustili tudi v vprašanje razmerja med funtom in dolarjem čeprav ga ital. g. tisk forcira z vso silo. Vsak dan čedalje bolj dokazuje, da je ta spor težko prizadel tr žaško trgovino. Ob drugih prili kah smo že omenili, da Italijan ski devizni urad pri Italijanski banki odbija zamenjavo funtov; ki so jih tržaški prevozniki izkupili kot prevoznino ali za pristaniške usluge, v lire po uradnem tečaju (ki ustreza uradni relaciji fun: dolar) in nagovarjajo prizadete, naj za svoje usluge zahtevajo plačilo v dolarjih. Devizni urad računa, da bi pri zamenjavi funta v lire po uradnem (tečaju, ki je bil določen med Anglijo in Italijo, zgubil okoli 0,80 dolarja; dejansko je namreč funt na svobodnem svetovnem trgu vreden okoli 3,20 in ne 4,03 dol., kakor znaša uradni tečaj funta nasproti dolarju. pa bi se izognil tej zamenjavi, zahteva devizni urad dolarje. Izpodrivanje funta od italijanske strani gre tako daleč, da Italijanska banka v Trstu ne priznava več funta za valuto, v kateri se lahko sklepajo mednarodne kupčije. Banka n. pr. ne priznava licenc, ki so bile izdane lansko leto za uvoz iz inozemstva v Trst in izvoz v inozemstvo proti plačilu «v valuti», ako bi trgovec zaključil poravnavo v funtih; kupčijo priznava samo, ako je bila zaključena v dolarjih ali švicarskih frankih. Skoda, ki pri tem nastaja za tržaško trgovino je očitna. Trst namreč posreduje z državami svojega zaledja, ki imajo na razpolago mnogo več funtov kakor dolarjev, In državami Bližnjega vzhoda, ki spadajo v šterlinsko področje. PRED NOVIMI POGAJANJI ANGLIJA - ITALIJA »The Banker« napoveduje nova pogajanja med Anglijo in Italijo, ki naj bi se začela kasno spomladi. Gre za sklenitev novega plačilnega sporazuma in pogodbe o plovbi. Razgovori so že dovedli do načrta za razširitev trgovinske izmenjave med obema državama. NEMČIJA NA STERLINSKEM PODROČJU? Med Anglijo in zapadno Nemčijo so v teku pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma. Anglija naj bi odprla nemški industriji pot na področje funta šter-linga. Sporazum je za zdaj omejen na prvih šest mesecev letošnjega leta. Nemčija bo prodajala blago za funte šterlinge in ne več za dolarje. V mednarodnih gospodarskih krogih domnevajo, da bo Anglija na ta način posredno zavlekla zapadno Nemčijo v šterlinski blok. Po Angliji bi Nemčija dobila posredno plačilno možnost v prometu z evropskimi državami, ki trgujejo z Anglijo in spadajo v skupino «prenosnih računov» (tran-*sferable accounts) in «dvostranskih računov» (bilateral accounts) kakor so ZSSR, Cehoslovaška, Poljska, Italija itd. Sčasoma bi se nemški izvoz v te države, ki se danes mora plačati v dolarjih, lahko razvil proti plačilu v funtih. Vprašanje je seveda, "kaj porečejo Američani. VREDNOST PODRŽAVLJENE INDUSTRIJE V ANGLIJI cenijo na 1,675 milijonov funtov. Toliko znaša določena odškodnina. ZRNO DO ZRNA.., Okoli 275.000 nas je v Trstu in težko boš našel odraslega;^ ki še ni poskušali sreče s »Tote« calciom«, loterijo, organizirano^ na podlagi ugibanja, katera izmed nogometnih ekip v Italiji bo zmagala naslednjo nedeljo. Pred okencem, ki deli obrazce sreče čaka v kritičnih dneh potrpežljivo stotine ljudi- Cez noč postati milijonar ! Nej samo enkratni, lahko zadeneš tudi 60 milijonov, če ti je srečal posebno mila. In vse to brez vsakega napora, telesnega ali duševnega. Na kolo sreče vržeš tistih 50 Uric, prav za prav 1 lirol v predvojni valuti. V prometu1 so sicer knjižice z vsemi tabli-carni matematične verjetnosti, ki ti ponujajo zanesljiv ključ do sreče. Toda kdo bi se mučit s temi tablicami? Treba staviti no slepo srečo. Kdor manj ve. o športu, prej zadene. Mar ni 13-letna tržačanka', ki nima pojma o športu, zadela kar 1 milijon? Norec tisti, ki bi po vsem temi delal »v potu svojega obraza«. V blagajno italijanske države, ki je prevzela podjetje »Totocalcio« (SISAL) iz zasebnih rok, se stekajo milijoni. Tako so vsi zadovoljni, tisti k’ zadenejo, tisti, ki sanjajo a sreči in tisti, ki inkasirajo. Kaj pa gospodarska morala? Mar je vzgojno, da se vzdušje srečelovu in špekulacije širi ob južni sapi in postaja že vprašanje množične psihoze? V takšnem vzdušju se pase lenoba in upada duh podjetnosti. V zdravem gospodarstvu mora še ved.no veljati: Zrno do zr- i na pogača, kamen do kamna pa-| Inča.. i L. B. s ZLATO ITALIJANSKE BANKE Po poročilu «Gospodarsko - finančne agencije» znašajo danes zlate rezerve Italijanske banke 84,7 ton. Banka je imela ,v zalogi 24 ton, na to je kupila v Jugoslaviji 2,5 tone zlata; 31,6 ton so ji vrnili na podlagi sporazuma v Bruslju in 26,6 ton je banka kupila v Kanadi in jih deponirala v Washingtonu, da bi jih pozneje izročila Mednarodnemu denarnemu skladu kot italijanski delež. Po poročilu francoskih listov je Italijanska banka, obenem z ita- lijanskim deviznim uradom, potrošila lansko leto 160-165 milijard lir za nakup zlata in deviz v inozemstvu. V istem času je denarni obtok v Italiji narastel za 174,9 milijard lir. Na koncu februarja je denarni obtok znašal-910 milijard lir. Na koncu lanskega leta je obtok presegel 1.000 milijard lir. Minister G. Fella je podal pred italijanskim senatom poročilo o proračunu 1949-1950 (od jul. 1949 do konca junija 1950) in stanju italijanskih financ. Italijanski gospodarski listi poudarjajo zlasti okolnost, da se je v novem proračunu zmanjšal primakljaj na 174 milijard. Pozornost vzbuja postavka 301 milijard lir za državno obrambo, ki je v primeri s skupnimi izdatki 1.337 milijard, silno visok; lanski proračun je znašal 1.398 milijard. Izdatki za posamezna ministrstva so določeni takole: Zakladno ministrstvo 658 mil. Ministrstvo obrambe 301 mil. Ministrstvo prosvete 124 mil. Ministrstvo javnih del 114 mil. Finančno ministrstvo 113 mil. Notranje ministrstvo 90 mil. Ministrstvo poljedelstva 37 mil. Ministrstvo pravosodja 30 mil. Ministrstvo dela 19 mil. Zunanje ministrstvo 13 mil. Ministrstvo za promet 11 mil. Ministrstvo vzh. Afrike 7 mil. Ministrstvo trg. mornarice 4 mil. Ministrstvo tr. in ind. 1 mil. Min. za zunanjo trg. 0,6 mil. Min. pošte in telegrafa 0,9 mil. Min. za proračun 5 mil. Celotni proračun 1949-50 1.337 niti za švicarske franke NE DOBIŠ ZLATA Pred išvicanskim parlamentom/ je predlog, naj se čl. 39 švicarske ustave tako izpremeni, da ne bo Švicarska nartìdlna banka dolžna na zahtevto izplačati papirnatih) bankovcev v žlatu- Ze po prvi svetovni vojni je Švicarska narodna kanka prenehala 'izplačevati z ato za bankovce. To stanje traja še danes. Zdaj hočejo v temi smislu menjati tudi ustavni zakon. Sicer'nova določba ne preprečuje zopetne uvedbe stare obveznosti Narodne banke, temveč samo pravno dopušča današnji položaj. Švicarji so mnenja, da bi uvedba nekdanje. obveznosti Narodne banke povzročila odliv zlata iz Svice. STO pred ECE 13,200.000 ton premoga za evropske države Evropski gospodarski odbor (ECE) je dodelil 17 evropskim državam in svopoanemu tržaškemu ozemlju količino premoga za drugo trimesečje leta 1949. Za td» čas je bilo dodeljenega 13,290.098 ton premoga in koksa. Predlog komiteja za razdeljevanje premoga je Evropski gospodarski odbor sprejel soglasno. Ta količina je za 800.000 t. večja kakor v prvem trimesečju in zajema 7,790.000 ton, ki naj se dobavijo v normalni izmenjavi med vzhodnimi in zapadnimi državami v Evropi. Evropski gospodarski odbor bo obvestil ZDA, da znaša primanjkljaj, to je razlika med potrebo in razpoložljivostjo, v Evropi 3,700.000 ton. Ta primanjkljaj je za 1,500.000 t. nižji kakor so računali. Proizvodnja v evropskih rudnikih se je znatno dvignila. Francija bo verjetno zahtevala od ZDA še drugih 1-2,000.000 ton, da bi nadoknadila primanjkljaj, ki je nastal zaradi znane stavke v pretekli jeseni. Svobodno tržaško ozemlje se je po svojih predstavnikih prvič udeležilo sestanka komjteja za dodelitev premoga pri Evropskem gospodarskem odboru. Komite je sprejel zahteve STO-ja v celoti. Prej si je anglo-ameriška cona STO-ja zagotovila ladijski premog in koks z neposrednimi pogajanji z oblastvi Biconije. ECE je za leto od 1. julija 1948-30. junija 1949 priporočil dode- litev 48,800.000 ton evropskega premoga in koksa evropskim državam. Od tega bodo krili 30,100.000 z dobavami v okviru neposrednih trgovinskih sporazumov. Trgovina v duhu atlantske pogodbe Po nasvetu Združenih ameriških držav in v skladu s politiko Atlantske pogodbe sta tudi Anglija in Francija ustavila izvoz »strateškega« blaga v »vzhodne« države. Anglija se je morala odreči svojemu staremu načelu, da trguje neodvisno od svoje zunanje politike. V spisku prepovedanja izvoza, ki ga je sestavilo angleško ministrstvo za zunanjo trgovino, je to-le blago: 1) vsi proizvodi, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji atomske energije; 2) neželezne kovine, ki se uporabljajo pri izdelavi specialnega jekla; 3) izdelki, ki se lahko uporabljajo v kemični industriji ter v industriji petroleja; 4) stroji za izdelavo letalskega materiala; 5) elektronič-ni aparati (vključeni so mikroskopi) ter instrumenti za lokalizacijo podmornic; 6) razni kemični proizvodi; 7) material za izdelavo streliva. Podoben je spisek francoske vlade. Cena lir 15 SGZ Slovensko gospodarsko združenje je na občnem zboru podalo pregled svojega delovanja v zadnjem letu. Kakor bilanca vsakega podjetja, vsake gospodarsk ustanove, kaže tudi ta uspehe in neuspehe. Uspehi kakor tudi neuspehi bodrijo k novemu zagonu. Zapreke združene z voljo in optimizmom zbirajo sile in ustvarjajo napo* podjetnosti, ki pravilno uporabljen mora končno zdrobiti odpor in dovesti do dokončnega uve-lavljenja. Organizacija slovenskih pridobitnikov je uspešno prebrodila začetne težave in poročilo o njenem delovanju, ki ga prinašamo v »Vestniku SGZ«, dokazuje, da je v polnem razmahu. Da uspehi 'SGZ izven okvira izdatne pomoči, ki ga nudi neposredno svojim članom, niso še tako vidni, je glede na področje in ozračje v katerem se SGZ uveljavlja, popolnoma razumljivo. Tržaška zgodovina uči, da se je italijanski nacionalizem, oziroma iredentizem najbolj plašil gospodarske povzdige tržaških Slovencev in da je avtonomijo občinske in deželne oblasti izrabljal tudi za to, da prepreči razmah domačega slovenskega gospodarstva, čeprav so bili sicer dani zanj vsi naravni pogoji. Danes smo pred podobnim pojavom. Cimboij prehaja oblast na krajevne upravne organe, ki so v rokah iredentistov »Giunte«, tem težje postaja prizadevanje naših gospodarskih ustanov, da izvojujejo priznanje svojih pravic in se javno uveljavijo. Soodgovornost ZVU, ki je začasno upravo imenovala in nadzira njeno delovanje, za takšno politiko seveda ostane. Visoka gospodarska politika v Trstu se vodi v duhu znanih rimskih gospodarskih sporazumov med ZVU in italijansko vlado, s katerimi je bilo angloameriško področje STO-ja vključeno v italijanski gospodarski sistem in ki so v bistvu na liniji tržaškega iredentizma. V takšnih okoliščinah ni moglo SGZ doseči od oblastev priznanja one funkcije v javnem gospodarskem življenju (v raznih strokovnih zastopstvih), ki mu gre po-njegovi moči. Toda glede na to, da prihaja v zadnjem času čedalje bolj do izraza volja tržaškega prebivalstva in tržaških gospodarskih krogov, da se tržaško gospodarstvo osamosvoji in iznebi rimskega varuštva, je upravičena nada, da bodo tudi ustanove, ki jim je v programu zaščita domače podjetnosti in domačega gospodarstva, naletele na večje razumevanje pri odločujočih obla-stvih. Gospodarski položaj v Avoli Instiitift za mednarodne finance na newyorski univerzi je v svojem zadnjem poročilu opisal gospodarsk/ položaj v Argentini. V Argentini vlada veliko pomanjkanja dolarjev- Rezerve zlata in deviz Osrednje argentinske banke so padle od 5-646 milijonov pezov v decembru 1946 na 2.287 milijonov (460 milijonov dolarjev) v februarju, t. L Argentinske banke so poleg tega dolžne ameriškim v zvezi s trgovinskimi posli 250 milijonov dolarjev. Zaradi tega je bila argentinska vlada primorana uvesti strožje nadzorstva nad zunanjo trgovino in zajeziti1 uvoz iz drugih držav- Finančne težave argentinske vlade so se pomnožite izaradii (odkujpa tupih, podjetij v Argentóni, dalje odkupa argentinskih posojili, zlasti odkupa argentinskega posojila v dolarjih. Argentinska Osrednja; ban» ka danes popolnoma obvlada ves kreditni sistem. Država ie vzelal v svoje roke skoro ves prevoz kakor tudi velika število podjetij osnovne industrije. Vlada ima monopol na izvoz glavnega blaga im izvaja nadzorstvo nad uvozom. Država ilzjvaja odločujoč vpliv na razvoj industrije in kmetijstva. Banca d'Italia in izvoz tržaških listov Naši naročniki v Jugoslaviji in v inozemstvu sploh niso prejeli zadnje številke našega lista in verjetno ne bo prispela niti ta pravočasno v njihove roke, Nameščenci Italijanske banke stavkajo. Vključitev angloameri-škega področja STO-ja v italijanski gospodarski sistem je dovedla tudi do tega, da Italijanska banka odloča, ali pojdejo tržaški listi v inozemstvo ali ne ali bodo Tržačani čitali inozemske liste ali ne. že lansko leto je bil izdan ukaz, da smejo izvažati tiste v inozemstvo in uvažati jih iz inozemstva samo podjetja, ki imajo za to potrebna dovoljenja od Italijanske banke, odnosno od Italijanskega deviznega urada, dovoljenje velja samo za tri mesece in se obnavlja na prošnjo po preteku tega časa. Do 1. aprila 1949 se ukaz ni izvajal. Dne 25. marca je tržaška pošta opozorila uprave listov, da od 1. aprila dalje ne bo več sprejemala časopisnih pošiljk za inozemstvo, ako jih ne izroči v smislu gornjega ukaza pooblaščeno podjetje. V času med 25. marcem in 1. aprilom so nameščenci zavoda Banca d’Italia pričeli stavkati in uprave listov si niso mogle nabaviti potrebnega dovoljenja za izvoz listov. Posredovanje nekaterih uprav pri Italijanskem deviznem uradu, ki posluje v sklopu Italijanske banke, so bila brezuspešna. Neki uradnik je celo izjavil: Ako čakajo parniki za nalaganje, boste pač tudi vi. Tudi posredovanje pri ZVU, naj bi glede na dosedanjo prakso pri izvozu in uvozu listov in glede na izjemno stanje, ki je nastalo zaradi stavke pri Italijanski banki, dovolili še nadalje uvoz in izvoz listov, so bila zaman. Prizadeti so bili predvsem listi, ki se izvažajo v Jugoslavijo ali uvažajo iz nje. Čeprav je zadeva gospodarskega značaja — gre za ureditev mednarodnega obračunavanja zadevnih postavk — je glede na to okolnost dobila političen značaj. CV sredo, 13. aprila so prispeli zopet listi iz Jugoslavije, medtem ko je bilo glede vprašanja izvoza tržaških listov obljubljeno, da bo zadeva ugodno rešena, negle-de na stavko Italijanske banke.) Izmenjava z Anglijo se poveča O angleško-jugoslovanskih trgovinskih pogajanjih, ki so v teku v Beogradu od začetka marca, še ni službenih poročil. Zato je treba ugibanja mednarodnega tiska sprejeti s potrebno rezervo. S to rezervo tudi objavljamo poročila dveh zapadnih Istov o razvoju pogajanj. Angleški »Daily Telegraph« poroča, da je bil v načelu že dosežen sporazum, po katerem naj bi celotna trgovinska izmenjava v teku petih let (začenši z oktobrom 1949) dosegla vrednost 200 milijonov funtov. Ameriška »New York Herald Tribune« (pariška izdaja) navaja, da bo vrednost trgovinske izmenjave v 5 letih (začenši z januarjem 1950) dosegla 400.000 milijonov dolarjev (polovico manj, kakor navaja »Daily Telegraph«), Sedanja pogodba za leto' 1949 predvideva izmenjavo 60 milijonov dolarjev; po novi pogodbi bi se letna izmenjava povečala za 20 milijonov dol. Državi bosta izmenjavali isto blago kakor doslej. Anglija bo izvažala tkanine, gu-mij, kemikalije, kovinske izdelke in manjše stroje. Jugoslavija pa les, živila, kože in tobak. Povečan bo izvoz angleških strojev in industrijske opreme. List dodaja, da napredujejo pogajanja počasi, toda uspešno. V teku slo' priprave za sklenitev trgovinjkeiga sporazuma med Jugoslavijo in Francijo, ki naj bi veljal že od aprila. Po poročilu francoskih listov gre za trgovinski sporazum na daljši rok- Poleg tega se bo tudi obseg trgovinske lizmeinjave povečal. Francozi navajajo, da potrebuje Jugoslavija industrijsko opremo ea industrializacijo. Predvsem hoče Jugoslavija izgraditi težko industrijo, modernizirati prevozna sredstva in rudniško opremo, mehanizirati poljedelstvo itd- Jugoslavija z druge strani lahko izvaža predvsem neželezne rude in les. Odprta so torej vrata za obnovo obsežne izmenjave med Francijo in Jugoslavijo. V teku lanskega TRGOVINSKA POGODBA zssR - švedska V Moskvi je bil podpisan trgovinski sporazum s Švedsko, ki se oslanja na sporazum iz . 1946. Sporazum obsega dobo petih let. Sovjetska zveza bo izvažala fosfat, kalij, sodo,, mangan, parafin, mazalna Olja in bombažne rdpad-ke. Švedska bo izvažala železo, jeklo, krogljične ležaje, varilne priprave, molibden, volnene odpadke;, akumulatorje, orodje, go* vedo in svinje. Vrednost švedskega izvoza v tem letu bo dosegla 45 milijonov kron, medtem ko boi vrednost sovjetskega izvoza v tem letu verjetno nekaj nižja. ITALIJANSKO-POLJSKI SPORAZUM PODALJŠAN Trgovinski dogovor med Poljsko in Italijo je bil podaljšan do 30. junija. Gre za dogovor sklenjen 27. decembra 1947, ki je zapadel 31. decembra 1948 in je bil začasno podaljšan do 28. februarja 1949. Italija bo izvažala predvsem limone (2.500 ton), pomaranče (500 t), semena, vino in vermut (za 25.000 dolarjev), živo srebro (5 ton), barve (50.000 dol.) in zdravila (25 ton); dalje žveplo, mramor, tekstilne stroje (250.000 dolarjev), šivalne in pisalne stroje, linolej, svilo, cigaretni papir, usnjene izdelke itd. Poljaki bodo izvažali v Italijo: premog (550.000 ton), jajca (12 milijonov komadov), perutnino (50 ton), sladkor, semenski krompir, cink, katran, lito železo itd. AVSTRIJA IZVAŽA KNJIGE Avstrija je v 1. 1948 izvozila za 945 milijonov dolarjev knjig, in sicer za 160.000 dolarjev v države dolarskega blaga, za 110.000 v Nemčijo, 110.000 v Holandijo, 100.000 v Svico, 100.000 v Italijo, 90.000 v Anglijo in dominione, 45.000 dolarjev v Belgijo. Vzhodne države so nakupile v Avstriji za okoli 135.000 dolarjev avstrijskih knjig; prva je bila Cehoslo-vaška (40.000 dolarjev) in zadnja Romunija (1.000 dolarjev). -------« asr—------- Žitni silos v Benetkah, ki ga je deloma uničil požar 1. 1946, je bil nedavno obnovljen. Njegova zmogljivost znaša 30.000 t. Uporabljali ga bodo zlasti za žito, ki bo začelo prihajati iz sovjetskih pristanišč na Črnem morju v smislu trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Italijo. leta je bila izmenjava malenkostna in ie dosegla skupno 1 milijardo z obeh strani- Na Quali d’Orsayu želijo skleniti pogodba na daljši rok, tako piše neki francoski gospodarski list, ki bi omogočila Franciji močno udeležbo pri industrializaciji Jugoslavije; .kratkoročni sporazum bi ne mogel doseči tega namena. Dolgoročna pogodba bi omogočila francoskim tehnikom, da temeljito preučijo' načrte za izdeavo potrebnih strojev in opreme,, kakor tudi, da francoske tovarne zaračunajo nižje cene. TRGOVINSKI SPORAZUM Z BICONIJO Nedavno so bila zaključena pogajanja med posebno jugoslovansko delegacijo in predstavniki »JEIA-e« (Joint Export-Import Agency). Sporazum urejuje trgovinsko izmenjavo za 1. 1949; uveljavljen je bil zača. no. ker še ni bil ratificiran. Po tem sporazumu foo zapadna Nemčija (brez francoske cone) izvozila v Jugoslavijo za 19 milijonov dolarjev blaga, medtem ko bo uvoz iz Jugoslavije dosegel vreldlnoist 16 milijonov dolarjev. Nemci bodo izvažali prea višem stroje (za 9,64 mil. dol., Nato kemikalije (2,66 mal-) železne, in kovinske izdelke (okoli 2 mil. dol.), električne naprave 1,1 mil. dol-). Jugoslavtilia bo izvažala preo, vsem poljedelske proizvode (7 mil. dol.), les (3,2 mil. dol.) rude in kovine (2,2) kemične surovine (1,3). Postavka »razno blago« vsebuje z nemške strani razno potrošno blago, mela tem fco bo Jugoslavija v zameno za to blago dobavila tobak. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA TOBAKA V HOLANDIJO. Jugoslavija je izvozila prvo večjo po- | šiljko makedonskega tobaka v Holandijo. Uvozna tvrdka Brusse & Gransberg je v posebnem pismu na glavno ravnateljstvo Zvezne industrije tobaka izrazila svoje ■zadovoljstvo glede sprejete pošiljke. PROIZVODNJA TOBAKA se je v primeri z letom 1939 povečala za 32 odst.. Tudi prodaja je napredovala; pred vojno so prodali za okoli 2 milijardi dinarjev tobaka na leto, samo v novembru 1948 pa za 8 milijard. Nedavno so dogradili novo tovarno nikotina. SPOJITEV. Podjetje »Makis«, ki se bavi z uvozom in izvozom gradbenega lesa v Beogradu, in podjetje »Rudnik«, ki izvaža les sta se spojili v tvrdko »Rudnik« (Beograd, Trg Republike 5, p.p. 459). ZA TRGOVINO Z ZNAMKAMI je bila ustanovljena tvrdka »Jugofilatelija« v Beogradu. Podjetje se bo bavilo s trgovino in zamenjavo znamk v filatelistične namene doma in v inozemstvu (Beograd, Palmotičeva 2). Uvoz in izvoz znamk je podrejen kontroli. Vse podobne kupčije bo v bodoče izvrševalo omenjeno podjetje. Podjetje »Transjug«, ki se bavi z mednarodnim prevozništvom je odprlo podružnici v Dubrovniku in Šibeniku. IZVOZ JUGOSLOVANSKIH OSTRUZKOV. jugoslovanska podjetja preučujejo povpraševanje ameriških tvrdk po jugoslovanskih ostružnikih. RAZŠIRITEV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Sejmišče v Zagrebu se bo povečalo za okoli 40 odst. v primeri s površino, ki jo je doslej zavzemal Zagrebški sejem. Sejmišče bo obsegalo okoli 18.000 kv. m. — Lansko leto je Zagrebški sejem obiskalo okoli 290.000 ljudi, med temi .2.000 iz inozemstva. Svoje izdelke je razstavilo 227 domačih tvrdk in 220 tujih, ki so pripadale 13 državam. RAČUNSKE STROJE ZNAMKE »ZAGREB« bodo pričeli izdelovati v Zagrebu. Konstrukcija je domačega izvora. TOVARNA »ISKRA« V SLOVENIJI je pričela izdelovati kinematografske projektivne aparate in avtomatične telefonske centrale. POVEČANA PROIZVODNJA LESA. Po planu za leto 1949 se bo proizvodnja lesa v Sloveniji dvignila za 50 odst. v primeri z lanskim letom. Načrt za sečnjo lesa v nižinah je bil izvršen v teku meseca februarja. CEHOSLOVASKA OMEJILA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Delovni kolektiv Titovih zavodov «Litostroj» v Ljubljani je poslal praškemu radiu pismo, v katerem protestira proti trditvi, da jugoslovanski sindikati razbijajo Svetovno sindikalno federacijo in da Jugoslavija izdaja socializem. V pismu ugotavlja kolektiv, da češkoslovaška industrija ni izpolnila svojih obvez nasproti Jugoslaviji in da tako ovira njeno socialistično izgraditev. Cehoslovaška ni poslala porcelana za naprave visokega pritiska proizvodnih izolatorjev, jeklenih cevi, cevi za rudnike, intermagnezita, samotne opeke, specialnih krogljičnih ležajev niti ne garnitur za vrtanje. Podaljšala je roke za dobave materiala za kalorične in vodne centrale za 6-12 mesecev. Odložila je dobavo strojev za mehanizacijo rudnikov za 7-13 mesecev. Po objavi resolucije Informbiroja je dvignila cene svojega blaga za 20-50%. Od 500 milijonov kron dogovorjenega blaga je Cehoslovaška poslala Jugoslaviji v prvih osmih mesecih lanskega leta le 43%. Italijanski devizni urad je dal Italijanski banki in pooblaščenim bankam navodila z novimi seznami blaga v spremenjenih izvoznih tabelah E in F. 1) Gre za izvoz v države, ki nimajo z Italijo posebnih pogodb o plačilu, o recipročnostih 1 ali zasebnih kompenzacijah. , Pogoj je, da se izvaža .blago po novi tabeli E in da se predloži carinarnici bančno jamstvo za odstop zdrave (čvrste) valute, t. j. ameriškega dolarja in svobodnega švicarskega franka. Tu rešujejo izvoz samo carinske oblasti. Možnost izvoza obstoji tudi za izvoz za organizacije ZDA v Avstriji in Nemčiji čez določene carinarnice in proti predložitvi bančnega jamstva za plačilo v dolarjih ali švicarskih frankih. Pod istimi pogoji je dovoljen izvoz materiala za popravo tujih ladij in za dobavo nadomestnih delov tujim havariranim ladjam v tuji luki in z dovoljenjem oblasti tudi izvoz velikih plovnih objektov. 2) Izvoz blaga po tabeli F v države, s katerimi obstoje posebne plačilne pogodbe se vrši na carinarnici s predložitvijo jamstva Italijanske banke, ki ga izda le, ako je kupnina plačana v dolarjih ali svobodnih švicarskih frankih vnaprej, ali je bil odprt kredit v teh valutah. 3) Izvoz proti plačilu v funtih. Carinarnice smejo same dopustiti izvoz blaga z izvozne tabele v področju angleškega funta, ako se predloži bančna izjava z obvezo, da se odstopijo funti (tudi avstralski, novozelandski, južnoafriški, rupije, egiptske lire). | Naraščanje prometa v tržaškem pristani# Iz statistike, ki jo je objavila Trgovinska zbornica za mesec februar je razvidno, da promet v tržaški luki razveseljivo narašča. Po morju je v februarju prispelo 241.470 ton blaga (januarja 1949 171.090, februarja 1948 139.569t„ februarja 1938 173.040 t.). Vkrcano je bilo v februarju 1949 69.134 (januarja 63.629, fe- bruarja 1948 35.967 in februarja 1938 77.940. V železniškem prometu je Avstrija še vedno na prvem mestu. Pri uvozu čez Trst gre v prvi vrsti za preskrbo angloameriških čet v Avstriji in ameriško pomoč. Narašča dovoz lesa iz Jugoslavije in dovoz koruze iz Madžarske. ■v Železniški promet (v q) Države Januar Februar Februar Februar 1948 1938 1949 UVOZ Avstrija 405 309 417.878 25.409 131.642 Italija ’ 125.090 183.966 119.541 218 047 Jugoslavija 74.586 150.797 43.979 52 442 Madžarska 5.207 65.050 650 51.133 Nemčija 45.764 48.002 — 30.660 Cehoslovaška 58.954 45.436 76 704 279.050 Poljska — 13.474 — 5.399 Ostale 9.958 6 509 1.755 2.482 Skupaj.... 724.868 931 112 268.038 770 855 IZVOZ Avstrija 1.033.189 1.324.873 610.533 254 834 Italija 140 972 219 Ò74 121.340 205 347 Cehoslovaška 202.313 146.085 200.458 183.384 Jugoslavija 31.444 19.150 23.154 40.637 Švica 8.940 5.442 29.641 74.679 Madžarska 3.118 3.606 9.931 40.841 Bolgarija 4 3.121 100 1 Ostale 3.134 2.862 7 499 54.687 Skupaj.... 1.424.114 1.724.113 1.002 656 854.410 FORD ZNIZUJE CEN® Po nedavni pocenitvi aV bilskih proizvodov nekater’ tudi 1 likih družb v ZDA je -znižal svoje cene in doloc^ slednje pocenitve svojim P vodom: sicer 12-40 dolari6^ avtomobile znamke »Ford«, dol. za proizvode »Mercuri* dolarjev za izdelke »Linc<" 10-40 dol. za tovorne avtc!t> »Ford«. AVSTRIJSKA INDI ALUMINIJA. Pravkar Je zopet obratovati tovarna nija v Ranshofenu, ki )e zgrajena med vojno in k* ^ haja na ameriškem zasedf področju Avstrije. Tovarn3’ ena izmed največjih v Evr°Pj proizvedla letos okrog ^ aluminija, od tega okrog 7' za izvoz. Letna zmogljiv°s varne znaša 60.000 ton. Italija je proizvedla v L 26.000 ton svinca ter 27™ cinka. KAJ UVAŽA ITALIJA RAČUN ERP , ir V teku enega leta, odkar i ! lija začela uvažati blago 3 t čun ERP, je uvozila za lijard lir, oziroma 556_ rnuV; dolarjev blaga. Med tem b‘j je bilo 30,6% živil, 17,6% ^ |l 21,5% surovin in polizdelk°',’|)i % strojev in 14,4% znašaj0 (1 voznine, 1,3% gre na račuS nega blaga. Italijanski ŽoSL| ski listi ugotavljajo, da ie'j uvozila razmeroma malo s*%i čeprav so potrebe Italijan5^ < dustrije v tem pogledu ze“s! like, ker je njena oprem3 rela. Češkoslovaški Te dni je bil napovedan prihod predstavnikov češkoslovaškega Mednarodnega prevozniškega podjetja »Metrans« (Mezinarodni zasilatelska akciova společnost) v Trst, kjer naj bi razpravljali o pospešitvi češkoslovaškega tranzita skozi tržaško luko. Njihov prihod pričakujejo v teku 10 dni. Češkoslovaški promet skozi Trst napreduje. V tednu med 28. marcem in 3. aprilom je prispelo1 v Trst iz Cehoslovaške 143 vagonov s 1.254 tonami blaga, medtem ko je Cehoslovaška uvozila čez Trst 156 vagonov, t. j. 2.237 ton blaga. Poleg tega je Cehoslovaška nabavila v čistilnici »Aquila« 78 cistern, t. j. 1.348 ton surovega olja. V naslednjem tednu (od 4.-10. aprila) je prispelo iz Cehoslovaške v Trst 155 vagonov (1.526 ton blaga), odšlo pa je 359 vagonov (5.879 ton blaga). Poleg tega je Cehoslovaška uvozila iz Trsta 252 cistern (4.314 ton) surovega olja. Tudi statistika o prometu s CehoSlovaško za mesec januar in februar letošnjega leta (v primerjavi s februarjem lanskega leta) govori o naraščanju češkoslovaškega prometa. Te tranzit narašča podatke objavljamo na drugem mestu. Cehoslovaška izvaža predvsem proizvode svoje industrije, kakor papir, porcelan, sladkor, steklo, stroje, tkanine, medtem ko uvaža v prvi vrsti bombaž (888 ton v aprilu), fosfata, juto, oljnata semena, v zadnjem času predvsem surova mineralna olja. OLAJŠANJE TRANZITNEGA PROMETA Z MADŽARSKO Med ravnateljstvi tržaških, jti-gosiovanskin in maazarskiti železnic je bil te dni dosežen nov sporazum glede poravnave prevoznin za tranzit na južni železnici (Trst - Sežana - Pragersko - Madžarska) v obeh smereh. Pošiljatelj kakor tudi naslovljenec bosta odslej lahko poravnala prevoznino na tej progi za tranzitni prevoz, namenjen iz čezmorskih dežel čez Trst na Madžarsko ali v obratni smeri, v domači valuti. Sporazum ostane v veljavi do konca tega meseca, ko se bo sestala splošna železniška konferenca v Montreuxu. Madžarska ima na progah do Trsta neposredno železniško tarifo. ZEMELJSKI PLIN ZA Budimpešta sledi primer11 'i ve. ki je iiz velike dlaljave e pl veh izpeljala naravni pU13! Ja haja iz zemlje. Prvi načrt ^ plin iz petrolejskih vrelce^ jj dovedli po novih ceveh v % pesto, ni bil izveden iz J raz’ogov; zdaj so napravi*, pi kus. da bi dovajali po petrolejskih ceveh. F° .« uspel in v teku dveh d® petrolejskih ceveh dovedli dimpešto 130.000 kubičnih ji. ta* plina. Zgradili bodo nov bodo tedensko dovajali vn(|0Ì:1 no v Budimpešti okoli 40 jjnt bičnih metrov naravnega P-j i* tem bodo prihranili 150^ lijonov goldinarjev. ■e 'd Sov j etek im izvedencem • j# poizkus pridobivanja kalcija brez uporabe elert^jj» toka- Kemični proces se pripravah, ki so- podobne ^ pečem in napolnjene s 'PreLj;1' _____oss!>M vaiati je treba zraku, H11 60—70% ogljika;. a p nem in železnimi osw-^i Ako pa gre izvoz katerega koli blaga proti plačilu v funtih v kako drugo državo, je potrebno dovoljenje ministrstva. Omejitve glede izvoza materiala za popravo tujih ladij ali izvoza nadomestnih delov havariranih ladij v tujih lukah ali za izvoz velikih plovnih objektov, so iste kakor pri izvozu pod 1). Vsa ta določila veljajo tudi za izvoz blaga s tabele E britanskim vojaškim organizacijam v Avstriji in Nemčiji. PLAČILNI PROMET S FRANCIJO Nova navodila so bila izdana glede na trgovinski lin finančni sporazum, ki je bil podpisan 26. marca v Parizu in urenuje trgovinske .izmenjave med Italijo in, Francijo. Pod Francijo je mišljena cona francoskega franka. Tendenca gornjega sporazuma in navodil je, da se izmenjave čimbolj' povečajo. Italija hoče zlasti po*, spesiti uvoz iz Francije,, ki jq zelo zaostal za izvozom iz Italije. V sporazumu je znatno povečan predmet izmenjav in zvišani so kontingenti. Poleg, (kupne cenej blaga se obračunavajo v lastnih, valutah tudi vse usluge in vsi ■možni stroški (prevoz, carinjenje, plače, mezde, zavarovalnine itd). Obračunavajo se investicije kapitala, obresti, najemnine, dobiček, likvidno premoženje v drugi zemlji državi drugega pogodbenika-Ko ne gilè za likvidna premoženja,, imata Italijanski devizni uradi francoski Office de Change mož- nost omogočiti likvidnost in pre- no:3 izkupičkov. ___ S sporazumom’ se hoče prištediti za vsako ceno trošenje zdrave valute, ki sta samo dolar in švicarski frank. Poravnava se vrši po Francoski in Italijanski banki- Za italijanske dolžnike se odpre pri francoski banki «račun A v frankih« na ime Italijanskega deviznega urada. Njihova vplačila se vpišejo' v dobro v tem računu. Italijanski upnik prejme ekvivalent po tečaju dneva dobrovpiisa pri Francoski banki. Itaiti. jamski dolžnikti» vplačajo ekvivalent dolga v korist Italijanskega deviznega urajđla v lirah. Francoski upnik prejme plačilo iz »računa A v lirah, ki je biL odprt pni Ita', deviznem uradu na ime Francoske banke. Z navedenim sporazumom je določeno na novo razmerje med liro in frankom nm sicer velja 100, frankov = 180 lir. Vsak mesec se razmerje spremeni, ako se relacija ene valute napram dolarju spremeni za več kot 5%-. — Relacija 100 = 180 velja^siamo za metropolitanski frank. Za frank v Monaku v Posarju. Za ostala področja franka pa ie relacija z liro zelo različna. Francpske in italijanske pooblaščene banke, la/ko že vnaprej u-stvarijo pri svojih zvezah v Fran-cini oz- Italiji ,z dovoljenjem deviznih oblasti sklade za gornja pilači a, zlasti za pokritje obojestranskih potnih stroškov. Italijanski. potnik lahko prejme za 15 do 30 dnevno turistični ček v znesku 40.000 frankov in ban- .. ^ kovce do 10.000 frankov Italijanski uvozniki in morajo naznati uvoz ali 1 {£ ^ ninskim uradom. Uvoznik ne za plačilo đoligiovan®®3 V, dletoavitellju na itallija0 K co :s predložitvijo potreb1’'.1 Pri netrgovskiih poslih -10 , ^ ■prošnjo vložiti pri Deviz0 du. FRANCIJA IZVAZA LOVO BLAGO N Ai Francosko podjetje ”^0 11 pred časom isfcleni'o v j Iran«, ki predstavlja P° Gjj. |j spedarske koristi v Frs^T^K godbo za dobavo poljedels torjev v vrednosti 200 frankov. Neki ameriški . f priobčil vest. da fraoc^ #. dejansko izvaža na P°'i?'(jre ,/ Marshallovega izvora-traktorje, oziroma za 0^!r| stilne kose, predvsem ležaje, ki jih uvaža ZDA v okviru ERP- % 0 stvo francoskega Forda njeno vest zanika1 o- C0> IZVOZ IZ FRANCOSK® {j./ JEIA je objavila, da ie v 1 ska cona zapadne NefO^jii/,, bruarju izvozila za ^ v % , „ppl st' dolarjev blaga, preavs ^ gijo, Francijo, Holandil0 * jvrt^jS1 Pristajanje ladij v 0ff°J Argentinska vlada ie i jugoslovanske ladje, ki v Argentini posebnega ^ j,o dohodek, ki se pobira skem prometu. Občni zbor §GZ Eno leto plodnega delovanja Slovensko gospodarsko združenja je imeio 3. aprila v prosiorih koa-zorcj^ja jestvinarjev ob številni udeležbi svoj III. redni občni zbor. Mnogi člani so bili na zborovanju zastopani. Zborovanje je odprl predsednik' k'. Kupena, tei je v svojem poročilu; razložil delovanje SGZ v tretjem letu obstoja. Poudaril je, da je 'Združenje nadaljevalo svoje napore v prid splošnega gospodarskega napredka in v korist članov. Omenil Je tezkoče, na katere je naletela u-stanova zaradi nerazumevanja pristojnih oblasti, zlasti pa tukajšne Trgovinske in industrijske zbornice. Vendar je združenje načelo in rešilo' mnoga vprašanja v korist svojih članov in ni dvoma, da se bo njegovo delovanje v bodoče še razvilo v globino in širino. Sledilo je izčrpno poročjio tajnika M. Kocijančiča, ki je podal pregled delovanja SGZ v preteklem letu. SGZ se je predvsem zanimalo, in se aktivno udejstvovalo v vseh splošnih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo tukajsno gospodarske življenje. Med drugim je SGZ posvetilo mnogo pažnje gospodarskemu sporazumu, ki ga je ZVU 29. marca 1948 sklenila z italijansko vlado. Sporazum, kakop se je doslej pokazalo, je v nasprotju s koristmi gospodarskih slojev, ki si žele pojačanih trgovskih zvez z deželami, ki težijo k Trstu. Upravni odbor je ob tej priliki poslal OZN spomenico, v kateri so bile obrazložene kvarne posledice sporazuma. Vedno v zvezi z omenjenimi dogovori je SGZ zahtevalo, da se v tukajšni komisiji za razdeljevanje izvoznih in uvoznih kontingentov vključi tudi predstavnik SGZ, in to jz načelnih razlogov' enakopravnosti. Na intervencijo jei ZVU odgovorila odklonilno, češ, da so člani SGZ zadostno zastopani od Združenja veletrgovcev, industrijcev ter obrtnikov^ medtem je dobro znano, da imajo v navedenih ustanovah izključno besedo le elementi, ki so nasprotni slovanskemu žjvlju in ne morajo nepristransko ščititi koristi slovenskih pridobitnikov. SGZ je posredovalo poleg tega pri oblasteh za izpopolnitevtukàja'aega 'fgovskega in strokovnega šolstva. Za! ni ZVU izpolnila že dane obljube. Uspešne pa so bjle intervencije Pri pristojnih organih v mnogih zadevah, kakor v vprašanju obnavljanja trgovskih dovolilnic, pridobivanja licenc s strani članov, ki so iz-Subiii tukajšno državljanstvo, zastopstva SGZ pri občinskjh komisijah na deželi itd Mnogo je bilo storjenega za pospešitev trgovinskih odnosov z ju-Sosiovanskim področjem STO-ja ter za trgovinsko povezavo z državami i-'žaškega zaledja. Vsestranska pa je bila notranja dejavnost združenja. V zadnjem poslovnem letu je n. pr. SGZ zabeležilo okrog 1900 raznih uslug članom, Od tega nad 300 pismenih vlog, 2S kupoprodajnih pogodb, 258 vlog davčne narave itd. Na| tem področja o SGZ še povečalo svoje delovanje z izpopolnitvijo upravnega tajni-stva Strokovni odbori so se med le-’om sestali k obravnavanju raznih Zadev 42-krat. p0 tajniškemu poročilu je blagajnik A. Milovnik prečital blagajni-o poročilo. Edini viri dohodkov. ^Z so članarine in pristopnine c anov. Kljub temu, da so se stroški primerjavi s prejšnjim letom znatnu Povišali zaradi splošne podražit-e' je upravnemu tajništvu uspelo ,zenačiti stroške z dohodki. Tudi'za '• s0 po predvidevanju stroški 'n Prejemki izenačeni. Načelnik nadzornega odbora V. rcvat je nato pohvalil v svojem dfočiiu delovanje upravnega odbo-a in vodstva združenja, o/o-ana poročila so bila soglasno obrena, kakor je skupščina dala Zrešnico dosedanjim odborom, a četrti točki dnevnega reda so n e v°litve izvršnega, upravnega ter b "Zornega odbora. Predlagana ja ^ a kandidatna lista, ki je obsega-^ vsa imena prejšnjih odbornikov ■stimi funkcijami. V znak zaupala dosedanjemu vodstvu so člani Slasno odobrili predlagano listo in o dopoinuj z novim članom zaradi ravičenega odstopa enega izmed audiaatov. ((^""sodnik zborovanja se je na i, ®Cu v imenu novoizvoljenih od-ie °v zahvalil za zaupanje članov; soa Zagotovil. ci te stroke, ni pa vključeno kmečko prebivalstvo. Podatki so poleg tega nepopolni, ker mnogo oseb ni uradno registriranih. Precej točna je primerjava v industrijski panogi. V absolutnih številkah se ni položaj bistveno izpremenil. Pripomniti moramo, da čaka danes četrtina industrijskih delavcev in nameščencev na zaposlitev. Pòleg tega ni industrijska delavna sila (zaposlena in brezposelna) narastla sorazmerno s porastom prebivalstva. Težja je primerjava zaposlitve v trgovski panogi, kei moramo številki, navedeni v zadnji razpredelnici, dodati vsaj 10.000 oseb, ki se bavijo s trgovino in ki niso registriranih pri Uradu za delo kot lastniki zasebnih podjetij. Tako pridemo do zaključka, da spada po jroklicu v trgovsko panogo nad 30.000 oseb Do točnejših ugotovitev lahko pridemo pri primerjavi oseb zaposlenih pri javnih ustanovah: 10.000 v letu 1936 (8%), 30 000 v letu 1948 (30,5%). Gibanje zaposlitve ostalih panogah je ostalo v bistvu nejzpremenjeno in ne vpliva zaradi tega v znatni meri na izprem-be v celoti. Že bežni pogled na predvojno in povojno delitev prebivalstva po posameznih poklicih nas dovede do neizpodbitnega zaključka: tržaško prebivalstvo se pod silo razmer čimbolj zateka k trgovini in v javne urade, t. j. k panogam, ki so le posredno produktivnega postanejo režko breme za skupnost, ko se razširijo preko meje stvarnih potreb. Naraščanjem prebivalstva (zlasti s priseljevanjem na račun neproduktivnih gospodarskih panog pa vsekakor ni indeks zdravega gospodarskega razvoja. ŠKEDENJSKIPLAVŽI ZOPET V OBRATU? Polemika o izdajanju obrtnic Med tržaškim gospodarskim listom «Il Mare» in conskim pred-sedništvom, ki izraža svoje mnenje o tekočih vprašanjih na tiskovnih konferencah, se je razvila živahna polemika glede izdajanja obrtnic (licenc). «Il Mare» je mnenja, da je treba izdajanje obrtnic ustaviti, češ, da je v Trstu že itak preveč trgovin, kar zaradi povečanja režijskih stroškov prispeva k podražitvi blaga na škodo potrošnikov. Consko pred-sedništvo pa je mnenja, da je treba presojati prošnje za nove obrtnice «z največjo liberalnostjo», kakor delajo v Italiji. »II Mare« je na to izjavo na tiskovni konferenci odgovoril z navedbo izvajanj milanskega gospodarskega lista «Il Sole», da se tudi v Italiji širi odpor proti izdajanju novih obrt-hic in da je milanski prefekt razposlal vsem podrejenim oblastvom navodila, naj omejijo izdajanje. Koristi slovenskega gospodarstva v Trstu zahtevajo, da se tudi mi vnovič oglasimo v tej zadevi. Obrtnice podeljujejo danes s čisto političnim merilom. Na občini in v conski upravi vladajo ljudje, ki so v službi politike, ki dela z vso paro za priključitev Trsta k Italiji in po tem osnovnem kriteriju rešujejo vsa vprašanja, torej tudi prošnje za obrtnice. Njim je pri srcu predvsem omenjeni politični smoter, ne pa gospodarski procvit v Trstu. Edino v teh političnih in gospodarskih smernicah lahko najdemo razlago, da so z mirnim srcem uničili domače slovensko podjetje (UIVOD), ki je komaj razvilo svoje vezi z Jugoslavijo v splošno korist tržaške trgovine in vsega gospodarstva. -Na občini in Trgovinski zbornici veje oster veter proti obnovi in razmahu našega gospodarstva. Z vsemi silami delajo na to, da bi ostalo v kotu, kamor ga je potisnila fašistična vladavina. Za takšno politiko iščejo potem pred višjimi organi vse mogoče izgovore in pobarvajo vsakega prosilca za novo obrtnico v skladu s trenutno politično konjunkturo. Zato pa smo Slovenci v Trstu še danes brez popolnega kreditnega zavoda, zato moramo nalagati denar v tujih bankah in zavaro-denar v tuje banke in zavarovalnice; zato ni niti enega našega podjetnika pridobitnika v nobenem strokovnem predstavništvu ne na občini, ne v conski upravi, niti drugod. Ali je to v korist tržaškega gospodarstva in pospeševanja gospodarskih stikov s tržaškim naravnim zaledjem, je po mnenju teh gospodov, postranskega pomena. POLOVICO MARSHALLOVEGA BLAGA NA AMERIŠKIH LADJAH ECA, ki izvaja Marshallov načrt, je doslej zahtevala, da se mora po ovica blaga, ki ga prejemajo zapadme evropske države iz kreditov Marshallovega načrta, prevažati na ameriških ladjah. V zadjem času pritiskajo evropske, države,, da bi ZDA dovolile večjo udeležbo evropskim mornaricam Pri prevozu ameriškega blaga. ECA je bila 'pripravljena ugoditi tej želji, toda pomorski ddlbor ZDA, ki mn načeluje pos anec. Bl.aod, je temu odločno nasproten. Blanda je podprla sindikalna organizacija CIO (Congres of Industriai Organization), v kateri je včlanjeno 150.000 ameriških mornarjev, * « * Med letom 1948 je potovalo preko Atlantskega oceana 972.000 potnikov, od tega 621.000 z ladjami, 351.000 pa z letali. Na morju je zavzela pri prevozu prvo mesto plovna družba »Cunard Whi-te Star« (200.000 oseb), ža njo »American Export Lines« (65.000) »Holland-America« (44.000), »Sve-disch-American Line« (33.000), »Gdynia-America« (28.000), »Ka-nadian Paific« (26.000), »French Line« (17.000) in druge. VenecueiDa povišala carino na uv'cz rayona. Veneeuelska vlada pripravlja 2_3 kratno povišanje uvozne carine na, rayen. Ukrep bo huidlo prizadel industrijo ZDA, ki je 'leta 1948 izvozila v Venecuelo 48 milijonov jardov rayona- Ve-necuela krije 80% svoje potrošnje z uvozom. V agencijskih poročilih se je v preteklih dneh vnovič pojavila vest, da bo junija pričela obratovati tretja visoka peč v ške-denjski železarni ILVA. Gre za visoko peč št. 3. Po omenjenem bi se dalo sklepati namreč, dasta dve visoki peči že v obratu, medtem, ko je znano, da vse tri visoke peči v škedenjski železarni mirujejo že od marca 1. 1945. Podobna obvestila uradnega in poluradnega značaja smo čitali v tržaških listih že od 1. .1947. V začetku 1. 1948 je n. pr. vodstvo ILVE izjavilo, da bo tržaška železarna postala ena »najmodernejših v Evropi.« Marca istega leta je tudi obveščevalni urad VU poročal, da prispe v Trst prvi kontingent metalurgičnega premoga; novembra so že napovedali prihod prvega tovora severnoafriške železne rude. Danes je precej dobro zaposlena le koksarna, ki pa uporablja še vedno ameriški bituminozni premog. Kakor znano pa je tržaška občina pred kratkim od- | TEHNIČNA KOMISIJA PRI ECA (Gospodarski upravi za sodelovanje ERP) v Trstu, ki mu načeluje min. Robert Galloway, je pričela poslovati. Delo vodi namestnik g. Gallowaya g. J- Caputa. Komisija, ki sestoji iz 12 izvedencev v raznih gospodarskih in socialnih panogah, preučuje podrobno gospodarski položaj na angloameriškem področju STO-ja v zvezi z izvedbo Marshallovega načrta. Posvetovala se bo tudi s tukajšnjo Trgovinsko zbornico, industrijskimi, trgovinskimi in obrtniškimi združenji, Delavsko zbornico, bančnimi zavodi in drugimi podobnimi ustanovami. Delo je razdeljeno ha pet pododsekov: p. za delo, p. za industrijo, p. za trgovino, p. za kmetijstvo in ribištvo ter p. za finance in gospodarstvo. V času od 3. aprila 1948 do 4. aprila 1949 je ECA nakazala vsem evropskim državam 5,131.258.000 dol. Prvi obrok za drugo finančno leto (127 milijonov dol.) vključuje 326.000 dol. za Trst. Prof. Reietto s tržaške univerze, je bil imenovan za člana tehnične komisije ERP v Trstu. Pred kratkim je prisostvoval pogajanjem za italijansko-francosko carinsko unijo. AMERIŠKO MNENJE O TRŽAŠKEM PROMETU Potujoči dopisnik lista »New York Times« (29.111) C.L. Sulz-berger je poslal svojemu listu dopis iz Trsta, v katerem se bavi s političnem in gospodarskem položajem. Kljub politični zmedi, ki se bo razčistila pri upravnih volitvah, se Trst počasi, toda vidno gospodarsko obnavlja. V pristanišču je več prometa kakor v katerem koli letu pod italijansko vladavino; ladje morajo čakati po več dni na razlaganje. Marshallovo blago za Avstrijo, gre čez Trst, čistilnica »A-quila« uvaža nafto z Bližnjega vzhoda in jo izvaža v Italijo. Avstrijski in češkoslovaški les se sklada na pomolih za Italijo in Južno Ameriko. Končno pravi dopisnik, da Cehoslovaška uporablja vedno bolj Trst kakor Reko. G. Sulzberger je očividno velik optimist. Čudno tudi, da ni opazil v Trstu jugoslovanskega lesa, ki pr ihaja čedalje v večih količinah... OESTRIG POD ITALIJANSKO ZASTAVO Motorna ladja »Pra«, last dunajske družbe »Oesterreichische Triester Schiffahrt Gesellschaft«, je 3. aprila odplula iz Carigrada v Trst s tovorom oljnatih semen. Značilno je, da pluje ladja pod italijansko zastavo. povedala ILVI dobavo plina in pričela graditi lastno plinarno. Oddelek jeklarne se uporablja trenutno večinoma za podrtine ladij, ki so bile med vojno potopljene v Miljskem zalivu. Vprašanje oživitve škedehjskih plavžev se zavlačuje že dve leti; Tržaški krogi pričakujejo, da bodo vsaj tokrat besedam sledila dejanja. Ne moremo pa se rešiti vtisa, da je zakasnitev obnove te važne industrije povzročilo samo vodstvo podjetja v Genovi. Železarne, ki so na italijanskem ozemlju — v okviru ILVE jih je 26 — imajo pač prednost pred tržaško. Brez dvoma bi bilo vprašanje škedenjske železarne že davno rešeno, tako v pogledu dobave surovin, kakor v pogledu plasiranja proizvodov, ko bi tržaška težka industrija zaživela na tem, in na ostalih področjih lastno neodvisno življenje. Železarne bi lahko nabavljale železno rudo prav blizu v tržaškem zaledju in to je tudi pripravljeno I kupovati njene izdelke. Tovarna olja Gaslini je sklenila z avstrijsko vlado pogodbo za predelavo 20.000 ton ameriških lešnikov za potrebe avstrijskega prebivalstva. » Ameriški paroplovni družbi »Amery Line« in »Costa« bosta v kratkem vpeljali redno pomorsko zvezo med Trstom in New Yorkom za prevoz blaga in potnikov. Poročajo, da bodo brodni-ne na teh progah za 10 odst. nižje kakor so današnje. * Dne 21. aprila bo v Trstu zborovanje pomorskih oddelkov italijanskih trgovinskih zbornic. TRST PRISTANIŠČE ZA KAVO »Intermare« poroča iz Trsta, da se v Trstu še vedno bavijo z vprašanjem, da bi v tržaškem pristanišču razvili središče za trgovino s kavo. Za to ima Trst sposobne strokovnjake, ki poznajo tudi okus srednjeevropskih uvoznikov. Poleg tega je sedanji trenutek ugoden, ker se še ni pojavila konkurenca Hamburga. Trst je s trgovino s kavo že pred vojno mnogo zaslužil. Tako je 1. 1934 uvozil 17.000 ton kave od tega največ iz Brazilije (13.000 ton). ŠVICARJI V TRSTU Družba IMEF (Ženeva), je najela parnik »Katerine Madre« (1100 t.), ki bo vozil na progi Trst — Pirej — Smirne — Carigrad. ZAPOSTAVLJANJE TRŽAŠKE INDUSTRIJE Tržaški gospodarski list »II Mare«, ksi zopet izhaja ločeno od; »Trieste Mercantile«, obžaluje, da ni tržaška pomorska injdlustrija prejela nikakšnega večjega naročila v zvezi s popravilom velikega čezmorskega parnika »Biancama-no«- Italijanska vlada je izročila ladjo v popravilo ladjedelnicam v Tržiču (ki je danes pod Italijo)' Kljub vsem obljubam tržaškim in-duistrijcem. Posebna, mala tržaška pomprtika industrija preživlja hudo krizo, tudi manjša naročila bi bila dobrodošla. PLZENJSKO PIVO Z LETALOM V ARABIJO V preteklih dneh je prvič dospelo v Saudijevo Arabijo letalo s tovorom plzenjskega piva. Pivo prevažajo v posebnih posodah iz papirja, ki niso za zračni prevoz nič slabše od običajnih lesenih sodčkov, a so mnogo lažje, kar je bistvenega pomena_ za ta način prevažanja. Cehoslovaška namerava v bodoče razširiti prevoz piva z letali na mnoge dežele, zlasti v Sredozemlju. Življenjski stroški v Trstu lani in letos Urad za delo j’e sestavil naslednjo razpredelnico o življenjskih stroških petčlanske družine (s tremi otroci izpod 10 let) v Trstu Leto mesec Prehrana Obleka Kurjava Kuhanje Razsvetljava Stanovanje Razni stroški Skupaj življenjski stroški Lir % Lir °/o Lir % Lir % Lir 0/ /0 Lir % 1948 januar 28.398 78,9 2.676 7,4 1.385 3.9 i 330 ; 0,9 3.193 8,8 35.982 100 december 30.467 80,0 2,387 6,3 1.375 3.6 461 1.2 3.392 8,9 38.082 100 1949 januar 31.249 80,4 2 354 6,1 1.366 3,5 461 1,2 3.416 8,8 38.846 100 V tržnih biltenih zadnjih dveh tednov se ponavljajo ugotovitve in ocene preteklih mesecev: skrčen obseg poslov, šibka tendenca cen, previdnost kupcev. Tržaški trg je v tem pogledu iz znanih razlogov navezan na razmere italijanskih tržišč. Med kmetijskimi pridelki je značilna nadaljnja cenitev žitaric, zlasti pšenice. Opazovalci menijo, da gre v tem primeru za prilagoditev mednarodnim tržnim razmeram. Nazadovanju cen na debelo ni še doslej v zadostni meri sledila pocenitev v prodaji na «robno; indeksi cen življenjskih potrebščin kažejo na stalnost ali celo na zmeren porast. Resnega značaja je tržni zastoj industrijskih izdelkov. Industrija je sledila že v preteklosti z veliko zamudo razvoju ostalih panog. Pri tem je prizadeta zlasti tržaška srednja in mala industrija, kateri se v zadnjih časih postopno zapirajo tržna izhodišča. ŽITARICE Tržišče žitaric beleži nadaljnja pocenitev. Skilenijenih je bilo le malo kupčij. Bližnji prazniki bodo verjetno dovedli do oživitve trga a pšenico, ni pa pričakovati znatnejiših podražitev. Na beneških trgih so bile zadnje cene žitaric naslednje: pšenica I 8.000—8.200 lir za stot, II 7.800—8.000, III 7.700-7.800; koruza 6.000—6.100; bela koruza! 5.400—5.500; krulha moka 9-800' dio 10.000; koruzna moka 6.800, bela koruzna moka 6-300; oves 4-100—5.000; ječmen 4.800—5.000; rž 6.000—6.100 liri za stot. ŽIVINA Ponudba goveje živine je v začetku aprila narasla zaradi s'abe razpoložljivosti krme_ Cene so nazadovale tudi pri prašičih. Pocenitve goveje živine na debelo pa se niso v zadostni meri odražale pri prodaji na drobno. Prinašamo zadnje kvotacije: Rovigo: voli 280—300 lir; krave I 280—300, II 260-280; teleta 370 do 380. Prašiči pitani lir 300—320, prašički 320—340. Kokoši 600—630, race 380—400, gosi 250—280; zajci 230—250 lir za kg žive teže-Ferrara: voli I 295—315, II 220 do 240; krave I 295—315, II 220 do 240; teleta I 380-390, II 340 dio 360; prašiči I 300—320, II 280 do 290 lir za kg. / MLEČNI IZDELKI Cene siru so se po zadnjih pocenitvah ustalile. Nepričakovano so cene masla ponovno v porastu. V Lombardiji so zadnje cene mlečnih izdelkov fco proizvajalec naslednje: parmezan 1947 Mr 1.250-1.280 za kg, 1- 1948 860 dio 900 za kg; ementhal 1.590—1.630; gorgonzola 410—440. Cene za k£j «naš'a znašajo na vseh tržiščih na mestu proizvodnje nad 1.000 lir za kg. KRMA Dolga pomladanska suša je povzročila znaten porast cen krme na tukajšnjem in bližnjih trgih. Podražitev je znatna zlasti na tržaškem trgu,, ki mora računati 'izključno na uvoz- Za primerjavo bomo navedli naijnovejše cene kpne na naslednjih trgih: Verona: seno dobre vrste Mr 2.600—2.700 za stot; lucerna lir 2.200—2.300. Rovigo; lucerna lir 1.500—1.700; pšenična islama 450 do 500; Brescia: seno 3.000—3.100; lucerna 2.200—2.300, islama 750 do, 850. SADJE IN ZELENJAVA Na tržaškem trgu in na debelo so se cene sadja in zelenjave v zadnjih dneh sukale okrog naslednjih kvotacij: česen lir 100—110 za kg, čebula 14—20, krompir 25 do 34, nov krompir 70; grah 115 do 160; radlič 50—160, špinača 70 do 120; pomaranče 70—100; limone 30—50; jabolka 40—140; orehi 240, banane 850 lir za kg- RAZNA ŽIVILA V TRSTU Fižol »Saiuggia« 85—90 Mr za kg; preklani grah 120; bela pše- nična moka 105—110, koruzna moka 70—80; testenine 140—150; 'Sladkor 258—272; kava Brazil običajna 660—710, kava Santos extra 900—920; olivno olje 600—620, semensko olje 620—640 za kg. VLAKNA Cene vlakna v zadnjem času precej nihajo, nasplošno pa vlada negotovost. Pri volni zlasti pri finejših izdelkih je v nasprotju z mednarodnim trgom opaziti tendenco k naraščanju. Krepko se držijo tudi cene bombaževine. Umetna vlakna pa so v glavnem v nazadovanju. V Milanu je bil zadnji cenik na debelo naslednji: rajon za kg fco proizvajalec: jvi-scosa« normalna lir 1.165-1.485; bombaž ameriški 36.40-38.14 dol. za funt; bombaževina: »madapo-lan« cm 80 lir 225.-240 za m; namizni prti cm 150 lir 470-500; volna: avstralska 1700-2900, kanadska 2.350-2.550, južnoafriška 1.400-2.200, domača 1.800-2.150. LES Lesno tržišče na tukajšnjem in na italijanskih trgih je v razvoj-mem obdobju. Opaža se zmerna oživitev, ki pa se mi razvila dol stopnje, ki !sq jo še nedavno pričakovali v zvezi s sezonsko konjunkturo. Na milanskem trgu lesa so cene; uvoženega blaga nekoliko napre-dovaile zaradi večjega povpraševanja pa tudi zaradi trdnejših ceni ■na uvoznih tržiščih. Na omenjenem trgu so bilie zadnje cene na. debelo naslednje: mehki žagami komični les I 36—38.000, II 26.000 do 28-000, III 18—19.000; tramovi u. Trst 1.13.500—14.000; slavonska! parjena bukovina I 65—70.000; 3 mm vezane plošče iz topo'al 135—145.000, bukove 3 mm vezane plošče 180—190-000 lir zai k. m. ! Mednarodni trg V prvi polovici aprila se je pozornost opazovhlcev' obračala pred vsem na mednarodno tržišče kovin. Cene kovin se namreč pri-lagojujejo' kvotacijam ostalih glav nih surovini itn< izdelkov, ki s1«^ predmet svetovne izmenjave. Med-> narodne tržne cene jekla, svinca, cinka, aluminija ter drugih neželeznih kovin so v nazad.ovtanju,i JEKLO 'Svetovna razpoložljivost jekla narašča. Evropska proizvodnja jekla bo verjetno znašala v 1. 1949’ okrog 47 milijonov ton v primerjavi s 40 milijoni t, v* 1- 1948. Poudariti je, da je evropska proizvodnja jekla (neupoštevajoč SZ in Nemčije) že v 1. 1948 dosegla, 118% v primerjavi z letno povprečno proizvodnjo triletja 1936 do 1938. Severnoameriška proizvodnja jekla bo znaša'a po pred-videvanjiih v letošnjem letu okrog 90 miMjonov ton; če k temu dodamo še povečano proizvodnjo, Sovjetske zveze, pridemo do zaključka, da' bo proizvodnja jekla kmalu krila naraščajoče povpraševanje. Zaradi večje razpoložljivosti je predvidevati znatno pocenitev jekla in jeklenih izdelkov. Značilen je v tem pogledu padec železnih in jeklenih podrtin v prvem tednu aprila na ameriškem tržišču od 30 na 27 dolarjev za tono. Na koncu lanskega leta je bila cena 43 dolarjev za tono. NARAVNA IN UMETNA VLAKNA Svetovna potrošnja vlaken vseh vrst razen svilenih je v porastu. Približno sliko potrošnje si lahko ustvarimo iz naslednje razpredelnice, ki je sestavljena na podlagi opazovanj svetovnih tržišč v zadnjih dveh desetletjih (v milijonih ton); 1930 1935 Bombaž 5,5 (81%) 5,72(79%) Volna 1,0 (15%) 0,95(13%) Umet. vlakna 0,21 (3%) 0,49 (7%) Svila 0,06 (1%) 0,05 (1%) Svetovna proizvodnja vlaken pa se je sukala v zadnjih treh letih okrog naslednjih količin (v milijonih ton); 1946 1947 1948 Bombaž 4,31 4,38 5,03 Volna 0,97 0,96 0,99 Umetna vlakna 0,76 0,90 1,11 Svila 0,01 0,01 0,02 Konoplja 0,23 0,22 0,30 Lan 0,36 0,35 0,39 Tržišča bombaža potekajo za zdaj mirno. Ker je bombaž dosegel v povojni dobi zelo visoke cene pet prvo mesto med svetovnimi pridelovalci žita. Zaradi dobrih vesti z vseh žitnih področij sveta so se cene žitaric v glavnem ustalile: verjetno je, da bo pri- NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW YORK Bombaž (stot. dol. za funt) ...... Volna (stot. dol. za funt)........ Juta (stot. dol. za funt) ........ Baker (stot. dol. za funt)........ Cin (stot. dol. za funt).......... Aluminij (stot. dol. za funt) .... CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .... Koruza (stot. dol. za bušel) ..... Goved-voli (stot. dol. za 100 f.) .. Kava Santos (stot. dol. za funt) .. Surovo železo (dol. za tono) ..... Živo srebro (dol. za steki. 76 f.)... 4/3 12/3 26/3 9/4 33.90 33.41 33.47 33,66 160,— 160.- 150,— 146,— 17.25 17.20 17.— 16 50 23.50 23.50 23.50 23.50 103,— 103.— 103.— 103,— 17.— 17,— 17.— 17.— 227.75 226.75 214.50 217,— 139.50 139.50 131.75 131.75 31.25 31.50 31.50 31.30 26.375 — 21.78 19.20 48.50 48.50 48.50 48 50 89.— 89.— 80 — 89.— nà starih položajih vztrajajo za zdaj le cene bakra. Na tržišču žitarric in bombaža ni zabeležiti znatnih izprememb; cene teh proizvodov' se verjetno še niso dokončno ustalile. Glede bodočega razvoja tržišča volne, edine surovine svetovne' važnosti, ki jel ohtramiila uiisjakel cene, se predvidevanja križajo, vendar prevladuje mnenje, da bo kmalu prišlo tudi na tem področju do spremembe pri dosedanji tendenci krepkih cen. Tržišča kolonialnega blaga, pred vsem kakava, potekajo še vedno1 s tendenco nazadujočih cen. Porih-1 ben pojav se opaža pri oljih in maščobah ter pri kožah. Na ostalih tržiščih ni beležiti znatnejših novosti. in ker je proizvodnja v zadnjih letih znatno napredovala, obstoja zdaj tendenca k pocenitvi. Tržišča svile so v depresiji zaradi občutnega zmanjšanja potrošnje. Trenutno pomanjkanje bombaža zlasti pa volne, je nadomestila proizvodnja umetnih .vlaken; glede teh se že opaža znatna konkurenca med svetovnimi proizvajalci. ŽITARICE Napovedi o letošnjem pridelku žita, zlasti pšenice so dobre. Pozornost vzbujajo predvsem vesti, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, kjer pričakujejo doslej najvišji pridelek v njeni zgodovini, kakor poroča berlinska »Taegliche Rundschau«. Računajo, da bo letos Sovjetska zveza zavzela zo- HE» O ]K. 25 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 1. IV. 14. IV. Min. Maks. Funt šterling 8.900 8.600 8.500 8.900 Napoleon 7.175 6.900 6.930 7.175 Dolar 655 625 625 655 Francoski frank 172 173 168 178 Švicarski frank 166 159 158 166 Funt št- papir 2.020 2.000 2.000 2020 Avstrijski šiling 22 22 22 22 Zlato 1.020 1.010 1.010 1.02 3 BANKOVCI V ZURICHU dne 12. aprila 1949 ZDA 3,97 Belgija 8.55 Anglija 12,79 * Holandska 105,— Francija 1,12 Švedska 73,- Italija 0,65 Izrael 12,— Avstrija 14,25 Španija 10,50 Čehoslovaška 1,10 Argentina 44,- Južna železnica 1. IV. 3.160 14. IV. 2.840 Min. 2.840 Maks. 3.320 Splošne zavarov. 8.725 8.0 0 8.050 8.775 Assicuratrica 1.025 1 000 1.000 1.050 Riun. Adr. Sic. 2.420 2.235 2.235 2.500 Jerolimič 2.450 2.210 2.210 2.450 »Istra-Trst« 620 600 600 620 »Lošinj» 6.500 5.600 5.600 6.500 Martinolič 1.700 1.700 1.700 1.700 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkovič 7.950 7.950 7.950 7.959 Openski tram. 1.020 1.020 1.020 1.020 Tržaški tram. 580 580 580 580 Terni 600 550 550 600 ILVA 340 312 312 340 Zdr. jad. ladjedel. 210 242 242 275 Ampelea Arrigoni 300 300 300 300 320 320 320 320 šlo na tem področju do nadaljnje pocenitve. SVETOVNE ZALOGE VOLNE Ob koncu vojne so bili svetovni proizvajalci volne, zlasti Avstralija in Nova Zelandija, zelo zaskrbljeni, kako plasirati velike zaloge volne, ki so jih nakopičili v vojnem obdobju. Avgusta 1. 1945 je bilo v zalogah na svetu po cenitvah organizacije za volno (Jont Organization) okrog 10,5 milijonov bal volne. Takrat so računali, da bodo lahko razprodali vso to količino blaga šele v 13 letih. Stvarnost pa je pokazala, da je okrog 50 odst. zalog pošlo v dveh letih. Na koncu 1. 1948 pa je preostalo še okrog 2,5 milijonov, a od tega le nekaj nad 800.000 bal fine volne merinos. Okrog 2/3 vseh svetovnih zalog volne je bilo takrat v Avstraliji, nekaj nad 600.000 bal v Novi Zelandiji ter okrog 90.000 v Južni Afriki. Vse kaže torej, da je svetovna potrošnja volne močno na-rastla, zlasti v pogledu finejših vrst. Le s tem se razlagajo visoke in trdne cene tega proizvoda na mednarodnih tržiščih in to v obdobju splošnega nazadovanja cen. KAVČUK Po cenitvi mednarodnih krogov bo znašala svetovna proizvodnja gumija v 1. 1949 1,57 milijonov ton v primerjavi z 1,52 mil. t. v 1. 1948. Potrošnja se bo po predvidevanju zvišala od 1,41 mil. ton v 1. 1948 na 1,45 milijona ton v 1. 1949. Se pred kratkim so predvidevali, da bo proizvodnja gumija znatno večja. Nove 1946 1947 1948 4,57(72%) 4,60(64%) 5,60(68%) 0,99(16%) 1,65(23%) 1,50(18%) 0,76(12%) 0,90(13%) 1,11(14%) 0,01 (1%) 0,01 — 0,01----------- AvtopoMe S. TIR.-D. D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-88 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi: ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih; v Reko ob 7.00 v Ljubljano—Postojno ob 7 00 v Portorož—Piran ob 1 2.30 in ob 19.45 v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00 iz Ljubljane--Postojne ob 18.30 iz Portoroža—Pirana ob 9.00 in ob 18.45 iz Kopra ob 9.00 in 18.45 Proga Koper—Sežana in ó b r a t n o<3 Odhodi iz Kopra ob 8.10 in ob 7.4.05 Prihodi v Koper ob 17.30 in ob 24.00 cca Odhodi iz Sežane ob 14.00 in ob 21.30 Prihodi v Sežano ob 10.30 V Divači ima avtobus te-le proge zvezo z vlakom za in iz Ljubljane in sicer : ob 10.30 iz Divače za' Ljubljano — ob 15.00 v Divači iz Ljubljane — ob 22.00 v Divači iz Ljubljane — ob 3.35 ozi roma ob 3.37 brzovlak ki pride v Divačo iz Ljubljane in ki odpotuje iz Divače za Ljubljano. AVTOBUSNE ZVEZE Z ISTRSKIM PODROČJEM PODJETJE »ADRIA« Proga Trst-Koper: Iz Trsta ob 12 in 18; iz Kopra ob 7 in 15,30. PODJETJE »INT« Pnoga Trsit-Bulje-Novli grad: la Trsta ob 6,30 in ob 17, iz Novega grada ob 9,10 in 19,40. Proga Trst-Dekanii: Iz Trsta ob 5 in 11,15; iz Dekanov ob 5,55 in1 ob 12,10. POMORSKE ZVEZE TRST - KOPER Odh. iz Trsta Odh. iz Koprai ob 6.40 ob 5.45 10.15 * >» 6.30 „ 11.20 7.30 „ 12.05 t) 8.45 15.00 >» 12.15 17.00 / 13.15 „ 17.40 *1 13.45 „ 18.20 17.15 NOVE POSTNE PRISTOJBINE Z 10. aprilom so stopile v veljavo naslednje nove poštne pristojbine; pisma do 15. gr 20 Mr; dopisnice 15 lir; rokopisi 25 lir; doplačila za ekspresna pisma 40 lir: doplačila za ekspresne zavoje 60 lir; navadni paketi do 1 kg lir 60; od 1-3 kg 120 lir; od 3-5 kg 180 lir; od 5-10 kg 290 lir; od 10-15 kg 385 lir; od 15-20 kg 445 lir; za pakete večjega obsega 50 odst. dodatek, nujni paketi z ekspresno dostavo do 1 kg lir 180, 1-3 kg lir 300, 3-5 kg lir 420; zavarovanje paketov do 1.000 lir 50, za vsakih nadaljnjih 100 lir lir 5. Cena poštnih izkaznic (pooblastil) 200 lir. cenitve dajajo zdaj svetovnemu tržišču gumija podlago za krepkejše cene. Računali so predvsem na donos naravnega kavčuka iz Indonezije. Po zadnjih vesteh pa bo znašala proizvodnja kavčuka na tem področju le okrog pol milijona ton, t. j. 150.000 ton manj kakor so predvidevali. Potrošnja gumija se bo verjetno znižala v ZDA na 600.000 ton (v 1. 1948 630.000 ton) in tudi v Angliji (194.000 ton v 1. 1948, 180.000 ton v 1. 1949), naraslo pa bo verjetno povpraševanje v Nemčiji, Argentini in na Japonskem. Za zdaj ni še znan program nakupov Sovjetske zveze, ki je lansko leto absorbirala nekaj nad 97.000 ton naravnega kavčuka; menijo, da bodo znašali letošnji sovjetski nakupi gumija vsekakor okrog 120.000 ton (lani: 95.000 ton). * » * ARGENTINSKI IZVOZ ZITA Med letom 1948 je Argentina izvozila 22 milijonov stotov pšenice t. j. okrog 2 milijona stotov več kakor v prejšnjem letu. Največ pšenice je bilo izvožene v Italijo (7 milijonov stotov), v Španijo (4 milijone) ter v Brazilijo (2.9 mil.). OGROMEN IZVOZ AMERIŠKIH CIGARET Med letom 1948 so ZDA izvozile nad 25 milijard cigaret, t. j. približno 5-krat toliko kakor v predvojnih letih. Največ ameriškega tobaka so potrošile Filipini, (15 milijard cigaret), Belgija (1,9), Švica (0,82 milijard), ter Hong-Kong (0,74 milijard). Vrednost izvoza je znašala skoraj 6# milijonov dolarjev, 10 odst. manj kakor v 1. 1947. NOVE CENE PETROLEJSKIH PROIZVODOV Italijanski medministrski odbor za cene je določil naslednje nove cene petrolejskih proizvodov, ki bodo uveljavljene tudi na našem ozemljil: bencin 110 lir liter, petrolej 97 lir za kg, petrolej za poljedelstvo 52 lir za kg, domači petrolej 86 lir kg ali 73 lir za liter, olje 19.50 lir za kg, tekoče gorivo olje 21 lir za kg. Glavni urednik LOJZE BERCE' Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska ItojmodetmjSe izdelke za male in odiatile ji 0 7 GFfi vam nudi ceoljainiea nLUUL ULU Velika izbira telovadnih copat najboljših znamk MDoiaD. Ul. Tra 1 Divi 2 Točna postrežba — Cene zmerne FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo ,S0G. AN. FABBRICA ACCDMULATI! - MII Ai D. 0. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija R. E. D. A. T. A. M. VIGINl KOVINSKI USMERJEVALCI WESTIBJGHDIISE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54 - 20 TRST, UL. FABIO SEVERO 5 TRGOVINA S ČEVLJI J. TREVISAST nudi no izbiro nove sezonske moderne izdelke Cene zmerne - Prvovrstno blago - Točna postrežba TRST, UL. VASARI 10 _ . POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD s s 4 tfe ie t( Pi H ti ti ti tl «t it Pi f, •c »I tl It tl It tl p 0 it h Pi il k Pi P 4 P P P t ti ti ‘j t 1 P 2 0| P »i t, k i P' t( *1 4 P k, P i( «i ti (i k !( k k k *1 k 4 k i *1 k Pi P ADRIJA-EXPRESS TRST — ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST TELEFON 29-243 ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTNO PASTERIZIRANO MLEKO S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica Ginnastica 1/lH