pUteu t g«toTinl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Storilki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis «a trpovlno, Industrijo Irt obrl *ročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XHL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 24. maja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 62. Stabilizacija dinarja. A. A. List »Frankfurter Zeitung« v svoji številki od 18. t. m. prinaša informacijski članek pod naslovom »O stabilizaciji dinarja — gospodarske tež-koče«, kjer se govori na prvem mestu o možnosti, da bo dinar stabiliziran na nižjem tečaju od današnjega, češ, da v sami vladi obstoja podvojeno mišljenje glede stabilizacije. Na drugem mostu govori o gospodarskih težko-čah ter o neizplačanju državnih obvez. Povodom neosnovne in izmišljene vesti je poslal minister financ omenjenemu listu preko kraljevskega poslaništva v Berlinu službeni popravek, ki se glasi: Vest, da v sami vladi obstojajo različna mišljenja o relaciji, na kateri naj se izvrši zakonska stabilizacija dinarja, je netočna in brez osnove. Cela vlada stoji najodločnejše in neomajano na stališču, da bodi zakonska stabilizacija dinarja izvršena na bazi sedanjega stanja dinarja, ki se vzdržuje že nad 5 let. V ostalem je kr. vlada v tem zmislu dala dozdaj večkrat odločne izjave, tako v službenem komu- nikeju, v katerem se objavlja rezultat dela sedanje vlade, prvič v juliju mesecu lanskega leta in drugič v januarju mesecu t. 1. nazadnje v posebnem ekspozeju ministra financ v zvezi s proračunom za leto 1930/31. Vse te objave so bile podane v taki obliki, da se ni moglo dvozmiselno tolmačiti pravih interesov kr. vlade. Dalje ne odgovarja resnici vest o ne-izplačevanju poedinih državnih obvez. Vse državne obveze iz prejšnjih let so izplačane, v kolikor pa obstojajo še obveze, izhajajo edino iz dejstva, da te obveze niso še definitivno likvidirane v administrativno-pravnem pogledu in pripravljene za izplačilo. Ponovno je treba naglasiti, da ni finančnega razloga za neizplačilo, ki bo takoj izvršeno, čim bodo dokončani potrebni administrativni posli. Dalje je treba v zvezi s tem naglasiti, da je dosedanje stanje financ ter stanje dolgov in terjatev znano vsem faktorjem v državi in v inozemstvu. To stanje je v vsakem pogledu povoljno. Zakon o izpremembah in dopolnitvah srednih davkih. zakona o nepo- !Ing. Milan Šuklje: Pravica in denar. Nedavno sem bil na tem mestu povedal nekatere misli in podatke o ljubljanskih občinskih dokladah. Po nalogu občinske uprave je sestavil odgovor na moje navedbe gospod fi-nančno-pravni refrent mestnega magistrata. Z njegovim odgovorom se moram danes baviti, dasi storim to prav nerad. Domnevam namreč, da je bilo tudi gospodu referentu težko pri srcu, ko je moral po službeni dolžnosti braniti storjene grde grehe. 'Pa mi ne preostane drugo, kajti bi se sicer lahko zgodilo, da le eden ali drugi verjame njegovim šibkim argumentom. Obremenitev proračuna naše občine po osebnih izdatkih je znatno prevelika. Plače mestnih uslužbencev sicer nikakor niso previsoke, marveč so v prejšnjih letih strankarske skupine pritegnile preveč svojih pristašev v občinsko službo. Sami občinski očetje priznavajo, da jo mestnih uslužbencev dvakrat preveč. In vendar je dohodarstveni urad te dni zopet nastavil celo vrsto novih ljudi, namesto da je prevzel potrebne uslužbence iz drugih oddelkov magistratovega aparata. Po mojem mnenju pa je neob-hodno potrebno, da občina nastavi uradnika, kateri naj pravilno čita veljavne zakone. Kajti to, kar se v tem pogledu sedaj greši, gre preko dopustne meje! Po tem nekoliko pikrem uvodu naj se povrnem k odgovoru gospoda finančno - pravnega referenta, da si najpreje malo ogledamo pravno stran njegovih ekspektoracij. On se poživlja na določbo finančnega zakona 'iz leta 1927, po kateri odobrava proračun ljubljanske občine gospod minister financ, ter na »Navodila za sestavljanje itd. občinskih proračunov« iz istega leta, in sklepa iz obeh, da 1. ne esksistira več nikaka pritožbena instanca in 2. da je občanom vzeta pravica do pritožbe zoper sklepe občinskega sveta o občinskih davščinah. 'Vse to pa je popolnoma pogrešeno. Določbe veljavnega zakona o občinskem redu za mesto Ljubljano niso bile nikdar in nikoli razveljavljene, le da je prešla nadzorna kompetenca, katera je bila preje dana deželnemu odboru in deželni vladi, na gospoda bana, in da se je še dodatno pridržalo odobravanje celotnega proračuna ministru financ. To bi moralo biti vsakemu upravnemu juristu itak znano, vendar pa je ravno v preje omenjenih »Navodilih« iz leta 1927. rečeno, da naj »one občine, ki so po dosedanjih zakonih razgrinjale svoje proračunske predloge, da so mogli oni, ki niso bili 'z njimi zadovoljni, v določenem roku vložiti pritožbo — rekurz, razgrinjajo proračune še nadalje tako, kakor so jih doslej«. Tukaj ne sme motiti pr-vonavedeni izraz »proračunski predlogi«, ker se v tej uredbi tako označuje proračun vse dotlej, da ga ni pristojno oblastvo končnoveljavno potrdilo. V ravnoistih »Navodilih« pa je tudi še posebej rečeno, da mora one občinske proračune, katerih odobritev je pridržana ministru financ, izčrpno pregledati oblastni odbor — sedaj g. ban — ter jih s svojim mnenjem in svojimi pripombami poslati ministru financ v končno odobritev. — Po sebi se pač razume, da predhodno gospod ban reši prizive, kateri so bili pravilno vloženi in katerih predmet spada v njegovo kompetenco. Ti predmeti pa so v zakonu izrecno navedeni. Če je res občinska uprava že lansko leto poročala ministrstvu' financ tako, kakor gospod referent citira, so se pač že takrat napačno čitale določbe zakonov in uredb. Ministrstvo financ pa ni nikdar usvojilo take argumentacije. Da, niti občinska uprava sama se z njo ne istoveti, kar jasno sledi iz dejstva, da je mestni magistrat na črni deski dne 30. marca 1930 nabil razglas št. 11.845 — ref. X. o sklepih občinskega sveta glede občinskih davščin, v katerem pravi dobesedno tako: »Po določbah § 62 občinskega reda se sklep občinskega sveta javno razglaša z dostavkom, da je proti sklepu dopusten priziv na Ministrstvo za finance v 14-dnevnem zapadnem roku, računši od dneva razglasitve. — Prizivi se vlagajo pri .Mestnem magistratu. V tem razglasu je le to pogrešeno, da je prizive (pritožbe) pravilno nasloviti na gospoda bana, in to ne po § 62 obč. reda, marveč po § 43 istega zakona. Tako tedaj izgloda oni odgovor, kolikor se tiče njegovega pravnega obličja. Sedaj pa si poglejmo še zadnjo stran, finančno plat. Ali se je res zgodila taka malomarnost, da se davčna 'uprava ni vprašala za pravilno davčno osnovo? In kako se more gospod fi-nančno-pravni referent dne 20. maja t. 1. sklicevati na podatke davčne uprave z dne 29. novembra 1929?! Prijaznemu povabilu na »vpogled izvirnega pregleda v pisarni gospoda referenta med uradnimi urami« se ne bom odzval, ker nisem zgodovinar. Saj vendar za odmero občinskih doklad v letu 1930 niso merodajni oni »izvirni podatki«, ki so svojčas služili za pripomoček provizorne kalkulacije, marveč je merodajna davčna osnova v samem letu 1930, in ta bo izgledala vse drugače! Sedaj pa ena resna beseda: Predstavniki uglednih organizacij ljubljanskih trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov se pripravljajo na pot v Beograd, da tam izposlujejo dovoljenje za diferenciranje doklad, katero je sicer po pozitivnih zakonskih odredbah zabranjeno. Pri tem se bodo morali posluževati argumentov, kakor-šni so bili prikazani v odgovoru, ki ga sedaj ogledujemo. Svetoval bi jim, da ne verujejo takim informatorjem, kateri hočejo mestne občane oropati njih zakonite pravice do pritožbe zoper sklepe občinskega sveta o davščinah in dokladah, katere se jim nalagajo. Naši ljudje so čudni: na eni strani zahtevajo, da naj nadzorna oblast krši veljavne zakone, na drugi strani pa mirno gledajo, kako se jim odrekajo najvažnejše, po zakonu zajamčene pravice! Večkrat se mi je očitalo, da bodo enotne občinske doklade koristile samo enemu velikemu podjetju. Ta trditev je čisto napačna, kajti v istem razmerju bi bile po visoki dokladi na družbeni davek prizadete tudi druge delniške družbe, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, tako Kranjska industrijska družba in Združeno papirnice Vevče. V vse večji meri pa so prizadeta tista industrijska podjetja, ki imajo v ljubljanski občini poieg sedeža tudi svoj obrat, tako n. pr. Strojne tovarne in livarne d. d., Karl Pollak d. d., Pivovarna »Union« d. d., Delniška in Blasnikova tiskarna in še druga. Mi si moramo biti na jasnem, ali hočemo res iz Ljubljane odpraviti vso industrijo ter potisniti naše mesto na nivo velike vasi. To pa menda ni namen občinske uprave, niti namen deputacije gospodarskih ljudi, N. V. kralj je podpisal nov zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki prinaša na-daljne olajšave glede dosedanje obremenitve po neposrednih davkih. Kraljevska vlada je že tekom lanskega leta, kmalu ko je stopil v veljavo novi zakon o neposrednih davkih, z zakonom z dne 28. marca 1929. uveljavila izvestne zakonske izpre-membe, da olajša davčno obremenitev. Ob tej priliki so se zlasti dopolnilni davki, ki so se dvigali do 17%, ublažili in znižali na 12%. Da bi se preprečil nepovoljni vpliv dopolnilnega davka na gospodarstva s številnejšimi člani skupnega domačega gospodarstva, 'je kraljevska vlada z zakonom z dne 14. junija 1929 priznala za taka gospodarstva glede dopolnilnega davka gotove ugodnosti. Uveljavile so se tudi druge olajšave in znižanja davka. 'Sedaj ko je poteklo prvo leto, odkar se porablja zakon o neposrednih davkih in je znan njegov vpliv na interese narodnega gospodarstva, more kraljevska vlada uveljaviti še nadaljne olajšave tam, kjer je potrebno. Da bi se v krizi cen za poljedelske pridelke pomoglo kmetskemu prebivalstvu, se je z inovim zakonom z veljavo ‘izza dne 1. januarja t. 1. dopolnilni davek še nadalje olajšal. Olajšava se giblje med 5 in 45%. 'Pri odmeri zgradarine za one po- katera se pripravlja na prošno pot v državno prestolico. In najbrže se gospodje ne zavedajo, kako nevaren bi bil ljubljanski prejudic za podeželske občine, v katerih so trgovci in obrtniki povsod v šibki manjšini! Davčni vijak je pričel delovati z neizprosno resnostjo in davčni predpisi za letos lahko postanejo vse ©b-čutnejši nego so bili lani. Na te predpise se bo udarila 40% banovinska doklada in vsekakor prevelika občinska doklada. Mar ni bila pravilna moja zahteva, da naj občinski svet zniža enotno občinsko doklado k direktnim davkom od 60% na 40% ? Ali res moramo ljubljanski občani na blatno cesto, ki vodi preko pogaženih postav v pravno nesigurnost in v gospodarsko mizerijo? ljedeske zgradbe, ki so po zakonu zavezane zgradarini, niso davčne uprave povsod enako postopale in so obremenjevale take objekte v nekaterih krajih s takimi dajatvami, ka-koršnih ti objekti ne prenesejo. Da bi ise v tem pogledu dosegla davčna enakomernost, so v novem zakonu predvidene izpremcmbe, ki naj dosežejo, ne le enakomerno odmero davka in znatno olajšanje davčne obremenitve. 'Poleg tega ti davčni zavezanci ne bodo dolžni vlagati prijav. iDa bi se povzdignil interes za pitanje živine in svinj in gojenje rib, kakor sploh 'interes za intenzivnejše izkoriščanje poljedelskih in živalskih proizvodov, preuvrščen je ta pridobitni posel iz prve skupine pridobitnih podjetij, obremenjenih s 16% v drugo skupino, drugo (obrtniško) podskupino, s čemur je davčno breme olajšano za 40%. Z ozirom na osebe, pa tudi na način in pogoje, pod katerimi poslujejo maloprodajalci monopoliskih predmetov, so določene davčne obremenitve tudi za nje. Ostale izpremembe imajo do cela deklarativni značaj ali pa so samo administrativne narave. Čim izide ta z vladnim komunikejem naznanjeni davčni zakon, bomo o njem, v kolikor se bo nanašal na interese trgovine in Jobrtnositi, obširnejše poročali. Vabila k otvoritvi X. mednarodnega jubilejnega vzorčnega velesejma v Ljubljani so razposlana. Če komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša velesejemska uprava, da se reklamira v velesejemski pisarni. TOVARNE ZA KONSERVIRANJE SADJA IN RIB V JUŽNI SRBIJI. 'Skupina interesentov iz Leskovca, Bi-tolja, Skoplja in Ohrida je sklenila zgraditi v Ohridu tovarno za konservi-ranje sadja. Obenem se bodo obrnili na pristojne državne oblasti s prošnjo za zgradbo tovarne za konserviranje rib v Ohridu. V okraju Prespa bodo ustanovili •zadrugo za predelovanje in konserviranje sadja, zlasti jabolk in hrušk. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 24. maja 1930. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmamaKnmMmuoei Štev. 62. Svetovni konzum lesa. Trgovina med Jugoslavijo in Grčijo. Grško narodnogospodarsko ministrstvo priobča pravkar podatke o zunanji trgovini Grčije v prvih dveh letošnjih mesecih. V teli dveh mesecih je prodala Jugoslavija v Grčijo za 101T mil. drahem blaga, to je za ca 9 milijonov več kot lani v istem času. Glavne 'postavke iso produkti živinoreje in ribarstva, poljedelski in gozdni produkti, sladkor in inineralije. Kupila je ipa Jugoslavija iz 'Grčije samo za 2,860.000 dTahem blaga, pri čemer sta glavni postavki predmeti vrtnarske kulture in kolonialno blago. Ves izvoz Grčije v imenovanih dveh mesecih je znašal 1163 milijonov drahem, ves uvoz pa 1772 milijonov. Vidimo, da je bila trgovska bilanca Grčije zelo pasivna in da trgovski sitki med obema državama niso bogvekako razviti. Špecielno na mesec februar odpade izvoz Grčije v Jugoslavijo v znesku 1 milijona 600.000 drahem, pri čemer so zopet v prvi vrsti predmeti vrtnarske kulture in kolonialno blago. Izvoz Jugoslavije v Grčijo je znašal v februarju 40,560.000 drahem; vrsta glavnih izvoznih predmetov je ista kot smo jo prej navedli. Ves februarski izvoz Grčije je dal 434-8 milijonov drahem, ves uvoz pa še enkrat toliko. Vse to po grških virih. Vsekakor je pa razvidno, da je trgovska bilanca Jugoslavije napram Grčiji visoko aktivna. KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA TRGOVCE IN TRGOVSKE POMOČNIKE V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Mariboru v mesecu juniju knjigovodstvom tečaj za trgovce in trgovske pomočnike predvsem mariborskega okoliša. Tečaj se vrši po tri dni v tednu (od 14. do 17. ure). Pristojbina za trgovce po Din 50, za pomočnike po 25 Din. Prijave je poslati neposredno Zavodu 'PO Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 24. maja 1930. Podrobnejše podatke in obvestilo o pričetku pouka dobe prijavljene! pismeno. KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA OBRTNIKE V KAPLJI PRI VRANSKEM. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v mesecu juniju v Kaplji pri Vranskem knjigovodski tečaj za obrtnike in pomočnike. Pouk se bo vršil ob nedeljah (pričetek 1. junija) dopoldne od 9. do 13. ure ter na 1 dan med tednom od 14. do (17. ure. Pozivamo obrtnike im pomočnike tega okoliša, ki bi želeli obiskovati tečaj, da se nemudoma s polnim naslovom prijavijo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ter obenem pošljejo pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prijave je poslati najkasneje do 26. maja 1930. Prijavljenci dobe podrobnejša pojasnila pismeno. TRG JAJEC. Eksportna zadruga jajec v št. Juriju ob Južni železnici poroča: Nemčija in Švica sta še nadalje trdni; tudi v Italiji cene rastejo, a jugoslovansko blago v Italiji še ni doseglo paritete z Nemčijo in s Švico. Zato gre jugoslovanski eks-port izključno v Nemčijo in Švico. Trdna tendenca je posledica pojemajoče produkcije in hladilnega vlaganja. Brž ko bo hladilna potreba krita, bodo cene padle. Nakupna cena je ca 0-825 Din. NAKUP SVILENIH KOKONOV. Poljedelsko ministrstvo je odredilo znižanje prevzemnih cen svilenih kokonov leta 1930. Povod za to je dalo močno padanje svetovnotržnih svilenih cen. Obenem je bilo odrejeno, da velja vsak pridelovalec za zadrugarja. Če bodo cene narasle in če bo dobiček prekoračil delo, bo tega dobička deležen vsak producent. NAROČILA LOKOMOTIV. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji dvajset velikih lokomotiv za brzovlake in sicer pa ozkotirne železnice. Porabili jih bodo na progah Beograd—Dubrovnik in Brod—Sarajevo. V bližnjih dneh pričakujejo tudi spalnih vagonov, ki bodo dani na razpolago direkciji v Sarajevu za brzovlake na ozkotirnih progah. Vsa naročila gredo na reparacijski račun. Naravno, da je nemogoče podati čisto natančne številke o svetovnem konsumu lesa. Dr. F. Mandel, ki se je spravil na to težavno nalogo je.po dolgem dolu ugotovil, da se letno konsumira približno 1.600 miljonov m3 lesa. Na drugi strani je pa izračunal, da znaša letni prirastek gozdov 1.100 miljonov m3. Iz tega.vidimo, da znaša deficit 500 miljonov m3, ki ga seveda krijejo posekani gozdovi. Evropa, ki ima samo 10% svetovne površine na gozdovih, dobavlja letno 600 miljonov in3; to je zahvaliti dejstvu, da so v Evropi gozdovi najbolj racijonalno eksploatirami dn tudi — čeprav nezadostno — zaščiteni. Prirastek gozdov v Evropi pa je skoro enak konsumu. V Združenih državah se konsumira 680 miljonov m3 na leto, med tem ko prirastek ne doseže več kot 120 miljonov m3. Če bodo v Združenih državah še nadalje tako sekali gozdove, ne da bi se brigali za njih obnovitev, bodo vsi gozdovi tekom 40 let izčrpani. Rusija pa nasprotno poseduje velikanske rezerve mehkega lesa. Če bi ob- Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki ljubljanskega velesejma od 29. maja do 9. junija bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo 'velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čeho-slovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske, Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Din 30-—, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10'—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilno orodje, jerme-narske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. Lepe nagrade obiskovalcem letošnjega ljubljanskega velesejma. Požarno zavarovanje Ljubljanskega velesejma vodi letos banka v Ljubljani. PTi tej priliki želi banka «Slavija» obrniti pozornost obiskovalcev jubilejnega velesejma na zavarovalno stroko še na poseben način in se je odločila, da da velesejemski upravi na razpolago in stojala dobra organizacija, se računa, da bi mogla prodati evropska Rusija 60 miljonov m3 in Sibirija 100 miljonov m3, toda sedanji izvoz čeravno ga boljševiki z vsemi sredstvi pospešujejo, še niti z daleka ne dosega gori navedenih številk. Tropični gozdovi posedujejo tudi velike rezerve, toda dosedaj ni bilo mogoče niti približno ugotoviti njihovo važnost za svetovni trg. Združene države, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Belgija so najvažnejši odjemalci za les, ker te države same absorbirajo dve tretjini svetovne produkcije lesa. Njihove potrebe pa letno porastejo za l'A%, če bo ta potreba v isti meri v bodoče naraščala, bo znašal konsum čez 50 let število 3.000 miljonov m3. V istem času (če predpostavljamo, da bodo gozdovi Rusije in Sibirije racijonalno eksploatirani) bo prirastek pokril komaj eno tretjino potrebe. Če predpostavimo še, da bo tudi eksploatacija tropičnih gozdov raci-jonalna, potem bo vkljub temu letni prirastek pokril komaj 40 do 50% svetovnega konsuma. razdelitev med obiskovalce tri police z zavarovanjem proti nezgodam in eno polico z življenskim zavarovanjem za Din 10.000. S policami za nezgode se banka »Slavija« zavezuje za dobo enega leta, da izplača v slučaju smrtne nezgode znesek Din 25.000, ako pa bi imela nezgoda za posledico trajno invalidnost, izplača Din 50.000 oziroma odstotkov invalidnosti sorazmeren del. Z življen-sko polico pa se banka »Slavi ja« za v 3-zuje, da izplača na vsak način po preteku 20 let Din 10.000, ako pa dotičnik preje umre, izplača se ta znesek takoj po smrti upravičencu police. Vsa ta izplačila se izvrše v skladu s predpisi in pogoji banke «Slavije». Zi vi jenska polica je brezplačna, banka »Slavija« ne bo zahtevala premij ves čas, dokler traja zavarovanje, glavnica Din 10.000 pa se bo kljub temu izplačala takoj, kakor hitro izteče polica. Tudi nezgodne police so za onega, ki jih prejme, brezplačne. Razdelitev polic se bo izvršila tako, da prejmeta dve polici za nezgode onadva obiskovalca velesejma, ki kupita tako običajno velesejemsko vstopnico za 10 dinarjev ki jo je prej banka »Slavija« opremila z nakazilom za dvig teh polic. Ena teh vstopnic pride v promet dne 1. junija, druga pa dne 5. junija 1930. Zivijenska polica za Din 40.000 se izda dne 8. junija t. j. predzadnji dan letošnjega jubilejnega velesejma na isti način, kakor zgornji dve nezgodni polici. Tretjo polico za nezgode pa prejme lastnik velesejemske legitimacije, ki bo izžrebana zadnji dan velesejma iz kuponov, ki ostanejo pri velesejemskem uradu ob potrdilu legitimacij. Oglejte si dobro vašo vstopnico dne 1., 5. in 8. junija. Morda ste srečni dobitnik! jpdvctu 1^—1 Zračno zvezo Tirana—Skoplje si v Albaniji zelo želijo; aeroklub v Beogradu pa ni dobi! o tem še nobenega vprašanja. Sledeče nove železniške proge y Jugoslaviji bodo oivorjene meseca junija: Kraljevo—Mataruga, Pločnik—Kuršum-lija, Bitolj—Prilep. V banovini Vrbaski (Banjaluka) se bodo izvršile velike investicije; med drugim bo na novo zgrajenih 120 šol, od katerih bo 25 poljedelskih in strokovnih šol. Pogajanja med Turčijo in švedskim koncernom glede posojila 20 milijonov dolarjev, so zaključena in bo dogovor te dni podpisan. Švedski koncern dobi vžigalični monopol v Turčiji za dobo 25 let. Položaj železne industrije se je skoraj v vseh deželah železne produkcije poslabšal. Rusija kupuje zopet kubanski sladkor, in sicer govorijo sedaj o 200.00» tonah; zadnjič jih je bilo 70.000. Baker ne mo-re vztrajati pri rastoči tendenci, cena v Ameriki mu je 1250 dol. cents, v Evropi 12-80, kar pomeni za ameriško industrijo seveda velik plus. Cink nadaljuje padajočo tendenco ia je dospel v Londonu na 16 funtov, kar je najniižji tečaj po letu 1901. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko javlja, da je s sladkorno peso obdelana površina v Evropi letos za 11.290 ha ali 0-83% manjša kot je bila lani, ko je znašala 1,359.000 ha. Jugoslovanski areal je bil lani 61.228 ha, letos 51.500 ha, je padel torej za 15-89%. Švedska družba Ericson (telefon etc.), ki se zanima tudi za Jugoslavijo, bo dvignila delniško glavnico od 60 na 100 milijonov šv. kron. Kitajska je prepovedala uvoz srebra in izvoz zlata. Egipct hoče naročiti za 13.000 ton tračnic na Japonskem; to se netkam čudno sliši, a je znamenje vedno bolj naraščajočega razvoja japonskih tovarn, kar je razumljivo spričo politike Mednarodnega kartela glede cen. Mednarodna komisija dernantne industrije je naročila posameznim organizacijam, naj prenehajo z omejitvijo produkcije in naj čez štiri tedne položaj na novo proučijo. Obtok bankovcev v Avstriji je v zadnjem izkazu Narodne banke naveden z 874 milijoni šilingov; kritje se je dvignilo na 78-4%. Češkoslovaška Narodna banka je znižala obrestno mero od 5 na 4% % • Petodstotna obrestna mera je nespremenjeno obstojala skoz tri leta. Mednarodna agrarna koniereura se bo vršila od 18. do 28. avgusta v New Yorku. Pričakujejo številne udeležbe iz raznih držav sveta. O zavarovanju rudarjev se bo posvetovala posebna komisija v ministrstvu za šume in rude. Turčija hoče jugoslovansko milo; turški konzulat v Beogradu poroča, da vlada v Turčiji živahno povpraševanje po jugoslovanskih industrijskih predmetih; zlasti veliko je zanimanje za naše luksuzno milo. A. Belmont in sorodniki (New York), ki so se doslej za finančne razmere v U. S. A. le bolj malo zanimali, bodo odslej zelo aktivno posegli v ameriško ban-karstvo in na ameriški denarni trg in bodo ustanovili bančno delniško družbo z obratno glavnico 1000 milijonov dolarjev. Francoska tranša delnic Bank« za mednarodna plačila je dobila podpisov za 158krat večjo vsoto kot se je glasil njen znesek. Cena kavčuka v Londonu je padla na rekordno globino. Vzrok je veliko naraščanje angleških zalog, ki so narasle od lanskega do letošnjega maja od 27 tisoč na več kot 100.000 ton, od Novega leta do sedaj za pa 30%. Uvedla se je velika propaganda za omejitev produkcije. Škodove delnico na borzi v Parizu so . prišle prvič v promet 23. t. m. Število brezposelnih v Angliji je naraslo na 1,740.000, kar je za 635.000 več kot lani ob istem času. Položaj industrije Zveza češkoslovaških industrijcev je imela te dni v Pragi zborovanje, ki je jasno pokazalo težak položaj češkoslovaške industrije. Zbor se je bavil z raznimi prometnimi vprašanji, racionalizacijo v upravi, z obrestno mero, s pospeševanjem izvoza in z raznimi vprašanji, ki naj omogočijo ravnovesje v narodnem gospodarstvu in harmonijo predstavnikov vseh gospodarskih panog v perečih gospodarskih vprašanjih. Pozornost je vzbudila posebno ugotovitev, da je industrija pripravljena na vse koncesije, ki so potrebne, da se olajša in omogoči izenačenje posameznih gospodarskih komponent. Na zborovanju je bil za predsednika Zveze na novo izvoljen dosedanji poslevodeči podpredsednik gosp. dr. Jaroslav Preiss, ki je v svojem nastopnem nagovoru zavzel stališče glede aktuelnih gospodarskih vprašanj. Uvodoma je omenjal, da je položaj za industrijo v letošnjem letu jako težak. Stremljenje po carinskem premirju je imelo za posledico, da je cela vrsta držav povišala carine, da si tako ustvari ugoden položaj za carinsko premirje. Povišanje carine je imelo za posledico, da se v veliki me- na češkoslovaškem. ri hoče doseči omejitev uvoza. Zbog tega je češkoslovaški izvoz v nasledstvene države jako padel in je vedno bolj navezan na oddaljenejša tržišča. V inozemstvu, posebno v Ameriki, Angliji in Nemčiji stremijo zbog tega za vedno večjo racionalizacijo in pospeševanje izvoza, kar vpliva tudi na češkoslovaški izvoz, ki stopa s temi državami na svetovnih tržiščih v konkurenco. Sedanji težki položaj naše industrije ni toliko povzročila zmanjšana kupna moč doma, kolikor vedno neugodnejši položaj v inozemstvu. Da se češkoslovaški izvoz pospeši, bo treba olajšati produkcijo, ki sedaj večkrat trpi pod pezo visokih javnih in socialnih dajatev. Ako motrimo sedanji položaj, moramo priznati, da so posamezne države v polni gospodarski oborožitvi v vsakem oziru. Položaj je v resnici težak in ne vemo, če se ne bo še poslabšal. Ako bomo razumeli vstvariti ugodne predpogoje za našo industrijo, bomo mogli še marsikaj rešiti. Brez ovinkov moramo priznati, da je situacija resno kritična. Da krizo premagamo, bomo v doglednem času potrebovali veliko denarja, gotovo več nego si moremo ■danes misliti. Ljubljanski jubilejni velesejem Štev. 62. TRGOVSKI LIST, 24. maja 1930. Stran 8. Trajen vir dohodkov Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjeva 2G nudi prodaja MAGOI1*-* izdelkov za juhe. Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča. (Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.) (Nadaljevanje.) 38. Odbitki pri rentnini. (Či. 68. odst. 4. točka 2.) Amortizacija investicije v najete gostilniške lokale, se ne more odbiti od rentnini zavezane odškodnine za v podzakup oddano gostilno, ker se investicije niso izvršile radi prejemkov iz podzakupa v davčnem letu, nego v svrho ustanovitve donosnega vira samega, in slednjič, ker ni potrebne davčnopravne vezi med temi izdatki in daVčnim objektom. Davčni objekt namreč ni donos iz lokalov, nego iz odstopljenih najemninskih pravic. Odbitni so torej le stroški za ukoriščanje teh pravic, t. j. najemnina za gostilniške lokale. (F 121,29.) 39. Pogoji za članstvo v davčnem odboru. Čl. 113 zak. (zadnji odst.) in pravilnik k ieum čl. (točka 8. odst. 4). Ni treba, da so po občinskem odboru izvoljeni člani davčnega odbora zavezani pridobnini, nego zadostuje, da so sploh zavezani daviku po zak. o neposrednih davkih. Za to govori: 1. splošni značaj davčnega odbora, ki ne zastopa direktno interesov davkoplačevalcev sploh ali kalkšne posebne kategorije davkoplačevalcev. 2. Organizacija davčnega odbora, ker voli 3 elane po drugih vidikih sestavljeni občinski odbor in ne davkoplačevalci sami. 3. delokrog davčnega odbora, ki ne obsega samo pridobnine, nego tudi zgradarino, rentnino in poslovni davek. 4. Razvrstitev določil o davčnem odboru v splošnem delu B zakona in ne v specijalnem delu v poglavju o pridobnini. (F 74^29—7.) 40. Dopustnost pritožbo zoper odlok po 4. odst. pravil, k čl. 114 zak. pravilnik k čl. 114 zak. (4. odst.). Pritožba zoper izključitevIkake osebe od članstva v davčnem odboru, ki jo je sklenila davčna uprava, je dopustna, ker vsebujeta zakon o neposred. davkih v čl. 133 in pravilnik lk čl. 114 zak. v 4 .odstavku zadosten naslov za vlaganje administrativnih in upravno-sodnih ugovorov. Sicer pa velja su-pletorično določilo čl. 18 upravnosod-nega zakona. (F 74/29—7.) 41. Legitimacija za pritožbo zoper sklepe davčnih oblastev p0 4. odst. pravilnika k čl. 114 zak. čl. 113 zak. (zad. odst.) in prav. k čl. 114 zak. (4. odstavek). Občina, čije odbor je izvolil 3 člane in njih namestnike v davčni odbor, je legitimirana za ad-min. pritožbo in upravnosodno tožbo zoper odlok davčnega oblastva, s katerim je le-to odreklo izvoljenim osebam kvalifikacijo za člane davčnega odbora. (F 74/29—7.) 42. Legitimacija za pritožbo zoper sklepe davčnih oblastev po 4. odstavku pravilnika k 61. 114 zakona. Čl. 113 (zad. odst.) in prav. k U. 114 zakona (4. odst.) Davčni zavezanec, čigar izvolitvi v davčni odbor po občinskem odboru se je davčno oblastvo protivilo, ni legitimiran za pritožbo zoper dotični sklep davčnega obla-stva, ker nima pravice do izvolitve. Članstvo v dačnem odboru je le enostranska dolžnost, ki se davčnemu zavezancu naprti tudi proti njegovi volji in s katerim je kvečjemu zvezana pravica do udejstvovanja v davčnem odboru v slučaju pravnomočnosti izvolitve, ki je podana, ako se davčno oblastvo izvolitvi ni protivilo. Pač pa Otvoritev novih telefonskih relacij z Nemčijo. Po odloku ministrstva /.a gradbe št. 21.102 od 22. aprila t. I. so od 1. maja t. 1. naprej otvorjene sledeče telefonske relacije z nemškimi centralami: Bled—Regensburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 645 zl. fr. ali 70-95 Din. iBled—[Augsburg, Miinchen, Nurnberg in Fiirth in Bayern. Pristojbina /.a navadno enoto za vse kraje 7'05 zl. fr. ali 77-50 Din. Bled—'Dresden in Leipzig. Pristojbina za oba kraja 7-65 zl. fr. ali 84*15 Din. Bled—Breslau in Stuttgart. Pristojbina za oba kraja 8'25 zl. fr. ali 90-75 Din. Ljubljana—‘Regensburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto 6-45 zl. fr. ali 70-95 Din. Ljubljana — Augsburg, Nurnberg in Fiirth in Bayem. Pristojbina za vse tri krajo 705 zl. fr. ali 77-55 Din. Ljubljana— Dresden 7-65 zl. fr. ali 84-15 Din. Ljubljana — Frankfurt am Mein in Stuttgart. Pristojbina za oba kraja 825 zl. fr. ali 90‘75 Din. Ljubljana—'Bremen in Stettin. Pristojbina za oba kraja 9-45 zl. fr. ali 10395 dinarjev. Maribor—(Regensburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto 5-85 zl. fr. ali 6435 Din. Maribor—iNiirnberg in Fiirth in Ba-yern. Pristojbina za oba kraja 6’45 zlatili frankov ali 70’95 Din. iMaribor—Dresden 705 zl. fr. ali 77‘55 dinarjev. Maribor—Frankfurt am Mein, Karlsruhe, iMannheim, Pforzheim in Stuttgart. Pristojbina za vse kraje 7-65 zl. fr. ali 84-15 Din. Maribor—W,ietsbadeu 8'25 zl. fr. ali 90-75 'Din. Maribor—'Bremen, Essen au det- Ruhr in Stettin. Pristojbina za vse kraje 8'85 zl. fr. ali 97"35 Diu. Meža—Berlin. Pristojbina za navadno govorilno enoto 8-25 zl. fr. ali 90-75 Din. Sevnica—Regensburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto 5'85 zl. fr. ali 61-35 Din. Sevnica—Miinchen, Niirnberg in Fiirth in Bayern. Pristojbina za vse tri kraje 6-45 zl. fr. ali 7095 Din. Sevnica—Frankfurt am Main 7-65 zl. fr. ali 84' 15 Din. Sevnica—Berlin 8’25 zl. fr. ali 90"75 dinarjev. Sevnca—Hamburg 8 85 zl. fr. ali 97'35 dinarjev. Žalec — Regensburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 5'85 zl. fr. ali 64-35 Din. Žalec—Miinchen, iNiirnberg in Fiirth in Bayern. Pristojbina za vse tri kraje 645 zl. fr. ali 70-95 Din. Žalec—Frankfurt am Main 7-65 zl. fr. ali 8415 Din. Žalec—Berlin 8-25 zl. fr. ali 90'75 dinarjev. Vsi pogovori se morajo vršiti preko Avstrije. ima izvoljenec pravico zahtevati, da se njegova izvolitev razveljavi, alko -niso podani zakoniti pogoji za izvolitev. (F 75/29—5.) 43. Pogoj za izrek kazni po Čl. 137. Zavezanost rentnini v prejšnjem davčnem letu ni pogoj za predpis kazni po čl. 137. Rentnina se namreč odmerja vsako leto, vsled česar pomeni odmera za vsako leto samostojno odločbo o davčni zavezanosti, ki pa za naslednja davčna leta nima učinika pravnomočno odločene stvari. Zato se tudi pozivi za vlaganje davčnih prijav obračajo na vse, katerim se bo po vsej prilikr v davčnem letu, na> katero ae nanaša poziv, rentnina. od’ merila. (F 140/29.) (Nadaljevanje sledi.) SsjuhljAtlaha bona Tečaj 23. maja 1930. IPovprn- šeTonJe Din Ponudbe Din BBVIZč. Amstardam 1 h. f«M. . . Rer lin 1 M 13-5025 22 78 Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pcngS . . Curih 100 ti Dunaj 1 ftUiuf London 1 funt Wewyork 1 dolar 1094-40 7-9708 56-43 167-50 9-8987 1097-40 8-0(K)8 27533 56-63 222-16 168 30 296-94 Paril 100 fr Praga 100 krom Tr*t 100 11» POVPRAŠEVANJA: Zaboji za dateljne (ca. 100.000 komadov). Tozadevni zaboji so sestavljeni kot sledi-2 glavi vsaka iz 1 komada: cm 32X17X18 mm; 2 stranici vsaka iz 1 komada: cm 06X17X12mm, iz smreke ali jelke- 1 dno (dvodelno) vsako: cm 66X17X12nun, 1 pokrov (dvodelen) vsak: cm 66X17X12 mm, iz bora naj bo vsaj dno ali /pokrov. — Dobavitelj ima vsekakor možnost pošiljati dno in ipokrov, ki kakor znano obstojita iz dveh delov kot sledi: Pokrov: iz 1 komada od 17 cm in 1 komada od 17 oni = 34 cm Sir.; 1 komada od 16 cm in 1 komada od 18 cm ~ 34cm sir.; iz 1 komada od 15cm in 1 komada od 19 cm — 34 cm Sir.; iz 1 komada od 14 om in 1 komada od 20 cm = 34 cm šir.; iz 1 komada od 13cm in 1 komada od 21 cm = 34cm širine. Dno: iz 1 komada od 17 cm 1 n 1 komada od 17 cm — 34 cm Sir.; iz 2 komadov od 13 cm in 1 komada od 8 cm — 34 cm Sir.; iz 2 komadov od 12 cm in 1 komada od 10 cm = 34 cm Sir.; iz 2 komadov od 11 0111 in 1 komada od 12 om — 34 cm Sir.; iz 2 komadov od 10 cm in 1 komada od 14 cm — 34 cm širine. Vezava: Vsi deli zabojev morajo biti brezpogojno vezani z dobro železno žico (deb. 2-5 nnn), odnosno s pločevinastim železnim trakom, in sicer pokrovi, dna, stranice vsako posebej. Teža: Teža kompletnega -zaboja ne sme presegati 5'25 ,kg, ne sme pa tudi biti pod 5 kg. Zaboji morajo biti vsled tega deloma iz bora, deloma iz smreke, jelke, tako da so solid-liejši in brez nevarnosti prenašajo odgovarjajočo težo. Vsi zabojni deli morajo biti na eni strani str u g a in i. Hrastovi boules, suhi, kakor tudi plohi, suhi najmanj 1 leto, I. vrste, ca. 20 m3. Cena franko vagon meja ali Sušak pristanišče. •lelove ali smrekove antene, ca. 300 komadov, obeljene, ravne, zdrave, od 8 do 12 m dolžine, s premerom v vrhu 5—6 cm in s premerom spodaj 15—17 om. — Cenjene ponudbe z najkrajšim rokom dobave z navedbo cene franko vagon meja Postojna tranzit. Bordonali: 40 komadov od 10 m dolžine, debeline ‘27/29 cm naprej; 70 komadov od 6 m dolžine, debeline 24/29 cm naprej. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna. Bukovi hladi: 3 vagone bukovih lepih hlodov, od 2 m dolžine naprej, od 30 cm srednjega premiera maprej. — Cena franko vagon nakladalna postaja ali franko meja Postojna tranzit. Borovi plohi: 50 m8 od 16 cm debeline, dolžina 6 30 m, od 16 do 20 cm širine, paralelni, rezani na živ rob, dobava v 1 mesecu, cena franko vagon nakladalna postaja. PONUDBE: 2 vagona n oparjene in nežamane bukovine, 33 in 38 mm, I., II., III., dolžina od 2 25 do 5 m tej- 2 vagona smrekovih desk 25 in 30 mm, I., II., konično žagane, blago je zdravo in suho, dobava takojšnja. — Cena franko meja Postojna. Trami: 11/11 cm deb. 150/4, 150/5, 50/6; 11/13 cm debeline, 100/4, 100/5, 100/6 50/7, 30/8; 13/16 cm debeline, 50/4, 100/5, 100/6, 100/7, 100/8, 30/9, 30/10; blago je suho in lepo tesano. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi »plohi: dolžina 2'30 m: 12 m3 debeline 33, 50, 70 in 80 .111» ožamano, I., II. vrste; ca. 15 m3 debeline 50 in 60 m, ožamano, I., II., III., monte; ca. 30 m3 debeline 33, 50, 70 in 80 iinni, nežaniano, I., II., III., blago je suho in lepo obdelano. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Hrastova drva z odpadki, od 0-50 m do •1"20 m dolžine, suha, blaga jeca. 5 vagonov, dobava promptna. Cena franko vagon meja Postojna. Bukova drva ca. 200 vagonov, cena franko vagona meja Postojna, Podbrdo ali Kranj- skagora. Več vagonov bukovega oglja. 500 m3 jelkovih desk v dimenzijah 12, 18, 28, 38, 48 m/m, 4 m dolžine, madrijeri 4 in 5 m dolžine, morali 38/78, 78/78 m/m 4 m dolžine, vse blago je 'V kvaliteti I., II., III, in IV. 50 mv 50 nnn desk, smreka, od 16 do 35 cm, 4 m dolži-ue; 50 ni' 50 mm desk, borove, od 16 do 35 cm. 4 m dolžine; 50 m3 48 mm desk, smreka, od 16 do 35 cm, 5 111 dolžine, z 20% jelke; 25 m3 33 mm desk, smreka, od 20 do 35 cm, 5 111 dolžine, z 20% jelke; 75 m* 25 111111 desk, smreka, od 12 do 35 cm, 4 m dolžine, s 15% jelke; 50 m3 25 mm desk, smreka, od 14 do 35 cm, 5 m dolžine, z 20% jelke; 50 m3 50/80, 50/50, bor, 4 m dolžine; 50 ur' 50/75, 50/50, smreka, 4 111; 50 m* 75/75, 75/80, 80/80, 80/100, 100/100 mm, 4 in dolžine, 20% jelke; 50 m3 25/45, 25/50, 30/50, 30/60 mm, 4 in 5 111 dolžine, 20% jelke; 25 m8 kratkih letev, od 1 do 3 m dolžine vsake dimenzije. Cene fco vagon nakladalna postaja. Trami: 3/3" 13/4, 6/5, 1/6, 3/7; 3/4" 5/4, 3/5, 1/6, 4/7; 4/4" 24/4, 20/5, 16/6, 4/7, 2/8, 1/10; 4/5" 22/4, 28/5, 18/6, 17/7, 9/8, 7/9, 3/10; 5/6" 8/4, 28/5, 15/6, 13/7, 9/8, 2/9, 1/10; 6"7 3/4, 6/5, 4/6, 10/7, 13/8, 8/9, 7/10, 11/11, 3/12, 1/14; 7/8" 3/7, 1/8, 4/9, 12/10, 2/11 ;8/9" 2/8, 1/10, 1/11, 1/12, 3/13, 1/14 111, ca. 48 m3 vseh skupaj. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Hrastovi hlodi, od 30 cm srednjega preme-ra_ naprej, z nekaj izpod 30 cm, dolžina od 250 111 naprej, 70 do 75% I., II., odnosno 25 do 30% III., cena franko vagon nakladalna postaja. Večina tega blaga je široka od 40 do 80 cm. Trami: 11X11 cm: 4 111 150 kom., 5 ni 150 kom., 6 111 50 komadov; 11X13 cm: 4 111 100 kom., 5 111 100 komadov, 6 111 100 komadov, 7 111 50 komadov, 8 111 30 komadov; 13 X 10 cm: 4 111 50 kom., 5 111 100 koom., 6 111 100 kom., 7 111 100 kom., 8 111 100 kom., 9 111 30 kom., 10 111 30 komadov. Blago je lepo tesano, ca. 140 m3. — Cena franko vagon nakladalna postaja Bukovo oglje, vilano, mesečno bi se lahko dobavljalo po dva vagona. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi tesfoni, od 10 do 30 0111 širine, I., 11., III., monte, blago originalno. — Cena ifranko vagon meja ali pa nakladalna postaja. Kotiček za knjige. Biirher- und Bilanzrevision. Von Pro-fessor Julius Biegler, Industrieverlag Spaetii und Linde, Berlin—Wien. — O tej knjigi piše dunajski vladni svetnik Rudolf Barta sledeče: Avtor razdeli svoje delo v tri odstavke; prvi obravnava temeljne pojme, drugi zakonite predpise, tretji revizijsko tehniko. Razlikuje organizacijo, kontrolo in revizijo in razpravlja vse to po deloma popolnoma novih vidikih. Osebi revizorja posveča avtor po pravici posebno pozor nost, ker zavisi od osebe revizorja v večini slučajev revizijski uspeh. Zelo po drobno in zanimivo je obravnavano jedro knjige »revizijska tehnika«. To poglavje nam kaže avtorja kot izkušenega strokovnjaka in je tako temeljito in v vsakem oziru dovršeno, da nudi tudi strokovnjakom dragocene podatka in pobude. Knjiga je pisana za prakeo in predstavlja izborno informacijsko delo. Njena prednost pred knjigami enake smeri je predvsem brezhibna stvarnost, metodika in pregnanca* s fa«-tero je pisana. Zato jo vsakomur pr«*' toplo priporočamo, kdor se zanima za tovrstna vprašanja. čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. NAFTA V MAJEV1CI. Pisali smo že, da so v planini Maje-vici v Bosni odkrili najdišče nafte. P,» poročilih bosanskih listov je imelo do- sedanje vrtanje dober uspeh. V globini 34 m so ugotovili prve sledove nafte in so mogili kmalu dobiti 2000 litrov v svrho analize. Kvaliteto označajo kot 'odlično, je taka kot kvaliteta rumunske nafte. V globini 66 m dobijo na dan 800 litrov nalite. V dveh lfetih pravijo, bodo napravili 15 črpališč, ki bodo dala 70 do 75 vagonov na dan. V 10 do 15 letih upajo že na 500 črpališč; ta so tam, kjer je preiskovalna igla ali sonda odkrila nahajanje nafte. Nova najdišča so velikega pomena; ne samo zato, da je to prvo nahajališče nalte večjega obsega v Jugoslaviji, temveč tudi zato, ker bodo sedaj tudi v drugih krajih sličnega terena pričeli bolj intenzivno iskati. Smo poročali že večkrat o podobnem zelo uspešnem iskanju v Bolgariji. Če bi bilo-Jugoslaviji mogoče glede petroleja osamosvojiti se, bi imelo to spričo sedanjega pomena tega produkta za avtomobil-ni in zračni promet nedogledu« posledice. TRGOVSKI LIST, 24. maja 1930. iimran—riTti iimi firmi——wm—i w—iraniriminf riti Stran 4. Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem jubilejnem velesejmu v Ljubljani razstavljeni tudi razni mizarski stroji mnogih večjih tovarn. Kaj ve ljudstvo o sestavi in delovanju človekovega telesa? Nevednost je najdražja stvar na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti ob pojavu raznih obolenj, katera bi bilo v veliki meri možno preprečiti, ko bi imelo ljudstvo vefl zdravstvene izobrazbe. Koliko jih je, ki ne vedo iz katerih delov sestoji telo — kaj se nahaja v prsni in trebušni votlini — kakšen namen imajo pljuča in srce — koliko zraka potrebuje človek — kaj so jetra in trebušna mrena — čemu služijo mišice, hrbtenjača — koliko reber ima človek — kaj je sklep — kaj je žila odvodnica — kje povsod ižutiš trip žile, kaj je krvotok — kakšno nalogo imajo živci — kako potuje hrana skozi prebavila itd. Na vse navedeno bo dala pojasnila s svojim bogatim nabornim materijalom zdravstvena razstava Higijenskega zavoda v Ljubljani »Človek-mati-dete«. Razstava je -predvsem propagandnega značaja. Sila smo namreč v Sloveniji zaostali v reji malih živali napram inozemstvu. Na deželi pač vidimo na kmetskih dvoriščih kure, race in drugo perutnino, ki grebe in brska po gnoju, redko pa plemenito pasmo. Naše kure nesejo pov-pleimenito pasmo. Naše kure nesejo povprečno 100 jajčna leto, ne ve jih pa ve-jajc letno. Poleg kur jajčaric pa imamo pasme, ki se goje zlasti radi posebno okusnega mesa. Podobno je z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, zlasti v za padi n ih evropskih državah pa je kunčereja smotrena in je velik vir dohodkov zlasti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehtajo po 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedilnem listu na različne na-ftine prirejenega kunca. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutninarstva in kunčereje, da se takoj prijavijo kot razstavljalci na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih, svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bo namestilo male živali. Pojasnila daje Kmetijska družba in velesejemski urad. Automcbili bodo razstavljeni na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 29. maja do 9. junija v posebno velikem številu. Zasedejo približno 1200 lir kritega prostora, na prostem pa bodo razstavljeni autobusi, šasije in tovorni avtomobili. Automobilske in motociklistične razstave se udeleže vse večje 'tvornice Anglije, Avstrije, Belgije, Ce-hoslovaške, Francije, Italije, Nemčije Švice in Udruženih držav ameriških. Zanimivo je, da priporoča mednarodni urad automobilskih industrijalcev v Parizu svojim članom udeležbo na jubilejnem velesejmu v Ljubljani. Najnovejše tipe raznih kakovosti in cen omogočajo interesentu dober nakup voza, vsem drugimi pa vpogled v najnovejše pridobitve na polju automobilske industrije. Šolska mladina ima za obisk letošnjega jubilejnega velesejma znižano vstopnino po Din 3-— za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 4 viničarske in majarske družine, 12 hlapcev, 5 pastirjev, 2 vrtnarja, 2 opek. mojstra, 1 cementar, 1 lončar, 1 kovač, 2 slaščičarja, 1 mesar, 2 kuharja, 2 zidarja, 1 strojnik, 1 trg. potnik, več učencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, sodarske, čevljarske, Ikro jaške, pekovske in slikarske obrti), kakor tudi 7 kuharic, 29 služkinj, 2 sobarici, 1 vzgojiteljica, 4 kuharice k orožnikom in fi-nancem, 2 perf. kuharici, 1 kuharica v uradniško menzo, 1 stepa rica gornjih delov čevljev, 1 gospodinja, 3 tovarn, delavke, 1 plačilna natakarica, 1 perica, 5 kuharic dn služkinj za na Hrvaško, 1 kavarniška kuharica in 1 hotelska sobarica. | Borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. t. in. je delo iskalo 100 moških in 84 ženskih, tedaj 148 oseb. 114 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 78 oseb in sicer 50 moških in 28 ženskih, 5 oseb je odpotovalo, 58 pa jih je odpadlo, 697 pa jih je koncem tedna še ostalo v evidenci. Od 1. januarja do 17. maja pa je dela iskalo 2248 moških in 1115 ženskih, 2205 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 833 moških in 706 ženskih, 249 jih je odpotovalo, 878 pa odpadlo. j Kvalifefna znamka Zahtevajte povsod I POSPEŠEVANJE POLJ EDELST V A V JUGOSLAVIJI. Novosadska produktna borza, ki je imela 18. t. m. svoj občni zbor, poroča v svojem letnem izvestju na prav dober in poučen način o modernizaciji poljedelstva v Jugoslaviji. Zasebna iniciativa je z investicijami vzela v roko intenziviranje in racionalnejše gospodarstvo. Zlasti je omembe vredno opremljenje ekonomij s ‘traktorji in motorji, z novimi mlatilnimi 'stroji, z aparati za izbero semen in z drugimi stroji. Zaključek je: 1. Prišli smo do produkcije, ki bo v vsem odgovarjala pogojem mednarodne trgovine; 2. pridelek se bo izvršil v relativno kratki dobi in mnogo hitreje kot doslej. Tako bo mogel poljedelec spraviti svoj pridelek veliko hitreje v denar kot mu je bilo to doslej mogoče. — Torej prav pomembne ugotovitve. DELOVNO PRAVO MORNARJEV. Konferenca o delovnem pravu mornarjev pri morski prometni direkciji v Splitu je končana. V vprašanju zaščite mornarjev (delovne zaščite) so se zedinili na to, da bodo na podlagi sedmih mednarodnih dogovorov in obstoječih predpisov izdelali enoten zakonski načrt glede delovnega prava mornarskih delavcev. Načrt bo izdelan v najkrajšem času in bo urejeval zlasti razmerje med mornarji in lastniki ladij. Vzporedno s tem zakonom bodo izdelali določbe o mornariški službi in o delovni pogodbi. Glede kvalifikacijske ureditve za nižje osobje ter glede zavarovanja mornarjev za invaliditeto, starost in smrt se je tudi dosegel sporazum in prav tako glede specialne delovne inšpekcije za mornarje. Štev. 62. Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov čistilcev za gorilce, raznega električnega inate-rijala, 50 komadov steklenih cevi in 40.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1350 m jeklenih vrvi, auto-gum, 150 komadov impregniranih drogov, 12 komadov »Varta«-elementov in 100 komadov kompletnih izolatorjev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 5. junija t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave živil (meso, mleko, kruh, riž, zdrob, testenine, olje, sladkor, čaj, suhe slive, fižol, mak, kis itd.). (Pogoji so na vpogled v pisarni Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani). Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala; do 5. junija t. 1. pa glede dobave električnih vitlov. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg mazila za jeklene vrvi; do 10. junija t. 1. pa glede dobave 3000 kg čiste svinjske masti. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejma do 6. junija t. 1. ponudbe glede dobave mizarskega orodja ter glede dobave strojnega, cilinderskega in dinamo olja. — Dne 10. junija 1.1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 11.800 metrov jadrenine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 5. junija t. 1. se bo vršila pri računsko-eko-nomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave izolatorjev; dne 6. junija t. 1. pa glede dobave tehtnice. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) Oddaja trgovskih lokalov. Dne 10. junija 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede odaje trgovskih lokalov v palači ljubljanski dvor< v triletni zakup. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) raznovrstno zganja, moko in deialna pridatka • Raznovrstno rudninsko vodo Veletrgovina *i£julWj