rEDNIK asilo socialisti'c ne zveze delovnega ljodstva Ptuj, 7. oktobra 1971 Lnto XXIV, št. 40 Cena 0,70 din iocialne razlike so vse večje pod predsedstvom dr. arka Demšarja je bila v jnedeljek redna seja komi- je za idejne probleme Iravsfcva in socialnega var- va pri občinsiki konferenci KS Ptuj. Poleg članov ko- lisije so seji prisostvovali . — Branko Gorjiip, član K ZKS, dr. Mitja Mrgole, gjubliški poslanec in pred- jdnik sekcije za zdravstvo jfi občinski konferenci ZDL in Franc Tetičkovič, ^retar komiteja. Razprav- jali so o enem najobčutlji- ejših problemov naše sa- Bffupravne socialistične Iružbe na sedanji stopnji Iružbenega razvoja — o so- palnem razlikovanju pri las, kar tudi v ptujski obči- ni močno občutimo. V zadnjih letih se vse po- gosteje srečujemo z najraz- Ičnejšimi problemi, ki ima- »svoj izvor v skupnem ime- »valcu — socialnem razli- pvanju. To vprašanje je iz- stopilo že na I. seji konfe- rence ZKS januarja 1970. Zato je centralni komite ZKS pripravil o tem teme- ljito študijo in na 21. "seji, ifaja letos sprejel teze za obravnavo socialne diferen- ciacije, ki so v javni razpra- vi, o tem pa bodo odiločno pregovorili in sprejeli sta- 5šča na III. seji konference SKS Slovenije, ki bo 17. in 18. novembra letos v Ljub- ljani. Zveza komunistov in S^ialno razlikovanje v na- Si družbi pa bo tudi osrednja točka dnevnega reda seje ob- finske konference ZKS Ptuj, M bo proti, kO'ncu oktobra. Prav zato se je tudi sestala bmisijia, ki bo s pomočjo (irugih organov v občini zbrala potrebno gradivo, ki bo služilo za razpravo na se- ji občinske konference, isto- časno pa bo služilo ptujskim Predstavnikom za razpravo na seji konference ZK Slo- venije. Zakaj se Zveza komuni- stov tako odgovorno loteva l^ga problema? Ze CK ZKS ie na svoji seji ugotovil, da socialno razlikovanje in nje- gove sedanje razsežnosti Sloboko posegajo v družbe- lo-ekonomske odnose in bi jj-adalnie večanje razlik lah- ko zavrlo razvoj samouprav- "^Sa socializma. ZK kot a- vantgarda delavskega raz- ''eda ima v delavskih množi- ^^'h svojo glavno socialno o-s- '^ovo in izvor svoje politič- ^^moči. Svojo politično stra- ^Si.io mora graditi na tistih •Množicah v delavskem raz- ki so najbr^li zaintere- sirane za popolno socialno o- svoboditev delovnega člove- ka. Prav zato mora biti ZK posebno tenkočutna za po- ložaj tistih delov delavskega razreda, ki so najmanj ude- leženi v samoupravljanju in delitvi družbenih dobrin, ki so še daleč od svoje socialne osvoboditve. To je množica nekvalificiranih in priučenih delavcev, ki tudi v pogojih samoupravlj^anja še vedno žive in razmišljajo kot mezdni delavci. Zmanjševati razlike med razvitimi in nerazvitimi Razprava na seji je opo- zorila na vse večje razlike, ki nastopajo med razvitimii in manj razvitimi območji ali občinami. Eden od glav- nih razlogov za to je tudi odnos družbe do kmečkega prebivalstva. Mladi ljudje so vsa leta odhajali iz krneti j na razvitejša območja in tam pomagajo ustvarjati doho- dek. Doma ostajajo večino- ma ostareli kmečki ljudje, ki slej ko prej padejo v breme občine. Po podatkih social- nega zavarovanja imamo v ptujsiki občini okrog 20 od- stotkov vseh kmečkih zava- rovancev starih nad 65 let Koliko imamo dejansiko o- starelih in socialne pomoči potrebnih ljudi, nimamo po- datkov. Kljub skrbni pripra- vi iin dobri volji občinski konferenci SZDL ni uspelo, da bi bila opravila popis teh ljudi v celoti. Vzrok je spet v materialnem problemu, a- ktivisti SZDL po krajevnih organizacijah niso hoteli po- pisovati zastonj, denarja pa ni bilo, da bi jim dali vsaj delno odškodnino za oprav- ljeno delo. Kljub takemu stanju so kmetje v ptujski občini, prav tako pa tudi v drugih neraz- vitih — pretežno agrarnih občinah, obrerrienjeni z družbenimi dajatvami mno- go bolj kot v razvitih obči- nah. čeprav imajo povrh še mnogo neugodnejše tržne po- goje. Te razlike še posebno izstopajo sedaj ob razpravah o popolnem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju kmetov. Zaradi takega polo- žaja kmečkih in delavskih družin, povrh pa kritično slaba opremljenost šol na nerazvitih območjih, otroci nimajo mošnostK da bi kon- čali osnovno šolo, kaj šele. da bi se izučili poklica. Po- sebno nadarjeni otroci pa če- sto zaradi materialnih vzro- kov ne morejo nadaljevati šolanja. Poseben problem pri nas so tudi naši zdomci, saj iz ptujske občine dela v tuji- ni nad 4000 delavcev. Okrog 80 odstotkov teh živi v tu- jini v zelo težkih razmerah, kar se bo nedvomno močno odražalo na njihovem zdrav- ju in delovni sposobnosti, ko se bodo vrnili domov. To po- trjuje že sedaj precej kon- kretnih primerov. Posebno boleče za naš narod pa je tu- di to, da se mnoge družine za stalno izseljujejo, zapro- sijo za tuje državljanstvo, vzgajajo jih v tujem duhu itd. V zvezi z nakazanimi in drugimi podobnimi proble- mi so se na seji dogovorili, da je o vsem potrebno zbra- ti čimveč konkretnih podat- kov in analiz, kar bo služilo tudi članom konference ZKS iz ptujske občine, da (Nadaljevanje na 2. strani) VREME do nedelje, 17. okt. 1971. Zadnji krajec bo v po- nedeljek, 11. oktobra, ob 6.30. Napoved: do sobote, 9. oktobra, bo spremenljivo in hlad- neje, Večjih padavin ne bo, bodo pa posamezne plohe v valovih. Od 10. oktobra dalje bo lepo vreme in toplo okrog 18 stopinj C. Alojz Cestnik V občini Slovenska Bistrica se je javnih razprav o starostnem zavaro- vanju kmetov udeležilo le malo občanov. Kljub temu je bilo jasno, da kmetje niso za takšen način zavarovanja, ki bi njihov položaj še po- slabKŠal. Zato so zavrnili teze o starostnem zavarovanju Kmetje postavljajo vpraša- nje, kje je njihova pravica do minulega dela Izvršni odbor občinske konference SZDL Slovenska Bistrica je pretekli teden razpravljal o poteku javnih razprav o tezah za starost- no zavarovanje kmetov. Naj- prej smo izvedeli, da so razprave pripravili v 12 kra- jih ter da se jih je skupno udeležilo le okoli 120 kme- tov. Tako slabemu odzivu so člani izvršnega odbora po- svetili malce več pozornosti. Ugotavljali so, da je slaba udeležba v zadnjih letih po- gost po^av, vzroki pa so v glavnem tudi znani. Občani so postali dokaj apatični, kajti največkrat se pripeti, da nimajo možnosti odloča- nja ali spreminjanja v za- devah, ki so zanje še tako pomembne. Nobenega problema ni ta- krat. ko gre za reševanje krajevnih problemov, kjer je njihovo odločanje nepo- sredno in se vsi zavzemajo za najboljšo rešitev. Razprava o starostnem za- varovanju kmetov je poka- zala, da nihče ni proti, nih- če pa tudi ni za tako zava- rovanje, kj bi pomenilo to- likšno breme, da ga večina ne bi zmogla. Sekciji za kmotijstvo pri republiški k nfef-enci SZDL in republiški konferenci so namenili naslednjo odloči- tev: »Izv.šni odbor OK SZDl. Slovenska Bistrica Je na svoji seji 30. septembra ob- ravnaval razpravo o tezah zakona pokojninskega zava- rovanja kmetov in enoglas- no sprejel naslednji sklep: Izvršilni odbor v celoti za- vrača v tezah predvidene konstrukcije financiranja, ki ne zagotavlja obstoja takega zavarovanja, ker je solidar- nost pristranska enostran- sko. lO predlaga, da se za- kon pripravi, vendar naj predstavlja enotno socialno zavarovanje, z enako soli- darnostjo vseh slojev, da prispeva več tisti, ki več ima. Razprave so pokazale, da kmetje niso za takšen kon- cept financiranja in takšno solidarnost, ki je enostran- ska. Dejstvo je, da je eko- nomski položaj naših kme- tov zelo težak, ne samo za- radi razdrobljenosti kmetij, tehiveč tudi zaradi neugod- ne starostne strukture. Med našimi kmeti je zelo malo blagovnih proizvajalcev,^ za- radi česar bodo mnogi še v slabšem položaju. Ze breme- na zdravstvenega zavarova- nja, ob ostalih davščinah, so dosegla takšen razmah, da v preteklih letih veliko šte- vilo zavarova-ncev ni imelo pogojev za zdravljenje, kar že sedaj obremenjuje občin- ski proračun. Glede na malo število kmetov v Sloveniji, ki se bo v perspektivi še zmanjšalo, bi edino vključitev v enot- no nacionalno zavarovanje zagotovilo socialno varnost kmetov. Pokojnina, ki je predvide- na (250 din), je izenačena s socialnimi podporami, ki so v letu 1971 s pomočjo repu- bliške finančne intervencije dosegle 250 din. Kmetje po- stavljajo vprašanje, kje je njihova pravica do minule- ga dela? lO je prepričan, da bi bilo samo ob enotnem socialnem zavarovanju trajno rešeno eno izmed vprašanj neraz- vitiii področij v Sloveniji.« Tako menijo v Slovenski Bistrici. Prepričani smo, da tudi kmetje drugod ne mo- rejo imeti veliko drugačnih stališč, čeprav bodo morda občinske konference spreje- le teze. Ze v osnovi moramo zastaviti vse sile v najbolj- šo in najbolj racionalno re- šitev. S tem nočemo reči, da je bistriško stališče najbolj pravilno. Morda bo kdo po- rekel, da je najlažje teze za- vrniti, vendar moramo po- udariti, da so kmetje člani socialistične skupnosti, ki se zavzema za humane in soli- darne odnose v družbi. Ker v taki skupnosti živimo, bi morali dobro premisliti, pre- cle.n odločamo nekaj, kar za del naše družbe np bi bilo sprejemljivo. D. Utenkar 2 stran tednik — četrtek, 7. oktobra Naše gospodarstvo Vrednost uvoza letos dvakrat večja od izvoza. Kje je izhod? (Tanjug) Največji problem, s katerim se srečuje danes jugoslovanska zunanja trgo- vi-na, je izredno visok zuna- nje trgovinsiki deficit. Za le- tošnjih 8 mesecev znaša 16 milijard in 538 milijo-nov di- narjev. To ie vsek-akor re- kord na vsa pK>vojna leta. Po nekaterih podatk.h se zade- ve obračajo v septembru na bolje, vendar je to zboljša- nje oreslabo, da bi lahko kaj popravilo. Razlika med vred- nostjo uvoza in izvoza v le- tošnjih prvih osniih mesecih je tako velika, da je malo verjetno, da jo bo mogoče do konca leta resneje zmanj- šati. Plačilna bilanca je nekaj povoljnejša, ker se kompen- zira blagovni deficit v veliki meri z nebla^govnim prili- vom. Ta.ko bo rekordni uvoz nevtraliziran z neblagovnim prilivom PROBLEM NEUSKLAJENOSTI Vprašanje velikega defici- ta v zuniiijetj-govinski bi- lanci ie v izraziti neusklaje- nosti strukturnih dejavni- kov kot tudi obsega povpra- ševanja z možnostmi ponud- be domače proizvodnje v dr- žavi. Tu mislimo predvsem tisto področje povpraševa- nja, ki je sicer usmerjeno na zunar.ie izvore o^ikrbovanja. Gre za opremo, reprodukcij- ■ ski material in proizvode ši- roke porabe, ki jih domače kapacitete ne morejo nuditi. "Na visok deficit pomembno vpliva tudi uvoz tistih suro- vin, ki jih doma sploh ni- mamo. To je treba posebej upoštevati. Blage, namenje- no za investicijsko porabo so predvsem proizvodi, ki jih glede na tehnološke in razvo.-re potrebe domače in- dustrije ni mogoče nadome- stiti z domačimi proizvodi. Glede na to je mogoče raču- nati, da bo ta pritisk na zu- nanjetrgovinsko bilanco dal v bodočnosti nove proizvod- ne kapacitete, ki bodo lahko nudile tujim tržiščem več blaga, po katerem povprašu- je. SO TUDI OBJEKTIVNI RAZLOGI Ne moremo pozabiti na dejstvo, da je na področju investicijs^ke porabe po- pomembno tudi to, da pri- tisk tuje konkurence tišči naša podjetja v proces mo- dernizacije, ki jo morajo iz- vesti ne glede na plačilno bilanco Jugoslavije. S tega vidika je visok uvoz celo u- pravičen. V kolikor je beseda o uvo- zu reprodukcijskega materi- ala in blaga široke porabe, bi morali zadevo obravnava- ti še z enega vidika. Veliko število Jugoslovanov, ki so zaj:osleni v tujini, prinaša- jo v domovino stotime n^nj nov dolarjev v obliki tivne kupne moči. To fi no vpliva na večje pov»)!l rl ševanje po blagu, ki de na domačo kupno '' manj zahtevana in dostot,' potrošniku. Znaten ^gi \ kupne moči se porabi ^ I za predmete osebnega su I darda, za aivtomobile, staj^ vanja itd. Tako pregreta dustrijska proizvodnja ^ tira visoko stopnjo uvozai bi smeli pozabiti tudi , vsoto, ki jo naša drž;! plačuje za uvoz hrane K drugega blaga, ki ga uvaj iJ da bi intervenirala na j je mačem tržišču. ^ Upoštevajoč vse to je y il ba računati, da bo kon: Socialne razlike so vse večje (Nadaljevanj« s 1. strani) bodo argumentirano podpr- li tista prizadevanja v ZK Slovenije, kise zavzemajo za hiter, pospešeni ekonomski in socialni razvoj ma«j raz- vitih območij, kot to naka- zuje ustrezni republiški za- kon in zasnove koncepta dolgoročnega razvoja Slove- nije. Predvsem pa bi se mo- rali odločno zavzeti za to, da bi v Sloveniji uveljavili e- notni samoupravni in soli- darnostni sistem financira- nja šolstva, tu se delno že uvaja in prav v ptujski ob- čini smo priča znatnemu iz- boljšanju na tem področju, zato t. po enaki poti morah iti tudi na področju zdrav- stvenega varstva delavcev in kmetov, pokojninskega za- varovanja kmetov in social- nega varstva družbene po- moči potretnim občanom. Kaj pa vikendi? Precejšnji razponi osebnih dohodkov glede na izobraz- beno in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v ptuj- ski občini nedvomno tudi u- stvariajo vse večje razlike v materialnem položaju ljudi. Toda to je v skladu z našim specifičnim ekonomskim in družbenim razvojem. Proti takim razponom, ki pomeni- jo pravično vrednotenje de- ja.nskega umskega in fizič- nega dela nima nihče niče- sar. Delovni ljudje pa zelo obsojajo neupravičene boga- titve na račun tujega dela, raznih špekulacij na račun vrzeli v zakonodaji, utaj družbenih dajatev in podob- ne negativne pojave. Povezano s tem, je na se- ji komisije nanesla razprava tudi na vikende ali pc^itni- 6ke hišice, ki si jih urej^i, rlpsti na območju Haloz vse več Dtui&kih občanov. To so preomo kaj v Ormožu zgra- i že čez 2 ali 3 leta, dej- ! je. da zgradili bomo. i f^inja je odložena vsaj ta- ij* dolgo, dokler Intes ne u- i lastnih sredstev ali jih J pod ugodfjimi kreditni- ,, oogoji. so bili glavni vzroki. " ste odstopili od gradnje ' I kot bi v Ormožu rekli, cl^ste »požrli« obljubo? 3' ^STEBT.0VNIK: Akumula- jiv pekarski ind^ustriji ie li'''edno nizka. Cene naših '■■»'zvodov so Dod stalno ' ij^beno kontrolo Po na- '^raču nih hi s proizvod- ff'"v novi DPkarni. če bi jo zgradili. lahko po- i"'' le 25 odstotkov obvez- 7,aradi tega se odpi- 1, Vprašanje, od kod vzeti za plačilo ostalih 75 odstotkov. Torej pekarna ne bi bila rentabilna. Dovolite, mogoče bo vpra- šanje zvenela zlobno: Ali te- ga ob integraciji niste vede- li? STEBLOVNIK: Vse to smo ob integraciji dobro vedeli! Spremembe so nastale po- tem. Mi smo računali, da bo opekarna stala 300 starih milijonov, tako kot radgon- ska, ki smo jo letos januar- ja pustili v obratovanje. Mi- slili smo, da bomo na osnovi istih načrtov lahko gradili v Ormožu. Medtem so se spre- menili nekateri tehnološki postopki, ki bi jih morali pr' gradnji nove pekarne upo- števati. Prišlo je tudi do spremembe cen gradbenega rnateriala in tako je cena na- rasla od predvidenih 300 na C50 milijonov dinarjev. Parcela, ki ste jo kupili v Ormožu in namenili novo- gradnji je še zmeraj na razpolago. Kaj nameravate z njo? Jo boste mogoče proda- li? STEBLOVNIK: Ze iz od- govora na prva vprašanje se da sklepati, da zemlje ne odstopamo nikom^ur. V Or- možu smo imeli namen zgra- diti naš objekt in obljuba dela dolg; pa ne samo za- radi tega. Intesov razvojni program teži za osvajanjem novih proizvodnih progra- mov. -Novosti bomo locirali v manj razvitih občinah. Pa spet moram opozoriti: ne gre za ceneno delovno silo. Naši delavci so povsod ena- ko plačani. Torej nameravate v Ormo- žu, seveda v bližnji prihod- njosti, zgradit! nekakšen so- doben objekt, ki pa po vsej verjetnosti ne bo pekarna? STEBLOVNIK: Da. Vam in vsem Ormožanom je znano, da sedanje kapaci- tete ormoške pekarne ne za- doščajo. Delavci delajo v po- gojih, ki s« verjetno najtež- ji od vseh Intesovih obra- tov širom Slovenije in so- sednje republike Hrvaške. V Ormožu tudi večkrat zmanj- ka kruha. Ali boste kako sa- nirali te probleme? STEBLOVNIK: Pogoji dela v ormoški pekami so res da najslabši, kar jih poznam. O razvojnem program.u Intesa in sprejemnih načrtih okrog novogradnje smo se pred kratkim pogovarjali z de- lovnim kolektivom ormoške pekarne. Zasnovali smo tr: variante: adaptacijo seda- nie pek.Trne, ukinitev obrata in dovažanie kiuha iz Lju- tomera in Ptuja ter /manj- šanje proizvodnje v okviru obstoječih možnosti in del- no pomoč z dovažanjem iz obmejnih krajev, kjer ima- mo svoje obrate. Delavci so se odločili za prvo varianto. O tem smo obvestili tudi or- moškoo bčinsko skupščino. S tem v zveži smo že naročili načrte. Ce ne bo kakšnih ne- predvidenih težav, te pa to- krat ne morejo priti z naše strani, bo rekonstrukcija o- pravljena do aprila prihod- nje leto. Cas naju je že priganjal, zato snio generalnemu direk- torju Intes-a zaželeli nasvi- denje. Ob slovesu je dejal: Po enem letu ali dveh me naj nihče ne vpraša, kaj sem obljubil. Bil sem močno kri- tiziran, da sem neke oblju- be dajal na pamet. Upošte- vati je treba cene ter razne devalvacije in revalvacije. potem kredite in specifičen (slab) položaj živilske indu- strije. Sedanja ocena, da je to bila najslabša integracija v občini Ormož, ni pravilna. Naš namen ni bil karkoli iz Ormoža odnesti. Dokazali bomo, da so in bodo naši nameni nasprotni. Jože Rakuša Davna želja uresničena Z lastnimi sredstvi do boljših cest y slogi je nioč in če je vo- lja, se lahko s skupnimi močmi marsikaj doseže. Ta- ko nekako so menili vaščani Spodnje in Zgornje Hajdi- ne ter se lotili nove akcije. Nove snno zapisali zato, ker so Hajdinčani že pred leti, točneje leta 1966, imeli več- jo akcijo, ko so se odločili, da si sami z lastnimi sred- stvi napeljejo v svoje doma- čije vodovod, letos pa ima- jo še obsežnejšo delovno ak- cijo, ko bodo modernizirali svoje cestno omrežje. Ko pravimo modernizirali, po- meni, da si bodo ceste raz- širili in nanje položili asfalt ter se s tem za vedno poslo- vili od prahu, v deževnem vremenu pa od blata. Franca Zupaniča v Hajdi- ni smo povprašali o poteku akcije za modernizacijo cest- nega omrežja skozi naselje. Kljub obilici dela si je za trenutek vzel čas ter nam odgovarjal na vprašanja. Med drugim je dejal: »Pri nas v Hajdini skoraj ni bilo zbora volilcev, da ne bi stekla beseda tudi o as- faltiranju cest. Na treh zad- njih zborih smo že nekoliko točneje sprejeli načrte. Naj- prej smo v ta namen dokaj uspešno izvedli referendum o krajevnem samoprispevku, ki je bil sprejet januarja le- tos. Razumljivo, da ta denar še zdaleč ni bil dovolj. Za- to smo se lotili tudi prosto- voljinega zbiranja denarja za asfaltiranje cest v obeh va- seh. Se več. Asfalt bomo na- peljali celo do našega poko- pališča. Mimogrede: nedav- no tega smo kupili tudi mr- tvaški voz. Do sedaj smo že zbrali ne- kaj nad 170.000 novih dinar- jev. Poleg tega so za cesto prispevali še občina lOO.OOO dinarjev, TP Izbira 25.000, KK Ptuj 20.000, Obrat za kooperacijo v Hajdini 10.000 dinarjev medtem, ko se bo na posebnem računu o obli- ki krajevnega samoprispev- ka zbralo v petih letih ka- kih 400.000 dinarjev. K naši krajevni skupnosti spadajo tudi vasi kot je Slo- venja vas, Skorba. Dražen- ci, Hajdoše in Gerečja vas. To omenjam zato, ker vsa- ki vasi pripada od zbranih sredstev krajevnega samo- prispevka 70 odstotkov, kar lahko same porabijo za svo- je vaške potrebe, le 30 rKl- stotkov zbranih sredstev se lahko porabi za skupne po- trebe. Tako bodo prebivalci Slovenje vasi, kjer sicer ne potrebujejo asfalta, denar- Dorabili verjetno za potrebe gasilstva; to je gradnjo no- vega gasilskega doma ter na- bavo gasilske opreme. Drug- je pa zopet za druge skup- ne potrebe o čemer se bodo pač vaščani sami pogovori- li na skupnih sestankih.« Kot sem slišal, se vaščani v Dražencih že pogovarjajo, da si bodo prihodnje leto tu- di modernizirali svoje vaške ceste, za kar bodo porabili denar, zbran v obliki kra- jevnega samoprispevka. Ker pa tega denarja seveda ne bo dovolj, bodo tudi tu zbi- rali prostovoljne prispevke. Pri tem.se bodo pač zgledo- vali pos vojih sosedih v Haj- dini. Naj omenimo, da so tu dali oziroma podpisali ob- veznice kar od 500 do 10.000 dinarjev. Najbolj sta se pri tem izkazala Stanko Zupa- nič in Vlado, ki sta oba siku- paj prispevala kar 10.000 di- narjev. oziroma stari, mili- jon. Nazadnje pa še naj zapiše- mo. da .se nekateri, celo pre- možni kmetje izmikajo te- mu. da bi nrisnevali svoj de- lež za lenšo cesto, čeprav jo bodo tako kot ostali vsako- dnevno uix»rab1iali. da o drugih ueodno-stih ki iih pri- meša v vsako va? asf.alt, že niti nr govorimo K .'^reči t:0 • to 1p nos'!mf>'/niVi. ki ne ra- -iimpio =;ki)nnih ootreb Ker ni t-ireiKizno ^udi od njih pričakujemo solidarnost. F. H. t V ORMOŽU SO POTRDIL? KANDIDATE Člani kandidacijsike konfe- rence pri občinski konferen- ci SZDL Ormož so v petek potrdili kandidate za nado- mestne volitve v zbor naro- dov zvezne skupščine. Od predlaganih kandidatov: Ni- ko Belopavlovič, Majda Ga- spari, Marko Kržisnik, Franc Rogelj in Mihaela Vrbič ni dobil ustreznega števila gla- sov edino Niko Belopavlo- vič. V nadaljevanju seje, ki jo ie vodil predsednik občin- ske konference SZDL Ormož Vladimir Ožbolt so se še po- govorili o poteku javne raz- prave o ustavnih amandma- jih ustave SR Slovenije. Razprava je v polnem teku. Računajo, da bo ta teden v krajevnih organizacijah SZDL zaključena. V delov- nih in sindikalnih organiza- cijah pa so z razpravo šele pričeli in jo bodo končali najpozneje do 15. oktobra letos. Sklenili so formirati komisijo, ki bo zbrala vse predloge in pripombe jih izoblikovala v stališča ter jih v enotnem dokumentu aoslala republiški ustavni komisiji. Še prej pa bodo ti sklepi obravnavani na sede- žih družbenopolitičnih orga- nizacij in občinske skupšči- ne. Na koncu so še evidenti- rali kandidata občinske kon- ference SZDL Ormož v re- publi.šk: konferenci SZDL. Po predlogu naj bi bila de- legat Marica Brazda, sekre- tar OK SZDL Ormož. jr Obveščamo prebivalce naselij Vel. Ne- delja, Mihovci, Hajndl, Ormož in druge, da sta novozgrajena jamborska transfor- matorska postaja in visokonapetostni električni vod pod napetostjo. Plezanje po jamborju in drogovih je nevarno za življenie. EIcktro Maribor - Ptuj ♦ STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 7. oktobra ig^j T' Razmiš^anja ob dopolnilih ustave SR Slovenije SLOVENIJA — DR2AVA DELAVSKEGA RAZREDA n. Amandmaji XXVI.' do XXXVI. k ustavi SR Slove- nije vsebujejo ustavnajnače- la o družbenoekonomskem sistemu oziroma urejajo družbenoekonomska razmer- ja, zato jih na kratko ime- nujemo kar »ekonomske« a- mandmaje. To pa ne pome- ni, da je njihovo uresničeva- nje omejeno samo na ožje ekonomsko področje, saj s poseganjem v temeljna pro- izvodna razmerja, s spremi- njanjem položaja delovnega človeka v združenem delu in organizacij združenega dela v procesu družbene repro- dukcije, ter ne nazadnje tudi s sprostitvijo možnosti za samostojno opravljanje o- sebnega dela, odločilno vpli- vajo na razvijanje družbe kot celote. Družbena politič- na nadgradnja v celoti, ob- likovanje in delovanje or- ganov družbenopolitičnih skupnosti (predsedstva, skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov), razmer- ja med federacijo, republiko in občino, morajo biti po- stavljena tako. da omogoča- jo uresničevanje temeljnih samoupravnih pravic delov- nih ljudi. To ie storjeno de- loma že s sedanjimi ustav- nimi amandmaji od amand- maja XXXVII. dalje, do- končno pa bo izpeljano v drugi fazi ustavnih spre- memb. ko bodo na vrsti vprašanja skupščinskega in komunalnega sistema. Zgoraj povedano velja še posebej za amandmaje od XXVI. do tridesetega, ki predstavljajo jedro družbe- noekonomskega sistema. Temeljne pravice delavca v združenem delu in položaj organizacij združenega dela na znotraj in navzven v po- vezovanju z drugimi orga- nizacijami. morata biti enot- no urejena za vso Jugosla- vijo, saj predstavljata te- melje naše posebne noti v iz- gr; '»nji socializma. Zato XXVI. republiški amandma povzema (iz enakih razlogov pa tudi XXVIII. in devetin- dvajseti pa tudi deloma tri- deseti republiški amandma) besedilo XXI. zveznega a- mandmaja Pri tem ne gre za pasivno »prepisovanie« zveznih ustavnih določb, kot poenostavljeno mislijo ne- kateri. temveč za uresničeva- nje nove vloge SR Sloveni- je kot države in samouprav- ošt€vati velja dejstvo, da je promet močno povečan, ker je zaprt most pri Bor- lu in gre ves turistični in tranzitni promet gkozi Sredi- šče in naprej. Tako so prejš- nji teden zabeležili kar štiri prometne nesreče sicer brez teles-nih poškodb toda z vcf- jo materialno škodo. Kljub opozorilom delo na cesti in omejitev na trideset kilome- trov se je neki Colan Vohid iz Dubrovnika, kljub 19 me- trov dolgi zavorni poti za- letel v spuščene zapornice tako, da je na avtomobilu za 2000 dinarjev škode. Naj o- menimo še en zanimiv pri- mer. Maks Horvat iz Trgovi- šča pri Veliki Nedelji se je peljal gledat, kako gradijo cesto in kako daleč so že. Cesta mu je bila očitno všeč, saj je svojega novega »prin- ca« pognal tako močno, da ga je v enem od številnih o- vinkov potegnilo s ceste. Ma- terialna škoda znaša 5000 dinarjev. Poznavalci cest pravijo, da je ta prenovljena cesta gle- de ovinkov mnogo slabša kot sicer zaiana viju.ga«ta cesta proti Radencem. Graditelji pa zatrjujejo, da vs^k ovi- nek »zdrži« 70 km na uro. Toda ali gradimo ceste za bodočnost, ki ni v znam^enju 70 km hitrosti, ali za pre- teklost? PIONIRSKA . KONFERENCA ' V sredo, dne 29. sept^ bra, je bila v avli osnJ šole Pohorski odred pi^ ' ska konferenca, ki so jj fl udeležilo učitelji in učen^.} . šole v velikem številu. IC Pionirska konferenca vsebovala štiri točke: , | 1. izvolitev delovnega pj sedstva; T 2. poročilo o opravlje®, delu pionirske organizaj; v lanskem šolskem letu; tf' 3. Delovni da^n za s^li P' leto 1971-72; ti 4. razno. « Pionirska konferenca bila v dokaj slavnostji vzdušju. Mladinski pe^ zbor domače šole je z^ dve pesmi, mlajša pionj je recitirala pesem To« Pavčka — Marinka in k mladinka pa tudi Pavčki Novi mož. I Poročilo o opravljei delu pionirske organizat v lanskem šolskem letu ^ prebrala lanska predsedu pionirske organizacije. \ Za letošnje šolsko leto sorejeli pionirji precej j log in obveznosti. TekmoJ bodo za Ingoličevo tekil valno značko, udeležili se bodo natečaja Vesele le v pionirskem listu in J pod skupnim naslovom soč radosti ter Pohoda poteh partizanske Ljublja Sprejeli in oddali bodo t Kurirčkovo pošto. Pioni in mladinci se bomo tudi tos pomerili z učenci iz di gih šol v šahu,_ matemat in raznih športnih tekJTi«^ njih. Literarni krožek b« izdajal šolsko glasilo N) misel trikrat v šols^kem k po potrebi pa tudi več rednih številk glasiJa. Pod točko razno so pr< stavniki krožkov, ki jih letos na šoli okoli 20, brali delovni plan kroS za letošnje leto. Na koij konference je spregovorU deležencem konference ravnatelj šole, Marjan I beljak. Spodbujal je uče! naj se v tem šolskem lett bolj potrudimo, opozoril napake, ki zavirajo večjr peh in zaželel mnogo uspf pri šolskem delu in pri v( tekmovanjih in nalogah, smo si jih zastavili. Za ' nec je osmošolka obit"' v imenu mladincev — ost šolcev, pomoč pri njihov delu iin nalogah. Vesna Vre Iz smefičča ob pokopališču uha.jajo strupeni plini, zato je tudi slika nekoliko zamegljena Iz ovinka v ovinek — škoda dela in materiala Obveščamo prebivalce naselij Stogov- ci, Skrblje, Stanečka vas, Majšperk in druge, da sta jamborska transformator- ska postaja in novozgrajeni visokonape- tostni električni vod pod napetostjo. Plezanje po jamborju in drogovih je nevarno za življenje. Elektro Maribor - Ptuj V MRAKU Ko bliža se večer, in mama trudna delo odi mi pravi: 3Vesna, na sprehod bi zdajle ' Ko pade mrak in mir nad polji obleži, mi Dravi mama: »Vesna, ne zgreši mi pf Vesna ^ iik — Četrtek, 7. oktobra 1971 I pričetkom manevrov jugoslovanske arma- 1 teritorialnih sil »Svoboda 71« smo obiska- ote podpolkovnika Pavloviča in se seznanili lam nalog fantov v uniformah risrčno srečanje inevri »Svoboda 71« so ilnem zamahu. Pripad- oboroženih sil Jugosla- preizkušajo svoje ob- tine sposobnosti. Nedol- ega je delegacija skup- Pripadniike naše armade o zmotili pri opravljanju t iamed številnih nalog, ipniški ogenj je dal vede- ,4a gre to pot »zares«. v i Medtem ko so nekateri iz- I fJevali naloge, so drugi v I '^i opazovalcev »počivali«. (^itib temu, da niso bili v ščine občine Slovenska Bi- strica z Mirom Kolen kom na čelu obiskala enote podpol- kovnika Vlajka Pavloviča. Pridmžili smo se jim in za- beležili nekaj utrinkov. opazovalnici so hitro ugo- tavljali točnost zadetkov in tovarišem ob topovih spo- ročali popravke. ospredju, pa jih ni motilo, da ne bi dodali svoje »stro- kovne« besede. Gostje iz Slovenske Bi- strice in pripadniki armade so se po končani vaji okrep- čali s fižolom, ki je pod mi- lim nebom še bolj teknil. Na tovariškem večeru, ki je sledil, pa so se jim pridru- žili še gostje iz kočevske in ribniške občine, med kateri- rni smo lahko prisluhnili tu- di narodnemu heroju Jože- tu Boldanu-Silnemu in no- silcu oartizanske spomenice 1941 Nacetu Karničniku Srečanje je bilo prisrčno, takšno pač. kot so mnoga druga med pripadnik) naše armade in ljudstvom D. Utenka^r NAŠLI UTOPLJENKO Devetnajstletni Anton Krajnc iz Prerada je prejš- nji teden obvestil organe javne varnosti, da v potoku ob njegovi hisi leži truplo neznane genske. Po ugotovitvah organov milice je ponesrečenka de- vetinpetdesetletna Marija Janžekovič iz Prerada. Jan- žekovičeva je usodnega dne pomagala trgati koruzo pri Mariji Golob, ko pa se js zvečer vračala ob potoku do- mov, je verjetno spodrsnila in padla v vodo, ki pa je na tem mestu globoka okfog 30 centimetrov. Za-adi utruje- nosti pa se ni mogla rešiti, kar je sicer poizkušala. Na truplu ni bilo opaziti nobe- nih znakov nasilja. -mn- TATOVA STA IZGI- NILA v nočnih urah minulega tedna sta neznanca razbila šipo v trgovini trgovskega podjetja Panonija Ptuj v Bukovcih pri Gorišnici. Sko- zi razbito okno sta se splazi- la v trgovino, kjer sta s predmeti, ki sta jih našla v trgovini, odprla blagajno in odnesla 1377,65 din in 200 nemških mark. Po izjavah poslovodje v trgovini, si ne- znana obiskovalca nista pri- svojila nobenih drugih pred- metov. -mn- POCILA ZRAČNICA v petek, 1. oktobra 1971 se je v vasi Loperšice na ce- sti II. reda pripetila promet- na nesreča, ker je na avto- mobilu i>očila zračnica. Voznik Smail Račko iz Ki- sača pri Novem Sadu je pe- ljal svoj osebni avto iz Or- moža nroti Cakovcu. Z njim je bila njegova žena Ana. V levem ovinku izvon vasi Loneršice, kjer cesta zavije proti Obrežu, mu je počila desna zadnja zračnica. Avto- mobil je pričelo zanašali in nazadnje je zdrsel po 3 me- tre visokem nasipu na njivo, kjer je obstal n.T svoji stre- hi. Telesnih poškodb ni bilo- Materialna škoda znaša 4,000.000 dinarjev Voznik je bil trezen. jr Pred naborno komisijo Nedavno so fantje iz bi- striške občine spet stopili pred naborno komisijo. O- glasili smo se v domu JLA, kjer je komisija tri dni de- lovala pod predsedstvom majorja Gojka Lepojeviča. Prva ugotovitev je bila, da bi večina vojaških obvezni- kov, ki so si to »pravico« šele pridobili, najraje služili v avto enotah. Za vse seve- da ni bilo prostora, mnog: pa so odpadli iz zdravstve- nih razlogov. Gojko Lepojevič, ki je d" tem poslu že star maček, je seveda vsakega povprašal po njegovih željah. Lahko rečemo, da je večini ugodil, če pa ie kateri_ pristal na- mesto pri šoferjih med gra- ničarji, pa tudi ni bilo pre- hudo. Le malo je bilo takih, ki bi želeli obleči mornariško uniformo, zato smo bili to- liko bolj pozorni, ko je eden izmed nabornikov izrazil ta- ko željo. Pa je fant imel smolo, kajti za ta rod je pet razredov osnovne šole prav zares premalo. Ob koncu smo Gojka Le- pojeviča še povprašali, koli- ko fantov je za .služenje vo- jaškega roka ne.sposobnih in kje so glavni vzroki za to. »Število nesposobnih ni tako veliko kot kaže prvi vtis. Mnogi, ki jih nismo razporedili, bodo ob letu spet prišli. Zadnja leta ugo- tavljamo, da je vedno več fantov nesposobnih za slu- ženje vojaškega roka zaradi obolenj srca, sluha, vida in slabe razvitosti. Mnogi niti ne vedo, da slabo vidijo, to ugotavljajo šele specialisti in se seveda njihovo zdrav- ljenje prične zelo kasno.« -d TAKO iE PRAV! Na četrtkovi seji UO DPD Svoboda Ptuj so razpravlja- li o dosedanji realizaciji de- lovnega programa društva oziroma sekcij ter o delu, ki jih čaka do konca koledar- skega leta. Vse sekcije so bile izredno aktivne. Prav zato ni bilo težko pri dodeljevanju sred- stev za opravljeno delo. Te- meljna kulturna skupnost Ptuj je namreč na osnovi programov dela posameznih sekcij in društva kot celote, v okviru razpoložljivih sred- stev, odobrila sredstva za kulturno-prosvetro dejav- nost. Priznati moramo, da je bila razprava prav ob tej točki dnevnega reda izredno zanimiva. Tako čla-ni UO društva kot predstavniki sek cij so primerjali zastavljeni program na eni in realizira- ni na drugi strani. Prišlo je, labko zapišemo, da samou- pravne delitve znotraj dru- štva po vloženem delu, pa naj je šlo le za starega tiso- čaka ali kaj več. Lep primer dajanja obra- čuna skupnosti, ki je aktiv- nost financirala. Pa še po- snemanja vreden! Večina se-^kcij je že pred popolno realizacijo zastavlje- nih programov, le za dve pa prihaja glavna sezona šele zdaj, tako da lahko račuma- mo na 100-odstotno realizaci- jo. Se več! Na seji UO so se dokončno dogovorili tudi o klubu DPD Svoboda Ptuj, novi obliki združevanja in organiziranosti ljubiteljev kulture. Les lan Obveščamo prebivalce naselij Grabe, Obrež, Središče in -druge, da sta novo- zgrajena elektroenergetska objekta viso- konapetostni vod in transformatorska postaja v Grabah pri Središču pod nape- tostjo. Vstop v transformatorsko postajo, ple- zanje po drogovih in dotikanje vodnikov je nevarno za ži^^lionie. Elektro Maribor - Ptu j s STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 7. oktobra is,^ ^ Delo in načrti KS Središče Krajevna skupnost Sredi- Sče ob Dravi je prejšnji te- den asfaltirala letos že dru- go uiico. Kalkor pri prejšnji «0 tudi pjri adaptaciji te, tako imenovane Poštng uli- ce v veliki meri sodelovali občani, predvsem prebival- ci omenjene _ ulice, saj so poleg samoprispevka plačali Se nad 2 stara milijona di- narjev. Tudi navM gramoza so občani opravili zastonj. Dve, v kratkem času o- pravljeni akciji potrjujeta interes občanov za delo, so menili člani sveta krajevne ^uipnosti minuli petek na svoji seji. Ljudje od krajev- ne skupnosti nekaj pričaku- jejo in ta jih ne sme razo- čarati. Potrebno je narediti prednostni načrt in se ga strogo držati. Delati pa je seveda treba tako, da bodp ljudje še bolj zadovoljni. Najprej opraviti najbolj nuj- ne stvari in šele na^o nada- ljevati z asfaltiranjem. V zvezi s tem smo še izvedeli, da ima ta gikiupnost že izde- lan dolgoročni načrt za pri- jetnejšo ureditev naselij svojega območja. Toda stara tradicija nasprotovanja in nezaupanja med Središčem in Obrežem je tudi tukaj prišla na površje. Prebival- ci Obreža so zahtevali delitev sredstev, da si ne bi Sredi- ščani asfaltirali svojih ulic tudi z njihovim denarjem. Prisotni so po daljši in žolč- ni razpravi smatrali, da bi kakršnakoli odločitev te vr- ste lahko bila nepremišljena in zaradi tega zaletava. Za- to so zadolžili predsednika te skvipnosti Franca Forst- neriča, da do prihodnje seje pripravi nekakšen pre- gled in izračune, koliko ka- tera vas prispeva. V nadaljevanju scje So menili, da bodo morali ne- kaj storiti z grobarjem, ki prejema 700 din mesečnega dohodka, a od tega ni skoraj nobene koristi. Padli so tu- di očitki na občino Ormož, ki krajevnim centrom sploh ne pomaga pri urejevanju komunalnih objektov in na- prav. Sklenili so sklicati zbor občanov v Godenincih ter v tem kraju urediti ko- munalne probleme. Odborni- ki te vasi se siploh ne ude- ležujejo sej KS in sploh ne delajo. jr Letos že druga asfaltirana ulica v Središču ob Dravi Še: »Težko je človeku deliti, kaj šele jemati« piscu članka »Težko je člo- veku deliti, kaj šele jema- ti,«, objavljenega v 39. šte- vilki vašega Tednika, želim odgovoriti sledeče: Trditve o tem članku, češ da od zdravstvenega zavaro- vanja kmetje v občini Or- mož mimogrede povedano nimajo skoraj nobenih ko- risti, so v nasprotju z dejan- skim stanjem in imajo na- men kmečko prebivalstvo te občine • prepričati, ' da je zdravstveno zavarovanje za njih le ogromno breme. Ne želim na tem mestu a- nalizirati podrobno dohod- ke in izdatke sklada zdrav- stvenega zavarovanja naše regije in posebej v občini Or- mož, ker smatram, da zado- stuje, če povem, da se v ve- liki večini zbrana sredstva za to zavarovanje potrošijo izključno za stroške zdrav- ljenja kmečkega prebival- stva. V občini Ormož predvideno, da se bo v le, to 1971 zibralo ca. 189 mili. jonov starih dinarjev (obloj odst. realizaciji!?). Od tegj zneska porabi služba skoraj 6000 zavarovancev le stro- ške za osebni dohodek enega delavca s poprečnim oseb- nim dohodkom_ 120.000 SD, Kaj to pomeni napram 18s milj. SD, si lahko vsak sam izračuna. Ce k vsemu temu še do- dam, da imajo v kmečkem zdravstvenem _ zavarovanju vsi otroci, stari do IS- Jetiji mladina do 18 let pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, v enakem obsegu pa tudi kmetje — borci in nje- govi družinski člani, vsi o- stali pa tudi v primeru ob- veznih oblik zdravstvenega varstva, potem to zgovorni^ priča, da trditve pisca nis« točne. Adi Sarman ROPARJA NISTA IMELA SREČE V soboto, 4. septembra t. 1. je sedemdesetletni Leo- pold Orlovič iz Pragerskega šit. 121 v gozdu na Sestržah srečal neznanca, ki se mu je ponudil, da nrju bo z motor- no žago prežagal drva, ki jih je Orlovič res imel. Ta je ponudbo sprejel, vendar je neznanca povabil na Sta- teiiberg, češ, da bosta prej nekaj popila in šele potem odšla na delo. V gostilni pa je neznani srečal svojega tovariža, ki mu je povedal, da ima Or- lovič precej denarja, nakar sta se zmenila, da ga bosta počakala ob gozdni poti, ga napadla in mu vzela denar. Po poznejših ugotovitvah postaje milice v Majšperku sta bila storilca Stanko Do- rič in Frangež, doma nekje iz okolice Sesterž. Dorič je Orloviča z mopedom odpe- ljal po gozdni poti, kjer naj bi ga čakal Frangež, da bi tako skupno opravila name- njeno nezakonito delo. Ker pa Frangež ni prišel ob do- govorjenem času, je Dorič sam (^vzel Orloviču denar- nico, vendar v njej ni na- šel več kot 200 din. Verjetno sta domnevna storilca bila prav razočara- na, ker sta računala na obil- ni plen, -mn- 56. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES V LONDONU Od 31. julija do 7. avgusta je bila ob udeležbi 2100 es- perantistov iz 40 dežel sijaj- na manifestacija esperant- ske ideje. Kongres so pozdravili za- stopniki vlad 14 držav in itevilni predstavniki espe- rantskih zvez po svetu. V slavnostnem govoru je predsednik Svetovne esPe- rantske organizacije prof, dr. I. Lappena med drugim govoril: 1. o problemu jezi- kovnega spK>razumevanja v modernem svetu, 2. o jezi- kovnem vprašanju v Evropi, 3. o nevtralnosti UEA, Kongres je imel obširen program, delovnega, kultur- nega in zabavnega značaja. Prihodnje leto bo ta kon- gres v Portlandu (Amerika) in za dve leti v Beogradu. J. D. PODRL TABLO V vasi Pušenci se je na cesti II. reda pripetila pro- metna nesreča zaradi preve- like hitrosti. Voznik osebnega avtomo- bila Jakob Kukovec iz Leš- nice pri Ormožu, stalno sta- nujoč v IlirsKi Bistrici, se je peljal po cesti iz Središča proti Ormožu. V Pušencih zaradi neprimerne hitrosti n: mogel speljati desnega o- vinka. Zapeljal je na levo ba.nkino, se zaletel v železni drog z _ betonskim podstav- kom, ki sta nosila tablo z napisom »Pušenci«. Nato je zapeljal še v vrtno ograjo in jo podrl v dolžini 5 metrov. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda pa znaša 1,000.000 dinarjev. Alkotest ie pozelenel nad polovico. jr V PLETERJAH JE GORELO y petek, 1. oktobra ob 11. uri dopoldne je izbruhnil požar v skednju Jožeta Pin- tarja iz Pleter pri Lovrencu na Dravskem polju. Požar, ki je riastal iz do sedaj še neznanih vzrokov, se je kljub hitri intervenciji gasil- sikih enot razširil tudi na so- sednje gospodarsko poslopje Neže Predikaka. Po neurad- nih podatkih je požar uničil okrog 10 ton sena, 6 ton sla- me, gospodarsko orodje obeh kmetij, ki je trenutno bilo v poslopjih in dva voza. Po mnenju prisotnih na samem kraju nesreče je bil požar podtaknjen, vendar o tem ne moremo dati nobenih točnih podatkov. -mn- TEDNIK, vaš list ATLETSKO SREČANJE REPREZENTANC PREKMURJA - ŠALEŠKE DOLINE - KOROŠKE IN DRAVSKEGA POUA V nedeljo, 3. oktobra 1971 je bilo v Prevaljah na Koro- škem že tretje tradicionalno srečanje, koroških, prek- murskih in velenjskih atle- tov, katerim so se v tem le- tu prvič priključili tudi Ptujčani pod imenom repre- zentanca Dravskega polja. Tekmovali so v glavnem v vseh znanih atletskih disci- plinah, katerih visako sta zastopala iz vsake reprezen- tance po dva tekmovalca, o- ziroma tekmovalki. Po pri- čakovanju so zmagali pri moških in žensikah tekmo- valci iz Šaleške doline (Ve- lenja). Ptujčani so bili oba- krat drugi. Pri ženskah so osvojile tretie mesto atleti- nje iz Koroške, zastopnice Pomurja pa so pristale n® četrtem mestu. V rnoški kon- kurenci so os'vojili tretje mesto tekmovalci iz Pomur- ja, četrto pa Korošci. Najuspešnejši tekmoval^ ptujskih zastopnikov je bil Tonček Stanjko, ki je osvo- jil tri prva mesta in to v te- ku na 400 in 10 m, ter šta- feti 4x100 m. Osebni rekord je dosegel tudi Ivan Habja- nič iz Podlehnika v teku na 3000 m s časom 9:22.5 in s tem osvojil srebrno odličje. Druea je bila tudi Ptujčan- ka Nada Stanič v teku na 60 m. Nevenka Poljanšek v skoku v višino s HO cm in Silva Kokot iz Cirkulan v te. ku na 400 in lOO m, ter šta- Bronasta odličja pa so osvo-. jili še Ivana Kukovec i^ Markovec v suvanju krogle z 9,15 m, Ptujčana Iztok Mramor v teku na 100 m, i časom 11,8 in Ljubo Cuček v skoku v višino s 165 cm.' Moška štafeta 4x100 m v positavi Mohorič, Ličan, Mra- mor, Stanjko iz Ptuja je o' svojila prvo mesto s časom 47 sekund Dekleta v sesta- vu Roškar, Kikl, Poljanšek, Murko pa so bile tretje s ča- sam 56,5 sekund. V kolikor bi moška ekipa iz Ptuja n« bila oslabljena zaradi neka; terih metalcev, ki so zadnji čac odpovedali tekmovanje, bi lahko osvojila prvo mestO' Dekleta po so z osvojitvij® drugega mesta dosegle mno- go več, kot se je pričakova- lo. Ta uspeh ptujske atletik® ponovno dokazuje,^ da kra- ljica športa počasi in vztraj' no napreduje, čeprav im^ zelo slabe materialne in ka* drovske pogoje. Največ je k temu uspeM gotovo doprinesel marljiv' in vztrajni trener profesoi Milan Cimerman in nekate- ri drugi organizatorji te' vodniki ptujskega Partiza' na. OP jprjik — Četrtek, 7. oktobra 1971 STRAN 9 bisk v pobratenem irandželovcu ^ petek zjutraj, 1. oktobra potovala iz Ptuja v A- ^želovac 45-čla'nska dele- cija ptujske miladiine, ki so gpremljali predstavniki finskega sveta Zveze sin- jatov PtJuj, občinske kon- ^nce Zveze mladine in finske konference SZDL jij. Delegacijo so sestav- ili razen velike večine va- nske mladine tudi pred- avniki mladine ptujs'ke innazije in ekonomske ^nje šole. Srečanje je bilo organizi- jno v okviru prvih športnih jer vajeniške mladine med bema občinama v okviru rograma občinskih svftov ;veze sindikatov Arandže- jvac in Ptuj. V Aramdželovac, s katerim las Ptujčane vežejo spomini i NOB, smo se pripeljali s riurno zamudo, kljub temu ja nas je na ulicah čakalo feliko število mladih, ki so nam prisrčno mahali v po- zdrav. Pri šolskem centru vajeniške mladine raznih strok smo doživeli rad vse Prisrčen sprejem. Velika skupina fantov in deklet nas )€ obkrožila takoj, ko smo izstopili iz avtobusa. Le kra- tek čas je pretekel, ko smo se med seboj živahno pogo- varjali kot stari znanci. Od i^veh strani je bilo slišati ži- vahne vzklike: »Zdravo, ho- feš biti moj gost!«, ali *Pojdi z mano, moj dragi Slovenec!« ... V eni izmed učilnic nas je pozdravil in nam zaželel do- brodošlico direktor šolskega •^ntra vajeniške mladine faznih strok Vlastimir Mila- "ovič. Spregovorili so tudi Predstavniki ptujske delega- prof. Jože Maučec, rav- šolskega centra za ko- Jnsko stroko Ptuj in Feliks podpredsednik ob- ^'nskega sveta Zveze sindi- «atov Ptuj, ki je v spomin "a orvo srečanje vajeniške , '^dine občin Arandželovac Ptuj v imenu občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj izročil umetniško sliko me- sta Ptaija, delo ptujskega a- kademskega slikarja prof. Janeza Mežana, SilediLa je pogostitev, nato pa so nas srbski prijatelji odpeljali kot svoje goste na svoje domove. V petek zvečer smo bili še enkrat skupaj. Tokrat kot razigrana družba in srno prepevali lepe slovenske in srbske pesmi. V soboto so bila športna srečanja v malem nogometu, v rokometu in v atletiki. Pri- znanja so bila pravično raz- deljena med ekipe obeh ob- čin. Po skupnem kosilu smo obiskali park narodnih he- rojev, kjer smo položili ve- .nec pred spomenik narod- nega heroja. Zatem smo ime- li v hotelu »Staro zdanje« tovariško mladinsko sreča- nje, na katerem so se vezi med mladino še bolj pog'lo- bile. Ostalo nam je še do- volj časa za razgled same- ga mesta. Arandželovčani se lahko pohvalijo med drugim največjim in hkrati najl^; šim parkom v Jugoslaviji. To je park s prekrasno ure- jenimi cvetličnimi alejami in bogastvom raznovrstne flore. Hkrati predstavlja e- dinstveno galerijo sodobne- ga kiparstva na prostem v dovršeni skladnosti zelenih in belih tonov prirode in u- metnosti. Ko smo se sprehajali po mestu in se živahno pogo- varjali, so nas pozdravljali domačini in nam želeli do- bro počutje v njihovem me- stu. Koliko lepih besed je bilo izrečenih! Bivanje pri naših srbskih prijateljih je prehitro pote- klo. V nedeljo zjutraj smo se morali posloviti. Zbrani ob avtobusu, solznih oči in polnih src se nismo in nismo mogli ločiti. Še to in ono srno si želeli povedati in naročiti. Bilo je slišati: »Pridi, zares pridi!«, »Vedno si c#Dbrodc- šel!«, »Ne pozabi pisati!«.. Vedno znova smo si stiskali roke in se poljubljali. Bilo je zares nepozabno slovo. Odpeljali simo se v Topolo in si ogledali grobnico Kara- džordževičev na Oplencu, za- tem pa smo obiskali mesto junakov Kragujevac. Sprem- ljal nas je prof. Radivoj iz Arandželovca in nam razla- gal srbsko zgodovino ter nam govoril o posameznih zna- menistotih. Pretresla nas je pripoved o streljanju 7000 Kraguječanov 21. oktobra 1941. leta ter celotnega raz- reda dijakov na čelu s pro- fesorjem. Ko nam je reciti- ral pesem »Krvava bajka« od Desanke Maksimovič, smo jokali. Na grob mladih žrtev smo v imenu ptujskih sindi- katov in mladine položili ve- nec in počastili njihov spo- min z enominutnim molkom. Nikoli ne bom pozabila besed profesorja Radivoja, ko se je v Kragujevcu po- slavljal od nas. Obrnil se je k nam in govoril: »Otroci moji, kako vas imam vse rad. Želel bi vas objeti vse hkrati, a so žal, moje prsi premajhne. Otroci moji, o- hranite naše bratstvo in pri- jateljstvo — to je moja živ- ljenj ska'želj a. Imejte se ra- di!« V njegovih očeh so bile solze. V avtobusu, ko smo zapu- ščali Kragujevac, je bilo dol- go časa vse tiho in mirno. Bili smo globoko pretreseni, bili smo polni nepozabnih doživetij in kar je najva- žnejše — postali smo boga- tejši za eno veliko spozna- nje; Med ljudmi je še veliko ljubezni in veliko plemeni- tosti. Različna nacionalna pripadnost, različen jezik, velika oddaljenost niti malo ne morejo skaliti iskrenih dolgoletnih bratskih odno- sov med mestoma kot sta prav Arandželovac in Ptuj. Vrnili smo se z veliko že- ljo, da bi mogli še kdaj sre- čati naše drage prijatelje iz Arandželovca, da bi mogli še kdaj doživeti toliko lepega kot ob minulem srečanju. V imenu vseh mladih se najlepše zahvaljujem občin- skemu svetu Zveze sindika- tov Ptuj, občinskemu svetu Zveze sindikatov in šolske- mu centru vajeniške mladi- ne raznih strok v Arandže- lovcu ter vsem. ki so nam o- mogočili nepozabno srečanje. Lidija Pešec tujska delegacija v Arandželovcu DELO OK ZMS ORMOŽ Minuli četrtek so se člami predsedstva občinske konfe- rence ZMS Ormož sestali na svoji redni seji. Obravnavali so akcijski program dela in v zvezi s tem sprejeli nekaj po- j^.^mbnih sklepov in odločitev. Predsedstvo občinske konfe- rence deluje letos v petih ko- misijah in to: komisija za go- spodarska vprašainja, za ideo- loško delo in izobraževanje, za društveno aktivnost, komi- sija za vprašanja SLO in ka- drovska komisija. Vodje posa- meznih komisij so v četrtek sprejeli konkretne zadolžitve. Tako bodo že 16. oktobra or- ganizirali zbor mladih samo- upravljavcev, kjer se bodo z delavsko in vajeniško mladino pogovorili o samoupravnih sporazumih. V vaških aktivih bodo prihdnji mesec stekla predavanja o spremembah na- še notranje politike, spremem- bah ustave in uvajanju neka- terih novih organov v na.šem političnem sistemu. Ob teh predavanjih bi se pogovarjali tudi o problemih vdške mladi- ne. V mesecu novembru bodo tudi letne konference vaških aktivov, ki jih je na področju ormoške občine 12. Poleg vse- letnega obračuna dela bodo usmerjene predvsem v ugo- tavljanje aktivnosti mludih v društvih, ki delujejo na po- dročju njihovega kraja. Za popestritev dela so ude- leženci razprave sprejeli tudi sklep o organizaciji strokovnih ekskurzij in povezovanju s po- sameznimi aktivi izven obči- ne. Da so take oblike dela lah- ko uspešne, služi primer mla- dinskega aktiva tovarne »Jože Kerenčič« Ormož, ki je pred kratkim obiskal tovarno »Me- talplast« v Rušah in z tam- kajšnjimi mladinci navezal tesne prijateljske stike. Proučili bodo tudi možnost za poživitev dela počitniške zveze, saj je z zadnjem času čutiti zanimanje za dejavnost te vrste. Mladina tudi ni pozabila na rekreacijo. Ob pomoči trgov- skega podjetja »Zarja« Ormož so bodo prizadevali pridobiti prostore, kjer bi končno or- moška mladina lahko našla svoje zatočišče. Za zboljšanje dela vaških aktivov in aktivov na osnov- nih šolah, bodo januarja pri- hodnje leto organizirali semi- nar za vodstva in mentorje omenjenih aktivov. jr OrmoškE stciblliiacffskf proorciin Skupščina občine Ormož je na XXVI. redni seji občin- skega zbora in zbora delov- nih skupnosti, dne 23. sep- tembra 1971 sprejela v zve- zi z nestabilnostjo gospodar- stva in naraščajočo inflaci- jo stabilizacijski program. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni tvor- no sodelovati pri realizaciji nalog za uveljavitev princi- pov in ciljev gospodarske in družbene reforme, stabiliza- cije gospodarstva, poglobi- tvi sistema samoupravljanja na podlagi sprejetih ustav- nih dopolnil. Oddelek za gospodarstvo SO Ormož je dolžan s pomo- čjo SDK in poslovnih bank sodelovati z delovnima orga- nizacijami pri reševanju pro- blemov sanacije in izboljša- ve pogojev gospodarjenja. Taka pomoč je potrebna za- radi pravočasnega ugotavlja- nja gospodarskih rezultatov ter ukrepanja v tistih gospo- darskih organizacijah, ki imajo težave z likvidnostjo ali poslujejo na meji ren- tabilnosti. Upravni odbor siklada skup- nih rezerv bo usmeril svoja kreditna sredstva v tiste de- lovne organizacije, ki so v težavah a imajo izdelane raz- vojne programe. Pomoč je namenjena torej tistim, ki zagotavljajo učinkovito sa- nacijo in so s svojim dose- danjim prizadevanjem in notranjimi ukrepi že dokaza- le, da bo sanacija uspešna. Prednost pri tem bodo imele delovno intezjvne gospodar- ske organizacije. Vsi potrošniki proračun- skih sredstev so dolžni ure- diti tekočo potrošnjo tako, da bodo v okviru odmerjenih sredstev proračuna za leto- šnje leto, opravili vse nalo- ge, ki so si jih postavili v svojih programih. Izogibajo naj se vseh tistih izdatkov, ki za funkcioniranje služb niso nujno potrebni. Občinska skupščinia. pri- stojni sveti in drugi organi bodo spremljali izvajanje in- vesticijskih vlaganj v gospo- darstvo in družbeno dejav- nost, Skrbeti morajo, da v naporih za stabilizacijo ne bi prišlo do ustavitve grad- nje tistih pomembnih objek- tov. ki se gradijo ali so tik pred začetkom in ki so skup- nega pomena za nadaljnji razvoj celotnega območja, V naporih za ustvarjanje pogojev in možnosti nadalj- njega razvoja gospodars;kih in družbenih dejavnosti v ob- čini je naloženo pristojnim organom občinske skupščine, da skupaj z delovnimi orga- nizacijami pospešijo izdela- vo programa srednjeročne- ga razvoja občine ter ga predložijo občanom in ob- činski skupščini v obravnavo vsaj do konca letošnjega le- ta. Uprava občinske skupšči- ne je zadolžena tekoče iz- popolnjevati nezasedena de- lovna mesta s kadri, ki ima- .jo zahtevano strokovno izo- brazbo. S tem ukrepom bi se delovanje občinske uprave okrepilo. Večja učinkovitost je potrebna predvsem v davčni in inšpekcijskih slu- žbah, Delovanje vseh orga- nov pa mora biti usmerjeno v preprečevanje kršjtev predpisov, zlasti davčne uta- je in drugih vrst neupraviče- nega prisvajanja dohodkov. Svetu za občo upravo in družbene službe ter svetu za finance je naloženo, da skupaj z upravo občinske skupščine poskrbita za izdat- nejo materialno stimuljjcijo zaposlenih v občinski upravi STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 7. »ktobra ijj^j Bistriški judoisti so na kvalifikacijah pokazali največ in se zasluženo uvrstili v zvezno ligo Zmagoslavje IMPOLA v Splitu Judoisti Impola so v ne- deljo sodelovali na kvalifi- kacij-ah za zvezno ligo, ki so bile v Splitu. Poleg Bistri- čanov so nastopile še na- slednje ekipe: prvak Srbije Mašlnec (Beograd), prvak Hrvatske Split in bivši zve- zni ligaš Železničar (Saraje- vo). Sodelovati bo morale še ekipe Milicionerja, Vardar- ja in Titograda, vendar niso dopotovale v Split. Že v prvem kolu sta se po- merili favorizirani ekipi Maš nca in Impola. V začet- ku je kazalo, da bodo Bi- stričani pospravili lahko 2anago. saj sta Vidmajer in Topolčnik povedla 4:0. V srednji kategoriji sta stopila na blazino bivša reprezen- tanta Rebernak in Rašovič. Kazalo je, da se bo boj kon- čal neodločeno, vendar si je Beograjčan pridobil majhno prednost, ki je zadostovala za zmago s tehnično pre- močjo. V poltežki kategoriji je Stern izboril neodločen rezultat, tako da je bilo ja- sno, da je Impol že čez prvo oviro. Pi-elog je v težki ka- tegoriji sicer izgubil, tako da je bil rezultat 5:5, vendar je zmaga pripadla Impolu, ki je bil boljši v tehničnih toč- kah 20:17. Bivši zvezni ligaš Železni- čar iz Sarajeva je bil na- slednji Impolov nasprotnik. Vidimajer, Topolčnik, Reber- nak in Stern so povedli kar 8:0 in navdušili gledalce z odlično tehniko. Neodločen rezultat pa je prispeval še rnladinec Prelog, tako da je bilo ob koncu 9:1. V finalnem srečanju sta si stali nasproti moštvi Spli- ta in Impola. Pričakovati je bilo oster boj, posebno še po smagi Splibčanov nad Ma- Sincem. Judoisti Impola i>a 80 bili še boljši kot v sre- čanju z Železničarjem. V boj so šli z velikim elanom ter še enkrat presenetili splitsko občinstvo. Vidmajer v lahki kategoriji ni imel nobenih težav, tako da je Impol povedel 2:0. V pol- srednji kategoriji pa je vod- stvo povišal Topolčnik. ki je šele v tem boju pokazal svo- jo pravo kvaliteto. Omeniti moramo, da ie vsa tri sre- čanja na tekmovanju zma- gal sicer glatiko, vendar se je noznalo. da je prišel v Split 7 napornih priprav pied »'Jhodom na medite- ranske igre, ki bodo v Iz- miru. Tudi Rebernak, ki je spet nastopil v srednji kategori- ji, se ni pustil presenetiti in je gladko zmagal. Zadnjo zmago je dosegel še Stern, medtem ko si je Prelog v težki kategoriji v zadnjih sekufidah priborih neodlo- čen rezultat. Impol je zma- gal spet 9:1 in dokazal, da je zares najboljša ekipa kvalifikacij. Uspeh Bistričanov ni slu- čajen. K zmagoslavju so ve- liko prispevale temeljite priprave na to tekmovanje. Trener Pliberšek je bil ob koncu upravičeno zadovo- ljen, saj so tekmovalci iz- polnili Vse postavljene na- loge- Takole nam je povedal: »Po malce nervoznem za- četku je bilo vse dobro. Za- služeno smo se uvrstili med najboljše v Jugoslaviji in upam, da tudi v nadaljnjih tekmovanjih ne bomo razo- čarali številnih ljubiteljev juda v Slovenski Bistrici. Nikoli nismo imeli preveli- kih »apetitov«, zadovoljni pa bi bili, če bi se nam v zvez- ni ligi uspelo uvrstiti v zla- to sredino.« Prihodnji mesec čakajo ju- doiste- Impola nove naloge. Prepričani smo, da bodo dali vse od sebe in razveselili tiste, ki jih bodrijo skoz: dolgo tekrnovalno sezono. Rezultati: IMPOL — MA- SlNEC 5:5 (20:13) — Vidma- jer — Pacaš 2:0 (10:0), To- polčnik — Anastasijevič 2:0 (10:0), Rebernak — Rašovič 0:2 (0:3), Stern — Pavkov 1:1 (0:0), Prelog — Pavlovič 0:2 (0:10); IMPOL — železničar 9:1 (40:0) — Vidmajef Mujkič 2:0 (10:0), Topoičnju — Velič 2:0 (10:0), Rebernak — Socovič 2:0 (10:0), Stern — Sehiš 2:0 (10:0), Prelog ,, Krstič 1:1 (0:0); IMPOL — SPLIT 9:1 (32;0) — Vidmajer — Rajič (10:0), Topolčnik — Mikulič 2:0 (7:0), Rebernak — Jure, čič 2:0 (5:0), Stern — Sa«tič 2:0 (10:0), Prelog — Repseli 1:1 (0:0); OSTALI REZUL- TATI: Split — Železničar 8:2, Split — Mašinec 7:3, Ma- šinec — Železničar 6:4. VR- JTNI RED: 1. IMPOL, 2, Split, 3. Mašinec. 4. Želez- ničar. D. Utenkar Veselje po uspehu: Prelog, Stern, trener Pliberšek, Vid- majer, Topolčnik in Rebernak. POLOVIČEN USPEH OPEKARJA IN PO- RAZ OSANKARICE Nogometaši Opekarja iz Pragerskega, ki tekmujejo v mariborski podzvezi, so v nedeljo gostovali v Črni na Koroškem in se pomerili z domačo Peco. Rezultat je bil neodločen 2:2, povedati pa moramo, da bi lahko Prager- čani zmagali, če bi izkoristi- li_ številne priložnosti in če bi sodni^ ostreje ukrepal proti domačinom, ki so ho- teli zmago za vsako ceno. O- pekar je še naprej na pr- vem mestu. V Senovem pa so gostova- li nogometaši Osankarice in doživeli poraz 2:1. Bistričani so sicer povedli 1:0, vendar to ni zadostovalo niti za po- lovičen izkupiček Domačini so oba zadetka dosegli po- tem, ko je obramba Osanka- rice »zaspala«. BISTRICA : RUDAR (VELENJE) 77:51 v II. republiški košarkaški ligi je bilo v nedeljo zadnje kolo. Košarkarji bistriš-kega Partizana so se pomerili z Velenjčani in z odlično igro, predvsem v drugem polčasu, visoko zmagali. To srečanje je bilo zelo pomembno, saj je odločalo o prvaku lige. Bistričani so ostali še na- prej na vrhu razpredelnice, prav toliko todk kot oni pa imajo še košarkarji Tat?»eda iz Šoštanja. Srečanje teh dveh ekip, ki bo na nevtral- nem igrišču, najbolj verjet- no v Slovenskih Konjicah, pa bo odločalo, kdo bo no- vi član silo venske lige. rEDNIK — ČETRTEK, 7. oktobra 1971 STRAN 11 Zakaj ni uspel referendum ir naselju Kidričevo I ? v prejšnji št^ilki smo na ^ratko poročali o izidu re- ferenduma za uvedbo kra- snega. samoprispevka^ v krajevni skupnosti Kidriče- vo, za ureditev rekreacijske- ga eentra ter asfaltiranje ce- jtc mimo četvorčkov proti gradu in stari postaji. Bralci se prav gotovo zelo dobro spominjajo izidov po- posa- meznih področjih krajevne skupnosti, vendar bomo kljub temu še enkrat pogle- dali, kako je potekal refe- rendum in kakšni so izidi, iz Cesar bo moč povsem realno sklepati, kje je uspel refe- rendum ter zakaj! V naselju Kidričevo I, kjer referen- dum ni uspel in, ki je tokrat najslabše je od 833 vpisanih volilcev glasovalo 650 in si- cer ZA je bilo 347 volilcev PROTI pa 280, medtem ko ni prišlo na volišče kar 183 volilcev. In prav ti so tisti glavni krivci, da referendum ni uspel, kajti okrog 8 odst. ki so manjkali do popolnega uspeha, gre nrav na ta ra- čun, Res je, da so nekateri bili upravičeno odsotni, toda tega ne moremo trditi za vseh 183 volilcev, med kate- rimi so celo taki, ki imajo v raznih družbenopolitičnih organizacijah funkcije. Zelo bi namreč bilo zanimivo, d«a bi prav od teh volilcev, ki niso prišli volit, izvedeli za kaj bi se odločili oni? Tudi, če bi bili proti, bi lahko vsaj mirno trdili, da refe- rendum pač ni uspel ker je večina proti, tako pa sedaj tega ne moremo trditi. 347 volilcev, ki je glasovalo ZA so dokazali, da jim še vseeno nekaj pomeni ureditev kra- ja in lahko mirno rečemo,, da izid refer^duma_ za nje ni poraz, kot to mislijo tisti, ki si kar pridno tarejo roke od veselja. Čeprav namreč smatrajo, da so zmagovalci, se zelo motijo, saj je že sam izid, čeprav seveda negati- ven za uvedtoo samoprispev- ka, pokazal, da se je razmer- je napram prejšnjemu re- ferendumu spremenilo kar za 10 odst. več ZA. Ce se sprašujemo po vzrokih neu- speha minulega referendu- i^a za na<;e]je I, potem lah- ko zaključimo le to. kar so 'iovsem upravičt^no dejali nekateri volilaJ ir. ti5tih ob- n^o-čij krajevne skupnosti, ^ier ie referendum zelo us- pel. češ: »Sedaj Ipbi^n ^-i- da sredstva, ki jih ic kot dotacijo dodelila delovna or- ps-nizacija TGA za reševanje fsinih potreb krajevne -kupinosti Kidričevo, le niso bila povsem pra^ ilmo razdc- saj so v tflavnem o- ''trjala v naseliu I. medtem so b'la ]p-tph mani de- '''^na ostala c-bm-čja kraiev- ^^ skupnosti. »Povsem se stfinjam » tistimi, kj to tr- dijo, kajti sam zid' minule- ga referenduma v naselju Kidričevo I je pokazal, da se je od strani volilcev-sta- novalcev povsem pozabilo na nujnost ureditve svojega kraja tudi s samoodrekanjem oeiroma pomočjo stanovil- cev. Ljudje iz ostalih obmo- čij krajevne skupnosti Ki- dričevo, kjer je referendum v celoti uspel, so dokazala svojo zavest in polno pri- pravljenost, da tudi sami po- magajo urejevati svoj kraj. Sledidi so vzornim prebival- cem Kungote, ki so že pred tem dokazali, kako je treba pomagati pri reševanju pro- blemov svojega kraja. Če- prav ne želimo sedaj razvi- jati polemike o neuspelem referendumu ali bolje reče- no o negativnem izdidu v naselju I, pa lahko mirno tr- dimo, da na-m je minuli re- ferendum povsem dokazal, na koga se lahko še osloni- mo in komur je še kaj za u- reditev potreb. In prav to so naše skupne moči za pri- hodnje akcije krajevne s-kupnosti. Povsem neuteme- ljene so govorice, da volil- cem ni bil podan konkreten program dela krajevne skupnosti in, da so same pri- prave bile slabe. Toliko in- tenzivnega dela ter priprav na ta referendum še ni bilo, kot smo že poudarili so kriv- ci za to, da v naselju I ni sa- moprispevka povsem di-ufjje, kot nekateri menijo. Prebi- valci Njiverc, ki so bili naj- boljši, pa stanovalci Stare postaje in naselja Kidriče- vo II so dokaza-li, da se za- vedajo svojih težav in pro- blemov in, da jim je zares interes ureditev tistega, kaj si sploh najbolj želijo, to je asfalt in ostalo. Edino je tež- ko reči, da bo sedaj moč re- alizirati program krajevne skupnosti, kajti asfaltiranje ceste mimo četvorčkov pro- ti gradu je bila zamišljena tudi pod pogojem, da uspe referendum tudi v naselju I, kajti ostali sami prav go- tovo ne bodo sami zmogli tega bremena, oziroma bo asfaltiranje prišlo na vrsto nekoliko pozneje, ko bo do- volj sredstev. Vsekakor pa bo treba tudi s strani kra- "evne skupnosti paziti na to. da bodo sredstvu v bodoče le vložena tam. kjer se je dovolj iasno pokazalo, da brdo naložena v pravi^^mc- ri in na pravo mesto. Tisti, k inekaj vlaga od svojega z.noja in truda, n.^j v bodo- če tudi več dobiva od pomo- či ostalih!. Ko s tem sestavkom za- kljiKuirmo polmrko okrog referenduma v naselju T lahko m:rro tr-^J mo da je referendum na območju ce- lotne krajevne sVurriosti le uspel, čeprav stanovalci v naselju I ne bodo plačevali samoprispevka. Le-tem pa ostane referendum v spo- minu toliko, da bo v bodo- če treba pa le posvetiti ne- kaj več pozornosti in odgo- vornosti do raznih nereše- nimi problemov in. da se lah- ko upa, da bo le v bodoče bolje. Izid glasovanja 347 proti 280 je že dokaz več, da je le večina za urejevanje svojega kraja, čeprav res ni prepričljiv, toda vseeno ugo- den za nadljnji razvoj ozi- roma priprav na bodoče ak- cije, kajti prav tistih 347 glasov nas na to tudi obve- zuje. Upamo, da bodo drugič tudi tisti, ki tokrat niso_ pri- šli na volišče le sprevideli, da so tudi oni del tega in- dustrijskega naselja in, da so tudi soodgovorni za vse, kar se dogaja v naselju in, da je njihova soudeležba pr' reševanju problemov nase- lja le potrebna. In še to: Ni- kakor ne obsojamo tistih, ki so prišli na volišče in odloč- no dali svoj glas proti uved- bi samoprispevka, ampak ti- ste, ki na volišče niso pri- šli in so celo drugim pripo- vedovali o nesmislu referen- duma ter so mu že v naprej napovedovali neuspeh. Vse- kakor bodo tudi takšni konč- no sprevideli, da niso imeli prav in, da je tudi njihovo mesto med tistimi, ki so in bodo za ureditev raznih pro- blemov svojega kraja. Vse- kakor pa je naša želja tudi to, da bi vsi tisti, ki bodo plačevali samoprispevek le bili v bodoče bolj deležni po- zornosti krajevne skupnosti, da jim le-ta zares pomaga kolikor se največ da in da obvelja načelo, kdor sam nrispeva, naj bo deležen tu- di večje pomoči družbe!. F. M. kladali tudi slabšo krmo, ki vsebuje mani rudnin, zlasti fosforja, zato obstaja nevar- nost, da bodo živali nostale jalove, kostolomne ali rahi- tične. Zato ne smemo poza- biti dodajati rudnin. Pripo- ročamo pokladanje 5 do 10 dkg »bovisala« na zdravo ži- val. Pri vseh teh ukrepih pa seveda ne smemo pozabiti, da pomanjkanje osnovne kr- me najlažje nadomestimo z močnimi krmili (koncentra- ti). Vsekakor ie nabava kon- centratov ekonomičnejša kot nakup slabšega sena. Koncentratov se moremo posluževati pri kravah mle- karicah. sicer nam bo mleč- nost padla in bo škoda še večja. 5 dikg dobrega sena ali ota.ve lahko nadomesti- mo s 3,5 kg slame in 1.5 kg močnih krmil. Ce krmil ne bi dodali, bi imeli dnevno 3 litre mleka manj kar vse- kakor pomeni večjo izgubo kot je vrednost nakupa 1,5 kg močne krme. Tudi težje pitance bo po- trebno pospešeno pitati z večjimi količinami močnih krmil (3 do 4 kg na dan). S tem bomo zmanjšali T>ora- bo sena in silaže (osnovne krme) zraven tega pa bodo živali prej godne za zakol kot navadno. 1 kg dodatnih močnih krmil poveča prra- stek za 0,20 do 0.25 kg. kar se tudi ori visokih cenah kr- mil siplača. Mlajše pitance od 150 do 300 kg lahko krmi- mo s skromnejšimi obroki tako, da bodo priraščali 600 do 700 gramov dnevno. Spo- mladi, ko bo na razpolago dovolj krme, pa jih bomo in- tenzivno pitali naprej. ir jesenske krme v prejšnji številki našega lista smo objavili sestavek z naslovom »Kako lahko o- milimo pomanjkanje krme«. Tudi ta sestavek o siliranju jesenske krme nam je Janko Munda, kmetijski inženir, vodja enote za ekonomsko kooperacijo, pri SVL o-bratu »Jeruzalem« Ormož, povedal mnogo koristnega. V danih pogojih ne more- mo računati, da bi v oktobru otavič ugodno posušili, zato ga bomo povsod, kjer ima- mo na razpolago silose, sili- rali. Mlada jesenska trava se nerada dobro silira, zato jo zmešajmo in silirajmo sku- paj s silažno koruzo. Travo silirajmo po možnosti v le- pem vremenu, ko ima bolj- ši sestav in jo pustimo vsaj deloma oveneti. Mlado tra- vo lahko uspešno siliramo tudi, če jo mešamo s koruz- nico, katero pa moramo čim prej T>ožeti in čim krajše zrezati. Od zasilne krme, ki jo bo- mo uporabljali, je vsekakor najboljša koruznica. Zelo zgodaj spravljena jn v re- du posušena ie boljša cd sla- bega sena. Zato criporoča- mo -krbno soraviio koruzn^- ce Od žitnih slr:m je naj- boljša ovsena in ječmfra slama, sledi ajdcva in pro- šenj slama, nais-labši pa sta pšenična in ržena slama. Pre- cejšnjo vrednost imajo tudi koruzni storži ^cklpfski al: rurh'). saj po škrcbni vr^d- no?ti ne zaostajajo za sred- n-ie dobrim --enom Naiboli- še je da i:b meliemo paj z zrnom. Lahko pa 7trebni pomoči, ne morejo vlagati sredstev v sklad; mlajši so itak že maksimalno obre- menjeni. Družbeno politične skupnosti bi moraie bolj pod- preti to akcijo z izdatnejšim sofinanciranjem. Uvedbo starostnega zava- rovanja kmetov je skupščina zdravstvenega zavarovanja kmetov za občine Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj in Slo- venska Bistrica izglasovala na rednem znsedanju 24. IX. z df>lorenimi Dripnmbr>n",i. Nobeden n«:^ more reči da ie izhodišče za uvedb-' stavo- stnegn zavnrovania krn^^^ov rožnato, ^ai bo 2iV) a'? nr;'>rd?i Ic 7. 20fl din me=ei"-ne nokoi- n no nn to'i-. prrpr-ati- revš." nn k: npstopn v večii mer' ko ie vp^ ojl^^r-plib in o«:am■"ier«''^ kr^f-t v-ilrev Vendiir r.--oH'f>m WroP't''i. jrtva PREMAKN.IEM Z MR TVE TOCKE in STORJEN PRVI KORAK, najprej za sanacijo vprašanja ostare- lih kmetov. Zraven vseh zaprek pri iz- vajanju starostaiega zavaro- vanja kmetov se pojavlja še solidarna ali difrencijalna ■ pokojnina, t.j., da dobijo vsi enako pokojnino, ali kdor bo več plačeval, naj bi več do- bil. Po prvem načinu bi se čutil prizadetega premožnej- ši, pri drugem pa bi bil udarjen šibkejši — bednej- ši, s čimer se nikakor ne bi vaška revščina zmanjšala, še manj pa odpravila. Začetek izplačevanja po- kojnin. bi naj bil po prvi va- rianti 1. I. 1974 za vse nad 65 let stare, drugi pa 1. L 1973. za nad 75 let stare, od 70-75 let stare 1, I. 1974 in 1. I. 1975, bi pričeli dobi- vati pokoinino vsi nad H5 let ctaii S stališča socialn'V> ču- stev .je primernejša druga, ker bi naibolj p(>moči potre- ben. drobil najprej. Naipri- merne'«p na bi bilo. da bi se uvedlr nacion?tlr>o zavarova- nje za vse in. da bi tako tudi kmetje HtM deležn^ tistih 'jpevkov ob oner^rielost^ krrt ostali ljud^<= socialir-tične družbe. J. 1? 5TRAN TEDNIK — ČETRTEK. 7, oktobra Pranje tkasiin iz nopona Najlon in sorodna umetna vlalina (perlon, enkalon, gri- lon, phrilon) sO zelo odpor- na. razen proti kislinam in kloru. Zmehčajo se šele pri več kot 160 slopinjab C. Iz- delki teh vlaken pridejo iz tovarne že fiksirani; celo pli- sirane izdelke lahko peremo brez škode za robove. Noga- vic? so večinoma izdelane iz posebno tankih nitk; čeprav so te zelo trdne in prožne, zaradi tankosti ne prenese- jo grobega ravnanja in hra- pavih površin. _ Vsa ta umetna vlakna se sicer izredno hitro umažejo, ker pritegnejo delce umaza- nije nase kakor magnet, po drugi strani pa jih izredno laihko peremo. Potrebno je pogosto pranje. Ozirati se moramo na bar- vila, od katerih mnoga ne prenesejo pranja v vroči vo- di, še manj pa kuhanje in uporabo raznih kemikalij. Peremo s pomočjo mila, brez ostrih kemikalij, pred- vsem brez klora in močnih belilnih sredstev. Nekaj so- de ne škodi. Voda za pranje je lahko topla, a naj nima več kot 60 stopinj C. Ne uporabljajmo hrapave posode, niti perila ne ovijaj- mo, kar ni potrebno, saj ve- čino vode otresemo ali odce- dimo, ker se najlon 5 do 6- krat hitreje posuši kot bom- baž ali volna Potrebno pa je pogosto pranje, posebno pri izdelkih, ki se hitro umaže- jo, nor. nogavice ali sraj- ce. PRED PRIHODOM ZIME Jutranji in. večerni hlad nas že oponiinjata, da bo kmalu prišla zima in zato- rej je že čas, da se začne- mo nanjo pripravljati. Ni- kar ne dovolite, da vas zima preseneti. Zato pohitite z deli, zlasti tistimi, ki zahte-* vajo odprta okna in suho vreme. Važno je, da še pred zi- mo pregledate lončene peči. radiatorje in električne pe- či. vtikače in vtika^ne puše. Pri tem pa ne oozabite ure- diti drvarnice. Premog in drva imate že gotovo doma, 'pripravite posode za pre- mog, lopatico, kos pločevine ali debelega linoleja, ki ga boste položili pred lončeno ali železno peč. Zdaj''ie že čas, da pregle- date. če se okna in vrata dobro zapirajo, sicer pa ku- pite tesnilni trak iz penaste gume, ki ga boste prilepili okrog vrat ;n oken. Zadnje sončne dneve iz- koristite za zračenje postelj- nine, saj bo prišla dolga in mrzla zima. ko je ne boste mogli nesti na zrak. Ce še niste, pa takoj pre- glejte staro zimsko gardero- bo. znosite jo na balkon, dvorišče ali teraso, ali oa na stežaj odprite okna v sobi, da se bodo oblačila dobro prezračila. Preglejte, če ie bil morda čez poletje na obi- sku molj. saj bo v tem pri- meru treba oblačilo zašiti Hkrati, ka zračite obleko, pospravite tudi omare,- jib dobro zbrišite, da boste va- nje lahko naložili očiščeno letno garderobo. Preglejte tudi zimsko obu- tev Se v nravem času jo nesite k čevliarju, da jo bo ponravil. Pri pregledu gar- derobe za vse družin.?ke čla- ne oa naredite .seznam, kaj bo treba za zimo na novo kupiti. Predvsem pohitite 7 nakupom otroške obutve, sa^ bodo prav gotovo lanski čevlji premajhni Nikar ne čakajte, da ne boste notem. ko bo že sneg. letali od tr- govine do trgovine m ori- merne obutve ne boste na- šli. PO NESREČI UMRL V vasi Loperšice se je na cesti II. reda pripetila pro- metna nesreča zaradi nepri- merne hitrosti. Voznik Džorgi Ristovski iz Skopja, zaposlen v ZRN, se ie peljal s svojim oseb- nim avtomobilom iz Ormo- ža proti Cakovcu. Z njim je bila sopotnica Dobra Traj- kovskr iz Prilepa, zaposlena v ZRN. V Loperšicah zaradi prehitr-> vožaje, Ristovski ni mogel speljati levega ovin- ka. Zapeljal je na bankino in nato zadel v obcestni be- tonski prepust. Voznika in sopotnico so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je Ristovski podlegel poškod- bam. Materialne škode je za 10.000 dinarjev. Omeniti velja še zlobnost ali koristoželjnost ljudi, ki so Se v tem primeru »izred- no lepo izkazali«.. Kot smo povedali, so oba ranjenca odpeljctli v bolnišnico, avto- mobil pa so domačini s pri- volitvijo Dobre Trajkovsko zavlekli s ceste. Naslednjo noč pa so se našli nepridi- pravi in z avtomobila po- kradli kolesa, akumulator, razdelilno kapo. vzvratna o- gledala, brisalce vetrobran- skega stekla in še nek.ij drobnarij v skupni vredno- sti 1.615,000 dinarjev Storilcem so na sledi. jr PREHITRO V OVINEK v vasi Senežci pri Veliki Nedelii se je na cesti III. re- da oripetila lažja prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomo- bila Zemljič iz Save pri To- mažu, za posle-', na Švedskem ie peljal iz Velike Nedelje oroti Senežcem. V avtomo- bilu je imel štiri sopotnike. V Senežcih je v desnem o- vinku vozil s preveliko hi- trostjo. Zaneslo ga ie s ce- ste v vrtno'ograjo Sonotnik Franc Maicen je dobil laž- je telesne ooškodbe Zdrav- niške pomoči ni iskal. Škode je za l.'i.n00 din. Pri preizkusu vnjenosti je al- kotert pozelenel do polovice. PRANJE GUM PODALJŠUJE NJIHOVO ŽIVLJENJSKO DOBO Ameriška firma Goodyear Tire and Rubber Coimpany je objavila, da je po dolgo- trajnih raziskavah in posku- sih prišla do sklepa, da red- no čiščenje in pranje gum podaljšuje njihovo življenj- sko dobo za 20 do 50 odstot- kov. Gumi sam. kot je si- cer neobčutljiv proti navad- nim umazanijam, pa je pro- ti raznim kemikalijam na cestah, ki se zajedo v pro- fil gume, občutljiv, če ta vplivajo nanj dalje časa. — Pranje pnevmatike se torej izplača. Novo in zanimivo spoznanje. ZIBANJE PRED PORODOM Skupina medicinskih stro- kovnjakov s šole za otroške negovalke v ameriškem Ma- rylandu trdi, da je treba zi- bati že nerojenega otroka, če bi starši radi, da bi se nji- hov potomec čim bolj nor- malno razvijal. Dr. Mary Neal je pri opazovanju ne- donošenčkov. ki se v prvih tednih življenja počasneje razvijajo kot normalno - ro- jeni otroci, prišla na nena- vadno zamisel: v inkubator- je je dala vgraditi zibalne mreže, v katerih so se ne- donošenčki rahlo zibali — ko da bi bili še vedno v mate- riinem telesu. Zdravnica je ugotovila, da so njeni oskr- bovanci prej obvladali kret- nje z udi in premikanje oči kot tisti dojenčki v inkuba- torjih, ki so zanje skrbeli po klasični metodi. JAVNA ZAHVALA Podpisani se lepo zahva- ljujem dr. Pušenjaku za us- pešno opravljeno ne\'arno o- peracijp. Hvala tudi ostalim zdravnikom in medicinskim sestram kirurgičriega oddel- ka za pozornost ter ostalemu bolniškemu osebju za skrb in nego za čas-a zdravljenja. Josip Domamjko DAROVALCI KRVI DAROVALCI IZ JURSINC 28. 9. 1971 Franc Brus, Vodranci 54; Franc Segula, Dragovič 16; Alojz Ceh, Dragovič 54; Alojz Fekonja, Kakušak 74; Vlado Bezjak, Dragovič 44; Franc Segula, Dragovič 16; Antonija Matjašič, Zagorci 35. DAROVALCI IZ POLEN- SAKA 30. 9. 1971 Anica Plohi, Bratislavci 62; Marija Megla, Polenci 47; Marija Horvat, Strmec 14; Liza Štuhec, Hlaponci 43; Marija Stebih, Polenci 10; Aloj?; Janžekovič, Polenci 4. DAROVALCI IZ ŽETAL Janez Letonja, Zetale 57; Jože Gajšek, Zetale 60; An- drej Kojc, Zetale; Marija Cafuta, Dobrina 2; Angela Zeleznik. Kočice 1; Marija Jerič, Nadole 39; Anton Fi- deršek, Nadole 23; Franc Kamenšek, Zetale 15; Vinko Butolen, Cermožiše23; Stan- ko Jazbec, Zetale 14; Franc Vogrinc. Zetale 65; Marija Skledar. Kočice 69; Marija Ber, Zetale 76. DAROVALCI I IZ VITOMARC I Anica Kostanjevec, I marci 86; Francka Doii„ Vitomarci 29; Ana Rojs 5. tomarci 75; Marija Vii^Jt Vitomarci 45; Katica v!} ! nik, Vitomarci; Katica r tiš. Rjavci 22; Frat£ j Kramberger, SlavišLna , ! Olga Muzek, Slavišina I Ana Toš, Vitomarci 49; (j cilija Rižner, Slavišina j j Elizabeta Samperl, Drbetij \ ci 57; Marija Cuček ml., v, J tomarci 18; Ivan Zorko. ijj 4 betinci 54; Marija Ilešič' tj j betinci 30; Feliks Voj, Drbetinci 49; Franc Toš,] tomarcr 49; Janez Kostani vec, Gibina 27; Lizika Sa; i peri, Drbetinci 63; Kari ? šič, Smolinci 15; Katica j čuvan, Drbetinci 53; Tilii Rajšp, Vitomarci 33. POSAMEZNI KRVOD V SEPTEMBRU 1971 Franc Zadravec, Ptuj;| loj z Funtek, Ptujska i Stanko Kokol. Slov. vas i Jože Vozlič, Bezjakova l Peter Bila, Prešernova Ivan Iljevec, Aškerčeva Stanko Doliška, Selška 22, MESOKOMBINAT »Perutnina« Ptuj sprejme v delovno in učno razmerje 1. vodjo II. izmeoie za Tovarno krmil, 2. nekaj vajencev za izučitev poklica mesar. Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba — kmetijski teh/lik in 3 leta delovnih izkušenj. pod 2. dokončana osemletka, starost do 18 let. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe splošnemu sektorju podjetja Mesokombinatu »Perutnina« Ptui do 20. oktobra 1971. Foto HOST Ormož Barvne in frno-bele filme s sli- kami vam kvalitetno tzgotovimo v (i ve It dneh! Barvno tn črne filme ae:fa. ko- riak itd. fmamo na /alogi v vseh veliko.<;tih! Slike ra razne legitimaei.je izde- lamo takoj! Otroke filmamo na razne nači- ne brez obveznosti da kupite slike! Poroke in razne svečanosti fo- tosrafiranio po naročilu ob vsa- kem času in iira.ju! DEI.OVNI CAS: ob delavnikih od 7.."JO do 12. In od 16 do 18 ure, v nedeljo od 7. do 10 ure; Priporočamo sc! ZA DOBRO VOLJO Kralj George V. je bil v mladih letih mornar na kri- žarki. Višji častnik mu je u- kazal, naj izračuna ooložaj ladje. Ko je princ nalogo iz- vršil, se je. častnik odkril in vzkliknil: »Odkrijte se visokost! Ce smemo verjeti računom vaše. visokosti, plovemo narav- nost v wjstminstrsko kate- dralo ... « Za časa bivanja v Ameriki je Wellis kritiziral vse, kar so mu pokazali. Ko je pri nekem gospodarstvu grmel nad go.spod^rstvom trustov. so mu dejaTi: »Go.^irvoH Well'5. tram na res m prav nič všeč! Bodite pf^ vični vsaj z lepim kip;" Svobode, ki ponosno dviž. svojo glavo nad našim pf' staniščem.« »Zakaj pa ne?« je strii peno odvrnil Wells, »saj si menda edino on njem sie^J !i vzorom drugih narodo' ki postavljajo najlepše menike svojim mrtvecem-' »Tomaž, kako oa venoro- serif: 9 in 10. oktobra j(«eriški film bostonski uAVItelJ; 13 oktobra a- jJj^ški film hi,adn0krv- t^omaz pri ormozr oktobra ameriški film ^ARADA. postopno se ji priključujejo druge dejavnosti, med kate- rimi je delo na prvem me- stu. Igra naj se torej še šol- ski otrok, le najprej mora opraviti šolsko in domače de- lo. Otrok utrpi s prezgodnjo izgubo igre (n. pr. če mora prezgodaj trdo delati, ali je preobremenjen z učenjem vsega mogočega: tujih jezi- kov, glasbe, plesa ipd.) nena- domestljivo škodo v svojem razvoju. Starši, kot tudi vzgojitelji naj se med otrokovo igro ne vmešavajo s poučitvami in popravki. Pobude bodo ško- dovale otrokovi samostojno- sti. Odrasli bodimo pozoren opazovalec, posegajmo v igro le, če je neogibno potrebno Svojo igro naj si izbere o- trok sam, potem pa pri njej vztraja, dokler je ne dovr- ši. Ce se mu kaka igralna storitev posreči, ga je treba pohvaliti in s tem spodbudi- ti, tudi na pravilen _ način. V ospredju mora biti stori- tev in ne otrok. Važen ne sme biti otrokov jaz. ampak tisto, kar naredi (Zato ne bo- mo dejali: »Ti si pa res pra- vi mojster,« pač pa »hišica je pa res lepa!«) Na ta način ga bomo iz njegovih sebič- nih teženj usmerjali k svar- nosti. Prav tako ga bomc zgodaj (po tretjem letu sta- rosti) vključili v igro s so- vrstniki, v kateri se bo mo- ral podrejati igralnim pravi- lom. se prilagajati tovarišem 'n pripravljat' za življe- nie v izvendružinski skupno- sti. RODILE SO: Jožica Ceh. Juršinci 74 — dečka; Marta ZunkoviC. Pu- šenci 8 — Boštjana; Majda Vnuk. Potrčeva 32 — Saša: Berta Ramot, Lackova 1 — dečka; Terezija Vogrinec, Gerečja vas 68 — Martino: Marinka Ciz.erl, Mala vas 27 — Franca; Berta Slam- berger. Slovenja vas 9 — deklico; Olga Vesenjak, Rit- merk 5 — Natalijo; Alojzija Juršič. Vitan 18 — Franca; Marjana Tomanič. Maribor- ska 44 — Ksenijo; Matilda ■Ainuš. Trnovski vrh 28 — deklico: Marija Mežnarič, Dragovič 5. dečka: Milena Dreven.šek, Gorca 93 — dečka: Emilija Dolenc, Dra- gonja vas 1 a — Janka: Zdenka Slejko, Gajzerjeva 5 — Damjano; Ljudmila Ko- vačič. Središče 60 — dečka; Frančiška Kumer, Gradišče 109 — deklico; Elizabeta Do- večar, Šardinje 9 — dekli- co; Štefanija Karaš, Petri- janci 81 — deklico; Terezija iCuš, Bresnica 13 — deklico; Jožica Kovač, Tržaška 3 — Tomislava; Elizabeta Lor- bek. Starše 1 — deklico. POROKE: Stanislav Zinko, Sp. Haj- dina 113 in Milica Plohi, Cankarjeva 3; Alpjz Reberc, Zamušani 52 in Lidija Sluga, Ormoška 4; Franc Dolinšek. Placar 22 in Ivana Pivk. Ljubljana, Šišenska 38; A- lojz Muršec, Apače 124 in Štefanija Brglez, Jelovice 49. 14 S.TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 7. oktobra ig^j FELIX DEKKCKI Moja žena Iz službe sem se vračal ze- lo slabe volje. Imel sem iz- redno slab dan, direktor mi je n^ravLl gceno in mi za- grozil z odpovedjo. Med po- tjo domov sem nos.il v prsih vuKr-n. Da bi dal duška sla- bi volji, sem začel žolmo premišljevati o svoji ženi. Ko sem prišel domov, se ni na nič odzvala, čeprav sem si popackal obleko in se polil z juho. — Mar je to ^ilo? ! — sem kričal, odrinil krožnik, čeprav sem umiral od lako- te. — Hraniš me s pomija- mi! Tega imam dovolj! Brez besed je počistila prt. Nekaj časa sem hodil po stanovanju, dokler se sled- njič nisem pred njo ustavil. — Kdaj boš slednjič že začela skrbeti zase? — sem bevsknil — Druge žene ho- dijo k frizerju, v kozmetič- ne salone. — Zato mi primanjkuje časa in denarja, — je odgo- vorila in nadaljevala delo. Zazdelo se mi je, da sem jo vznejevoljil. Želel sem si, da bi jo naredil živčno, da bi izbruhnila, zakaj v sebi sem nosil lavo besed in sla- be volje. A iz te moke ni bi- Korislm Tiasvek ® Pr:kuhane aluminijaste lonce bomo najuspešneje očistile s čebulovimi lupini- cami, ki jih v loncu le pre- kuhamo. Kar je bilo v loncu prikuhanegav ss bo po tem zlahka odluščilo. # Cmo vino z dodatkom jedilnega olja nadomešča sredstva za čiščenje pred- metov iz bronce in pozlače- ne okvire. Po čiščenju zdrg- nemo predmete z mehkim usnjem. Potni madeži nas sprav- ljajo v slabo voljo. Zdrgne- mo jih z mešanico 3 delov etra. 3 delov alkohola in 1 de)3 salmiaka. pa bo nerod- nost nri kraju. # Komarji ne marajo du- ha nageljevih žbic. Zadostu- )e. če raztopimo nekaj kap- liic olja nageljevih žbic v Sniritu in namažemo s tem tista mesta, ki so izpostav- liena komarjem. Podobno »»^inkuje titdi olje poprove ni p te. fl Madeže na belem mar- morju spravimo z mešanico dveh delov sode, enega dela krede in enega dela plovca. Vse troje mora biti dobro zdrobi i eno Dodajte neka i kTnliic vode. da dobite go- sto mažo. Vanjo pomakajte cunj ICO '-.n t. njo drgnite po m dežu Nato operite ploščo ge -/ milnico in jo oLrite, da bo siiha. lo kruha: bila je mirMia kot steklo, le veke so ji za spoz- nanje hitreje utripale in oči je imela malo bolj vlažne. Strepetala je. ko sem raz- kačen prijel za stol, in mi poslala tisti svoj nežni po- gled, za katerega je dobro vedela, da zaradi njega ved- no postanem strasten. — Povej že kaj! — sem se zadri — Ne stoj kot kakšna mu- mija! — Pusti me na miru, — je tiho rekla. — Ti nikoli nočeš vedeti za moje gkrbi, za vse naj od- govarjam sam, vse naj zgr- mi na moja pleča! Ti si želiš samo mir in nič več! Znova je z ljubezenskim pogledom uničila moje be- sede. Zelo dobro sem vedel da ji ne bom prišel do žive- ga. Sedel sem v naslonjač in se zamislil nad najinim skupnim življenjem. Eno je bilo gotovo: od pr- vih začetkov najinega gkup- nega življenja je bilo ozrač- je v najinem domu neznos- no. To je bilo treba radikal- no prekiniti. Sklenil sem, da se bom ločil. Zaroka Mary Alighton Stopila sem v slikarsiki a- telje Ferrisa Halbrooka, v ka terem je vladal strahovit ne- red. Sredi sobe je stal mo- čan moški z brado, ki mu je pokrivala več kakor pol ob- raza. Pogledal je proti me- ni in nezainteresirano vpra- šal: — Vi ste Olga Hames? — Da. — Prav. Poglejmo, o čem bi Se midva lahko pogovori- la. Al Burtcn mi je telefo- niral, da boste prišli. Z Alom sva stara prija- telja. Prosila sem ga naj mi priporoči kakšnega prijate- lja, na katerega borh lahko računala, da mi bo storil ze- lo delikatno uslugo. — Za kakšno uslugo pa gre, če bi smel vedeti? — Seveda. Za trideset do- larjev na dan boste igrali mojej^a zaročenca pred mo- jo babico! Napravil je kretnjo, kot da je zelo presenečen in tiho za- žvižgal. — Moja babica je zelo ze- lo bogata starka, vendar je zelo težkega značaja. Do zdaj še nisem mogla izpolniti no- benega načrta, ne da bi ona vmešala svoje prste in vse pokvarila. — Oprostite, me je preki- nil, kakšni pa sotisti tolikšni načrti, ki ste jih pri svojih letih že lahko skovali? — Nikar ne mislite, da sem otrok. Aprila sem bila sta- ra triindvajset. Sipet je posmehljivo požvi- žgal. — Lani bi se bila morala poročiti z nekim španskim plesalcem. Po svojem že u- staljenem sistemu je moja babica razdrla to zvezo v e- nem mesecu. Malo nato sem se zaročila z nekim jazz glasbenikom, nakar se je vse ponovilo! — Kaj pa, če vaša babica pretrga tudi najino »zaro- ko«? — Dovolite mi, da končam. V času, ko je razdirala mo- je zaroke, je bila babica dalj časa izredno skrbna in do- bra do mene, verjetno, da bi me kako potolažila. Tedaj ni imela toliko moči, da bi mi zavrnila katerokoli željo. Po prekinitvi z vami namera- vam zahtevati od nje, da me pusti v Pariz, kjer se bom srečala s svojim novim zaro- čencem. Prepričana sem, da ne bo tako trdosrčna, dž bi mi to zavrnila. — Aha, je mrmral Ferris in se čohal po glavi, zdaj mi je že malo bolj jasno. V babičino vilo sva prišla še isti dan proti večeru. Na- šla sva jo na vrstu, ko je brala neke kriminalne slika- ne romane. — Ali ste vi tetka Charlo- te? jo je nagovoril Ferris in ji ponudil obe roki. Starka ga je prerezala s pogledom. — Ali ste vi slikar? — Da. — Ali živite od slikanja? — Čeprav je to težko, mi je vseeno nekako uspelo. — Ali bi mi hoteli pove- dati, zakaj se želite poroči- ti z mojo vnukinjo? Mlada je še in zelo prismojena. — Vem, da je prismojena, toda misel, da bo čez kakšno leto podedovala veliko de- narja, me tolaži. Poleg tega, zelo ie lepa, zato bi mi bila lahko za model. Sama pri sebi sem se u- strašila Ferrisove pretirane, drznosti, čeprav sem mu sve- tovala, naj bo nevljuden do nekih meja. — Res, tetka Charlote, za kaj pa rabite tistole smeš- no marmornato glavo nad stebri? je nenadoma vpra- šal, ko si je ogledoval vrt. — In tale vrč? Res imate smisel za humor, če mi.slite, da je Vse to izvirna antika! Pričakovala sem najhuj- še. Toda na moje v^eliko pre- senečenje se je tetka Char- lote sladko nasmejala... Vnekaj prihodnjih urah mu je povedala vse o sebi in svojem življenju. Imela sem vtis. kot da se pogovar- ja s svojim starim prijate- ljem. Ko se ie čisto stemni- lo, sta odšla v salon, kjer sta Migrala nekaj nartii brid- Tea. Tetka Charlote je zma- gala in se seveda veselila. — Dovolil sem vam. da ste me premagali! To je bila nujna žrtev, da bi vam ^ všeč, ji je dejal nič kaj taj^ no Ferris. Tudi po tej pripombi je tebka Charlota še nadalje smejala. Sploh nisem mo^i, razumeti, kaj se dogaja j njo. Ferris je sedel poleg mene me nežno objel in polj ubij na lase. Ko sem ga hotela odriniti. me je stisnil in šepetal: — Kar mirni bodite. Vs« to je samo poslovno. Hočeitj pošteno zaslužiti 30 dolarjev na dan. Naslednji dan se je stvar ponovila. Ferris mi je neu- trudno delil nežne poljube in me prepričeval, da je vse to potrebno, če naj. bova čitti bolj prepričljiva pred babi- co. Popoldne, ko sta Ferris in babica odšla na sprehod, sem začutila, da mi manjka. Do- umela sem, da se bom prav verjetno zaljubila, zato me je zajela panika. Kaj takšne, ga si pa res nisem želela. Sklenila sem, da bom kon- čala komedijo. Podpisala sem ček za sto dolarjev in ga pu- stila v njegovi sobi. Zvečer sem na pragu svoje sobe na- šla raiztrgan ček. Babica mi je povedala, da je Ferris ne- nadoma odpotoval. Dnevi so tekli, sama pa sem nerazpoložena in živč-1 na tavala po hiši ter skušala, da sama sebi ne bi priznala, kako zelo ga pogrešam. Neko jutro^ teden dni po Ferrisovem odhodu, sem do- bila v salonu babico z ne- kim moškim. Ko se je obr- nil proti meni sem videla, da je bil Ferris. Obril si je brado, zato je bil videti pre- cej mlajši in privlačnejši. Stopil je k meni in me než- no poljubil. — Ne, ne! sem se branila. Dovolj težav sem že imela z originalnimi tipi brez pare v žepu. — Olga, mala moja, me j€ prekinila babica. Tako zelo naivna si. Ferrlsovo šalo .sefli takoj razumela. Takoj senn vedela, da njegov poklic ni tisti, ki mi ga je opisovati! — Niče.^ar ne razumet«! sem čisto zmedeno odgovo- rila. — Pred petimi meseci sern doživel prometno nesrečo, v kateri sem si poškodoval 0- be roki. Po poklicu sem in- ženir kemije, desna roka pa mi je pri delu zelo potretMia. Zdravnik mi je svetoval, naj .se ukvarjam s slikarstvom, da bi tako krepi' mi.šice iti spet izuril pr.-ite. je povedal Ferris. Ko me jo znova ol»jel. s® mi je zdelo, d.T ima obe ro- ki čisto zdravi. TEDNIK, vaš list jprjik — Četrtek, 7. oktobra 1971 STRAN 15 Ali že veste.. ^^ Iz raznih obmor^sikih dr- «av na različnih kontinen- tih je znanih kar precej pri- ' fov »odmikanja« morja. y takih primerih se morje pefliika i« pušča za seboj jf^niJio, ki jo lahko korist- jo uporabijo PO zasut ju v različne gradbene namene. Tak primer odmikanja mor- ja je ajian tudi pri nas v Ju- goslaviji in sicer na Reki. Svetilnik na Reki, ki je ne- jjoč mornarjem kazal pot in označeval pristanišče, je stal leta 1884 tik ob morski gladini, zdaj pa ga lahko vi- dite sikoraj celih dvesto me- trov vstran od morskega ob- režja. Pod njim pa sedaj leži železniška postaja, ki so jo zgradili na zasutem delu plitvega morja. Svetilnik pa sedaj sameva in »pripovedu- je« mimoidočim o svoji vlo- ki jo je pred desetletji še igral. — Ali veste, kakšno težo vzdrži led? Samo trenutek, takoj vam bomo povedali. Zima ie skoraj na pomolu »n zato je dobro, da tisti, ki boste drsali, tudi to veste. Da bi vzdržal srednje težke- ga moškega (od 68 do 78 ki- logramov), mora biti led de- bel tri do štiri centimetre. Za več ljudi zgoraj navede- na teže hkrati, pa mora biti led debel približno deset centi-metrov. — Vse premalo danes ve- mo e naših velikih možeh. HečcffB reči, da bi to pot ne- koliko osvežili spomi^n na na- šega velikega raziskovalca — po rodu Hrvata iz Hrva- šlteiga Zagorja —, ki je v zgodovini osvajanja in nase- ljevanja ameriškega konti- nenta zapisan z zlatimi čr- ' kami. To je Ferdinand Ko- ščak iz Varaždina. Bil je med prvimi raziskovalci Kalifor- nije (ZDA), ki jo je tudi do- dobra raziskal in opisal. Med drugim je tudi leta 1746 u- gotovil. da je spodnja Kali- lomija polotok in ne otok, kot so menili in zatrjevali if»f«>gi dotedanji ameriški raziskovalci. — »Svet elektronike je ta- pester, da ga ni mogoče '2č]T>ati v desetih, sto in več }etih.^ Na tem področju bo človeštvo doseglo še zavidlji- ve uspehe,« je zapisal naš Veliki radijotehnik — ama- l^r Nikola Tesla. Njegove besede so se deloma že ure- sničile in se še vedno ure- sničujejo. Poglejmo vsako- dnevna odkritja na področju elektronike in radijskih Zvez. Poglejmo v sedanjost Ugotovili bomo, da so vsi J|pRo]iski poleti, poleti na ™esec in v pribcdnjosti tu- poleti na druge oddalje- planete, da so vsi ti aosežki bili mogoči samo s ^rnočjo elektronike in ra- "'iskih zvez. Danes ni več f>€'mogcče krmiliti raznib na- Prav na daljavo s pomočjo radijskih valov. V Sovjetski zvezi na primer ravno sedaj preizikušajo sa- modejne ladijsike pilote, ki delajo in izvršujejo povelja, ki jih dobivajo s pomočjo ultra kratkih valov s kop- nine. To dosežejo tako, da polože v vodo tanko alumi- nijasto žico in v njo spusti- jo električni tok določene frekvence, ki jih na ladji sprejema posebna zračna antena, »uglašena« na od- dajno frekvenco. Zračna an- tena je povezana s posebni- mi napravami — neke vrste roboti, ki krmilijo ladjo ba- je celo bolj točno in varno, kakor bi to napravili ljud- je, kot najbolje izpopolnje- ni naravni »stroji«. — Japonec Kento Tange ie strokovnjak — arhitekt — za postavljanje svojih ne- navadnih zgradb. Postavil je muzej miru v Hirošlmi, ki je nenavadne oblike, veli- kansko televizijsko postajo v Jamanašiju in številne druge zgradbe. Eno izmed njegovih najlepših del pa je prav gotovo tokijska kate- drala sv. Marije, ki nima nič kaj »cerkvenega« izgle- da. — Alma-Ati, v glavnem mestu sovjetske kozaške re- publike, so odkrili ogromne količine podzemske vroče vode. Strokovnjaki so ugo- tovili, da jo je mogoče do- bro izkoristiti, saj bi v e- nem letu dala toliko energi- je, kakor da 7,5 milijona ton premoga. — Da.nes obstaja posebna organizacija, ki se imenuje sklad za zaščito zaostalih ljudstev, ki ima nalogo zbi- rati zdravniško pomoč in svetovalce, da bi se revnej- ša ljudstva lažje prilagajala novim življenjskim razme- ram. Nazjadnje je človeštvo vendarle ugotovilo, da z.ao- stalim narodom ni mogoče vcepljati civilizacije s po- močjo orožja, pač pa s člo- vekoljubnimi nameni. Do te ugotovitve bi. moralo prit; človeštvo že pred desetletji, ne pa da je ljudstva, ki so bila zaosta^la. močnejši zati- ral in izkoriščal. Na žalost se to dogaja v svetu še da- nes, da si močnejši lasti pra- vico vladanja šibkejšemu. Čeprav ie zgoraj omenjena organizacija velik korak na- prej v huma,nih odnosih, ven- dar še vedno obstaja vpra- šanje, na kakšen odmev bo ta človekoljubna pomoč na- letela pri nekaterih, ki si še danes zamišljajo, kako so vi- soki ... ? — Hijeno sovražijo ljud- je in živali. Tisti, ki jo do- bro poznajo, trdijo, da je ze- lo boječa in olašljiva žival, ■d se baje nikoli ne brani pred napadalci. Prav tako se le redkokdaj odpravi na lov, sicer pa_sploh ne ubija in to napravi v s-krajni sili, da dobi hrano. Sicer pa ji za hrano skrbe drugi njeni soprebivalci. Hijena se nam- reč hrani s trupli živali. — Kamniti kioi na Veli- konočnih otokih so velika svetovna skrivnost. Učenja- ki domnevajo, da so jih iz- klesali pripadniki plemena, ki je tja prijadralo iz Južne Amerike, torej 2000 morskih milj daleč. Uspelo potovanje Thora Heyerdahla s »Kon- Tikijem« to domnevo, oziro- ma trditev strokovnjakov pofpolnoma potrjuje. — Da bi svoje običaje in navade čim bolj približali ostalim evropskim dvorom, je rusiki car Peter Velik; prepovedal svojim dvorja- nom in vojakom nositi dol- ge brade. Sam pa je dal vz,gkd a tem, da se le redno bril. Ko je car izdal ukaz o brezpogojnem britju, ie obe- nem sporoči.1 -svojim dvor- janom, da jim bo sam popu- lil kocine, če ne bodo poslu- šali njegovega ukaza. F Kelemina Dober den drogi Prleki no driiga žlohta! Zdi se mi, ke se že celo večnost nesmo vidli no nič pogučali. Vete toti dnevi brotve, zaj gdo nosin celi den puto na rami, se tak vlečejo kak tisti žvečiln; gumi, — boj ga žvečeš, več ga je no boj se raztegne. Ja, moren van povedati, da sen meja letos bogato vinsko letino. Z Micoj sma naprešala en- taužntdvestuednajst litrov šmarnice. Nekaj tote pijače ma seveda oddala, ke ma si lehko za pozimi nekšne šolje no driige oblečne potrebe kii- pila, Ja pa še to ,van mo- ren povedati, ke sen meja tiidi dober pridelek belega vina, Nacedlo se ga je tak o- koli 400 litrof — proda pa sen ga 550 litrov. Tota raz- lika med pridelke n no pro- dojo, se van malo zmešana zdi — pa kaj si čete, člcvik se more znajti. Po ven van en dober recept: Malo vode, malo cukra, ilovica no še driige zmešance — pa je ta- koj zvečani vinski pridelek. Saj ven, ke te rekli »ježeš Lujs, ti si držovo petriga pa boš zaj zavolo toga v pekel priša«. Pa vete. kaj van mo- ren povedati: »Najpret si sa- mi pred svo^n pragon zme- tite.« Dobro ven, kejko vas je tokih, ki k mošti vsega hujdiča mešate, samo, ke bi več no za bojše peneze odali. Ja. zato pa rje je čudno, če te glova boli, kdo že vino pijemo, Najpret ga kmetje »žegnajo« potli ga v kleteh drgoč prekrstijo, navsezodjo pa dobi še v gostilni zodji blagoslov. Saj vidite, te pa neie čudno, če te potli. kdo ga dvo deci spiješ — že glo- va boli. dobiš želodčne krče no popkovo srbeje. picekovo montraje no driige podobne težove, Ja, ja vidite, kokšne so vinske montre ki se zač- nejo že pri mošti no se vle- čejo vse do tistega ca j ta. kdo ge pijan v jorki ali pa v listjaki ležiš, — te pa oride liiba žena, ki te kak kokšne- ga magarca domu vleče. Ce maš dobro ta bojšo polovi- co, te nesi bit, če pa je kaj tokšnega kak je moja Mica, te pa si lehko že v naprej kokšno olenko priproviš. ke je nede trebala ta štora iska- ti. Ja, vidite tokšni so van toti križi no montre, ki do zaj po hitro v modo prišli, samo naj malo mošt zavreje. Jas sen van že zodjič napi- sa. da z Micoj že zaj trenira- ma dirke okoli voglof no z grabe na breg po z brega v grabo. Vete, to ie joko tere- santen šport, če keri če. si ga lehko pride ogledat. Se- veda pa vsokega že v naprej opozorjan, da se naj ne vti- ve, saj lehko višek pretepa- če v moje no v Micine zade- čine keremi vkraj odstopi- ma no ga praf 'pošteno viin prebutama. Drogi brovci, ker man gnes boj malo cajta, saj moren iti dale v gorice grozdje tr- gat no piito nosit, bon gnes malo boj krotek. Vete. sen preštima, ke predugo goflo- je neje tejko z nimivo. še posebno če človik nema caj- ta, da bi si lehko jezik bru- sa. Samo Dočckaite, naj pri- dejo drugi brezdelni zimski dnevi, kdo mo meli malo več cajta. zaj t>a rai.^' fejst plii- nimo v roke. ors^imo pšeni- co. obermo grc-z-i^e no ootr- gaim-c ksruzo si nripra\'mo drva. da mo se lehko oo/mii segreva'- za nečkoj no .se- veda onravroo 5e celi kiip drug h kmpčkih mar.vrnii Tejko naj bc za gnes Te pa srečno, no dobro se meive do drugega tjedna. Lepo vas i^.