•o KATOmKlM Veliko romanje na Sv. gore (župnija Sv. Peter pod Sv. gorami). V starodavnem božjepotnem svetišču Matere božje na Sv. gorah bodo dne 5., 6., 7. in 8. septembra t. 1. velike romarske svečanosti. Slovesnosti se pričnejo že v soboto 5. septembra ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večernicami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra se bodo vrstile sv. maše od petih zjutraj pa neprestano do opoldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in 10. uri, kakor tudi dne 6. in 7. septembra ob 6. uri zvečer pri slovesnih večernicah. Na praznik rojstva Device Marije (8. septembra) bo ob 10. uri pontifikalna sv. maša. Za vse dni je spreskrbljeno za dovolj spovednikov. Pobožen učenjak. Letos smo obhajali stoletnico smrti slavnega francoskega učenjaka Andreja Ampera, ki je bil rojen 22. januarja 1775 ter je umrl 10. junija 1836. Ampere je bil eden največjih učenjakov, sloveč fizik in matematik, zlasti pa slovit kot raziskovalec električne struje in ustanovitelj moderne elektrodinamike. Ampere ni bil samo veren, marveč tudi pobožen katoličan. K Ozanamu, znamenitemu ustanovitelju Vincencijevih konferenc, ki se najblagodejnejše udejstvujejo na področju krščanske dobrodelnosti, je Ampere nekoč rekel: »Kako velik jeBog, Ozanam! Kako velik je Bog, naše znanje pa ni nič!« Ko je Ampere nevarno obolel ter se mu je bližala smrt, mu je neki prijatelj priporočil: »Čitaj to ali drugo poglavje iz knjige »Hoja za Kristusom«!« Ampere je odgo¦poril: »Knjigo znam skoro na painet.« Ampere je dejanski dokaz, kako more v enem razumu skladno bivati največja učenost z neomajno vero in globoko pobožnostjo. Oholost in praznoglavost pa si podajata sestrski roki. Kartaški nadškof. V slovitem mestu Kartagi v Severni Afriki je obhajal nedavno nadškof Lomaitre svoj srebrni jubilej kot nadškof. Nadškof Lemaitre je bil večkrat imenovan v procesu za proglašenje za svetnico Bernardete Soubi- rous, ki se ji je, kakor znano, Marija prikazala 1. 1858 v Lurdu. Lemaitre je bil namreč nevarno bolan. V težki bolezni, ki so jo zdravniki smatrali za neozdravIjivo, se je Lemaitre zatekel k blaženi Bernardeti. Na njeno priprošnjo je popolnoma ozdravel. Pri preiskavi v Rimu so priznali to ozdravljenje kot čudežno. Bil je to 2. čudež, ki je potreben za proglašenje za svetnika. Bernardeta je bila za svetnico proglašena 8. dec. 1933. Vedno manj cerkva in duhovnikov. V mestu Moskvi, ki je glavno mesto Rusije, je bilo pred svetovno vojno 1624 pravoslavnih cerkva, 5 katoliških, 3 protestantovske in 6 sinagog. Danes pa je tamkaj samo 98 pravoslavnih, 2 katoliški, 1 protestantovska in 2 sinagogi. število dunovnikov vseh veroizpovedi je znašalo 13000, sedaj pa jih je komaj 200. Nasledki boljševiške brezbožnosti in preganjanja vere in duhovnikov. Minister brani misijonarje. V parlamentu pokrajine Madras (to je: vzhodna in zahodna obal južnega dela Prednje Indije z istoimenskim glavnim mestom) je bila razprava o šolah katoliških misijonarjev. Razpravo je sprožil komunistični zastopnik Sabramania Bhatt, ki je na povelje Moskve vložil interpelacijo zoper misijonske šole. Na to interpelacijo je obširno odgovoril prosvetni minister, ki je med drugim izjavil: »Bili bi zelo nehvaležni, ako bi ne priznali vsega tega, kar so misijonarji storili za nas in kar še delajo. Mnogi od nas — smem reči: večina — smo prejeli pouk in vzgojo od misijonarjev; to pa ne pomeni, da smo se ločili od naroda in naših tradicij (izročil). Upam, da od daneS naprej ne bo več neugodnih pripomb na račun misijonskih ustanov, ki delajo za kulturni napredek naše dežele, in da člani parlamenta ne bodo izjavili več kakšnega ugovora ali kakšne pritožbe radi misijonov.« Ministrove besede je parlament sprejel s toplim priznanjem. Romanje k Mariji Bistrici, Zagreb, Rajhenburg in Celje se vrši dne 26. in 27. avgusta iz Ptuja In Središča. Cena 65 Din. Vlak vozi iz Ptuja dne 26. avgusta ob 7. uri, se ustavi na vseh postajah Voditelj romanja bo p. Ladislav iz Celja.