J NlilimMHWTBiìIffiìffTllllilllMIH ,1MililiI nil HÉ—I lim. I ,_L Ua doslej kupovali v Celju ali Žalcu, pa tudi v Velenju. Polzela je že ddgo nazaj potrebovala nekaj takega.” Terezija Stibl, gospodinja: „Da bi jo že odprli, blagovnico. Vesela bom, če bo dobro zaločena tudi s tistim blagom, ki ga doslej nismo dobili na Polzeli. Saj veste, kako je, če je treba po to in ono potovati z avtobusom ali celo z vlakom v okoliške centre. Denar gre iz žepa, nazadnje pa ugotoviš, da nisi dobil želenega blaga. Upam, da nam bodo take poti poslej prihranjene, saj bomo blago dobili v novi blagovnici.” Marinka Tamše, Polzela: „Blagovnica nam je zares potrebna. Če bo tudi založana tako, k ot napovedujejo, bo pomenila za potrošnike veliko pridobitev.” Če bi potegnili črto pod izjave ljudi, s katerimi smo govorili, bi zapisali, da gre za investicijo, ki so jo narekovale potrebe po boljši preskrbi prebivalstva, pa tudi po sodobnejšem načinu prodaje. Ljudje komaj čakajo, da bo odprta. Polzela je praznovala Na Polzeli so v nedeljo 5. oktobra zaključili enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na 2. oktober leta 1942, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci s Polzele. Osrednje svečanosti v dvorani Svobode so se udeležili številni krajani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine' Žalec. Slavnostni govornik Vinko Kolenc je spregovoril o pomenu praznika, o pridobitvah, pa tudi o nalogah, ki jih v krajevni skupnosti še čakajo. Trenutno potekajo na Polzeli pomembna dela. Krajani upajo, da bo rešen tudi problem z vodo, saj se v tej krajevni skupnosti že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem pitne vode. Dela napredujejo in pričakovati je, da na Polzeli nobena vodovodna pipa v kratkem ne bo več suha. V centru Polzele gradijo novo veleblagovnico Savinjskega magazina Šlec, katera bo po predvidevanjih sprejela prve kupce še pred koncem letošnjega leta. Med ostalimi pridobitvami je omeniti še, da se je v tednu praznovanja na Polzeli vselilo v novi stanovanjski blok 63 družin, v Orovi vasi so v krajšem času modernizirali odsek ceste, v Založah pa potekajo dela izgradnje ceste Jelen-Dušič-Novi Klošterv dolžini 1100 metrov. Ocenili in pohvalili pa so tudi delo društev in organizacij v krajevni skupnosti, hkrati pa so podelili tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Stanko Novak, Ernest Ramšak, Ivan Žolnir, Helena Kronovšek in vaška skupina Orova vas. Pohvale pa so prejeli: Adi Sevčnikar, Ana Vošnjak, Franc Pfeifer, Mijo Antonič, TVD Partizan — košarkarska sekcija Garant, ŠŠD OŠ Vere Šlander, Bojan Pušnik in Janez Ma-rovt, naslov častnega krajana pa sta dobila Ivan Božnik in ing. Vinko Kolenc. Hortikulturno društvo je za vzorno urejeno okolje podelilo 23 plaket in 27 priznanj. Ob koncu so pripravili še bogat kulturni program. V tednu praznovanja pa so se zvrstile tudi razne športne in druge prireditve. T. TAVČAR Ing. Vinko slavnostnim govorom. Številka 10 — oktober 1980 SA VINJSKI OBČAN 9 Novi stroji v Juteksu omogočajo sodobne tehnološke postopke v proizvodnji Razveseljiva izvozna gibanja v Juteksu Polne roke dela za inšpektorje Značilnost za letošnje gospo-daijenje v žalskem Juteksu je povečan izvoz njegovih proizvodov na zunanja tržišča. Pri izvozu PvC talnih oblog bodo dosegli 8.5 milijona dolarjev iztržka, TOZD Juta pa bo izvozila v vrednosti poldrugega milijona dolarjev. Dri tem je pomembno zapisati, da Juteks precejšen del. svojih proizvodov izvozi na zahod, pa čeprav se na konverti bilnem tržišču spoprijema z močno konkurenco. V TOZD Talne obloge bodo tako letos prodali na inozemska tržišča 60% celotne proizvodnje, delež izvoza v TOZD Juta pa je 45 %. Takšni izvozni trendi so vsekakor uspešni, saj bo letošnji izvoz v tej delovni organizaciji kar za 3,5 milijona večji od lanskega. Kljub vsem problemom, s katerimi se letos spoprijemajo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, so v Juteksu zabeležili v prvem polletju zelo ugodne poslovne učinke. v 000 din 1979 celotni dohodek 125.545 porabljena sredstva 83.754 dohodek 41.791 čisti dohodek 25.979 Položaj je sedaj tak, da bi morali v celoti izvoziti proizvodnjo obeh tozdov; tako bi si zagotovili pravice za uvoz potrebnih surovin. Pomeni, da bo treba še naprej delati z zavihanimi rokavi, da bi ob povečani produktivnosti in štednji materiala ter drugimi izboljšavami znižali proizvodne stroške. V okvira sprejetega dogovora o izvajanju politike cen v tekočem letu so si tudi v Juteksu začrtali naslednje naloge : — trudili se bodo izboljšati konkurenčno sposobnost v smeri večjega izvoza — zavreti naraščanje cen na domačem trgu — za oblažitev negativnih učinkov spremembe tečaja di-naija bodo iskali rešitve v sproščanju notranjih rezerv v obliki prihrankov — ob povečanju storilnosti] dela in večji učinkovitosti poslovanja si bodo prizadevali! spremeniti razmere pri pridobivanju in zlasti delitvi dohodka. 1980 Index 203.245 162% 129.638 154% 73.607 176% 46.921 181 % surovino in pri tem delovna organizacija praktično nima' možnosti, da bi se z njo oskrbovala na jugoslovanskem tržišču Pri proizvodnji PVC talnih oblog so potrebne surovine s področja petrokemije, ki so prav tako uvožene, ali pa je uvožena njihova osnovna komponenta. Ker se zaradi podražitev surovin in drugih pomožnih materialov, pa tudi uslug zmanjšuje dohodek, je težko nagrajevati ljudi po vloženem delu. Kar zadeva prodajo jute ni več problem, ker Juteks izvozi 70 % te proizvodnje na konvertibilno tržišče. 15% porabijo pri proizvodnji toplih podov in tako jim preostane za prodajo na domačem tržišču le 300 ton. Vendar pa položaj kljub tako ugodnemu razmeiju med izvozom in prodajo na domačem trgu ni rožnat. Na zahodnem trgu so Juteksu močni konkurenti izvozniki iz dežel tretjega sveta, ki imajo surovin na pretek, pa tudi nizke osebne dohodke zaposlenih, povrhu pa so deležni tudi carinskih olajšav, zato lahko jutine izdelke ponudijo po nižjih cenah. Stanje je sedaj takšno, da Juteks kljub uspešnemu izvozu ne ustvarja dovolj dohodka za razširjeno reprodukcijo, potreba pa se kaže po izboljšanju osebnih dohokov zaposlenih. V Juteksu je prisotna znatna fluktuacija delavcev in temu bi se lahko izognili z nekoliko višjimi osebnimi dohodki. V tem zapisku še zdaleč nismo povedali vsega o življenju in gospodarenju delovnega kolektiva Juteks Žalec. Pisali bi lahko o razvejanem samoupravnem utripu kolektiva, o prizadevanjih za družbeni standard in o drugih nalogah, s katerimi se kolektiv uspešno spoprijema v sedanji biti za stabilizacijo. Če pride inšpektor v hišo ali v organizacijo združenega dela, vemo, da nekaj ni v redu. No, inšpektor ni človek, ki piše zgolj prijave sodniku za prekrške ali javnemu tožilstvu, marveč tudi svetuje in dobronamerno opozarja. V preteklem letu so inšpektorji v naši občini opravili 1992 pregledov in pri tem napisali 138 prijav sodniku za prekrške ali javnemu tožilstvu, izdali so nad 500 odločb in dosègli 1291 soglasij. Vzrok za manjše število pregledov (leto poprej jih je bilo 2216) bo večmesečna odsotnost dveh delavk. Sicer pa so inšpektorji močno obremenjeni z delom in tako delovni dan ra ztegnejo tudi popoldan in nemalokrat v večerne ure, delajo pa večkrat tudi ob sobotah in nedeljah, kar še posebej velja za tržnega, sanitarnega, gradbenega, urbanističnega in inšpektorja dela. Žal inšpektorji ne delujejo v urejenih pogojih. Nevzdržno je, da se v enem samem prostora stiska tudi po pet inšpektorjev, in da je treba zasliševati stranke in opravljati podobna dela. Pomeni, da bi inšpektoriat rabil večje in primernejše prostore za delo. Na področju vodnogospodarske problematike je treba posebej omeniti akcijo čiščenja zarasti in naplavin ob vodah, nadzor nad čistilnimi napravami, oljnimi lovilci, nad kanalskimi vodami, biološkimi in dragimi napravami po poslovnikih, ki sojih sprejele organizacije združenega dela. Nadzirajo in ukrepajo tudi pri nedovoljenih posegih v vodni režim brez vodnogospodarskega soglasja. Inšpektoiji opozarjajo na težave pri odvajanju odplak. Nekatere krajevne skupnosti gradijo kanalizacijske odseke v naseljih brez ustrezne PO NOVIH CESTAH DO HRIBOVSKIH KMETIJ V naši občini že nekaj let -teče solidarnostna akcija izgradnje cest, s katerimi bomo povezali številne hribovske domačije z dolino. Ugotavljamo, da smo v letošnjem letu povezali 44 višinskih domačij ter pri tem zgradili, oziroma popravili 20 kilometrov cest. V dosedanji akciji, ki se je začela že leta 1977 je bilo zgrajenih okoli 60 k TOMO DIACCI AVTOMEHANIK 2ALEC Savinjska cesta 32 a obvešča stranke, da opravlja poleg avtomehaničnih in avtoelektričnih del tudi preinontažo gum elektronsko balansiranje gum. V________________________________________& DRUGI NA SVETU — Pred kratkim je v TOZD Livarne Ferndita stekla proizvodnja kontinuirano vlečenih cevi na novi napravi. Z osvojitvijo takšne proizvodnjj se Ferralit uvršča med edine tovrstne proizvajalce na svetu, kar mu zagotavlja tudi uveljavitev na mednarodnem tržišču. Na sliki: Odlitki kontinuirano vlečenih cevi premera 300x240 mm. TAKŠNEGA OBNAŠANJA SI NE ŽELIMO! Na travnatem igrišču za mali nogomet so se nenapovedani zbrali mladinci iz Arje vasi in Velike Pirešice z namenom odigrati povratno prijateljsko tekmo. Ker niso poskrbeli za sodnika, se jim je ponudil eden bivših aktivnih nogometašev. Komaj se je tekma dobro začela, že je prišlo do prerekanja, ker sodnik ni sodil po okusu posameznikov. Pred sodnikom se je znašel prehudo zagret igralec in mu zapretil, da se ga bo fizično lotil. Sledila je seveda izključitev, ki ni „preveč vzgojno vplivala” na ostale igralce. Lahko bi zapisali, da jih pri izpadih ni motilo niti to, daje tekmo sodil človek, ki je kar za trideset let starejši od njih. Človek se sprašuje, zakaj vodstva naših telesnokultumih organizacij dopuščajo takšno nešportno vedenje, namesto da bi zagotovile red in disciplino na naših igriščih. R.R. Pred obletnico Savinjske posojilnice Ob nedavnih Taborskih dnevih v Žalcu so se le redki spomnili Savinjske posojilnice, ustanove, ki je nekaj manj kot pred sto leti bistveno vplivala na delo in življenje Savinjske doline. Ustanovili so jo isti rodoljubi, ki so podpisali vabilo za žalski tabor. Ustanovitvi so botrovali narodno gospodarski razlogi in sicer je bil namen Savinjske posojilnice zaščititi slovenskega kmeta in obrtnika pred izkoriščevalskimi Nemci, ki so tedaj neusmiljeno gospodarili. V drugi polovici 19. stoletja se je v Savinjski dolini pojavil hmelj kot tržna kultura. Koncentracija pivovarniške industrije, ki jo je omogočil kapitalis- PREBOLDČANI BI RADI LOKALNO RADIJSKO POSTAJO Ko so na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Prebold razpravljali o programskih nalogah krajevne: skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, so opozorili tudi na nekatere tekoče naloge, kot so:' preskrba z živili, odpiralni čas trgovin s tehničnim blagom, pa tudi o lokalni radijski postaji v Preboldu. Krajevna skupnost meni, daje predlog dober, ter da je treba omogočiti ustanovitev lokalne radijske postaje, saj bo s tem omogočeno boljše obveščanje krajanov. Imenovali so še nov potrošniški svet in novega predsednika vaškega sveta Marija Reke - Jožeta Zupana. -dn Trgovina — paviljon Kolekkiv Keramične industrije Liboje je v okviru praznovanja 165-letnice obstoja tovarne odprl novo trgovino pavil-jonskega tipa. V lepo urejenih prostorih je kupcem na voljo keramika iz njihovega proizvod- tični družbeni sistem, je imela za posledico komercializacijo kmetijstva s hmeljarstvom. Temu se je na Slovenskem najbolj intenzivno prilagajala kmetijska proizvodnja v Savinjski dolini. Žalec je postal središče hmeljar-sko predovalnih obratov, sedež Hmeljarske zadruge in Hmeljarskega društva. Ustanovitev Savinjske posojilnice je bila pogojena s hmeljarstvom. To lahko podkrepimo z raznimi dejstvi: ustanovitelj posojilnice in hmeljarske zadruge je bil predvsem Janez Hausenbichleriitd. Njemu in ostalim naprednim kmetovalcem ni zadoščala Hmeljarska zadruga in skladišče hmelja, marveč so čutili potrebo po lastnem denarnem zavodu, zato so ga tudi ustanovili. Denarni zavod je deloval na principu zadružništva in je bil pravzaprav denarna zadruga. Član te zadruge je lahko postal vsak, ki je vplačal določen delež in si s tem pridobil pravico soupravljanja posojilnice, pa tudi udeležbe pri dobičku. Del dobička so odvajali za razne podpore društvom, šdam in drugim. Lahko bi zapisali, da je posojilnica opravičila svoj obstoj. Za majhne obresti je pomagala kmetu s posojili in tako v precejšnji meri pripomogla k razmahu hmeljarstva. Posojilnica je podpirala tudi razne investicije, kot na primer izgradnjo skladišča za hmelj razstavni nega programa, posebnost pa so razstavljeni unikati oblikovalcev in umetnikov, ki se udeležujejo simpozijev v KIL Liboje. Zanimivo je, da je tudi te izdelke možno kupiti. leta 1902. Pomembno je tudi zapisati, da so v Savinjski posojilnici uporabljali od vsega začetka slovenščino kot uva dni jezik. Bila je tudi mecen različnim napredniih organizacijam. V Žalcu so med prvimi ustanovili Sokol, ki ga je posojilnica podpirala. S svojimi prispevki je pomagala Slovenskemu akademskemu društvu Slovenija na Dunaju, prav tako pa tudi/ Planinsko društvo Zabukovi-ca so pred 30. leti ustanovili radarji. V letošnjem jubilejnem letu se je zvrstilo že več prire-1 ditev, osrednja je bila pred kratkim na postojanki Hom. Mladina je že v soboto organizirala Brigadirski dan. Člani so uredili okolico doma, mladi pa kresovanje. Na osrednjo prireditev je prišlo veliko ljudi. Za veselo razpoloženje je poskrbela godba na pihala Žabukovica, odprli pa’ so tudi manjšo razstavo Transe-verzalnih dnevnikov. Društvo ima da nes okoli 1500 članov in njegov vpliv se zrcali v vse bolji aktivnem delu sekcij po kolek1 tivih- Društvo ima zasluge tudi pri oživljanju tradicij NOV in v tej' smeri uspešno sodeluje z občinskim in krajevnim odborom ZB Griže. Ker so društvo ustanovili in od vsega začetka usmerjali njegovo delo zabukovšld rudarji, so na svečani seji poudarili, da hkrati s 30-letnico delovanja društva praznujejo tudi ustanovitev prvega delavskega sveta v ru dniku Žabukovica. Rafko ZAHVALA Ob prerani izgubi FRANCA KOVAČA se zahvaljujeva vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tovarišici Zorki Godler, družini Čretnik, DPD Svobodi Liboje, godbam na pihala, pevskim zborom, planincem, čebelarjem in govornikom. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, ki ga je pokojnik tako ljubil. Štefka in Verica obrtni šoli v Žalcu in še komu. Lahko rečemo, da je Savinjska posojilnica pripomogla tudi k razvoju trgovine in industrije. Tako je tovarna Juteks v Žalcu zaživela ob finančni podpori posojilnice. Posojilnica je nedvomno opravljala pionirsko vlogo pri razvoju hranilništva v naši dolini. Tako je imel vsak večji kraj že pred zadnjo vojno po dve hranilnici. Krošl je v imenu bivših radarjev podaril društvu relief, Id prikazuje delo rudarjev, člani PD Polzela pa so jim podarili sliko. Društvo je ob tej priliki prejelo plaketo TKS Žalec. Sledil je kulturni program, v katerem so mladi prikazali razvoj planinstva v Savinjski dolini in še posebej delovanje zabukovškega društva Proslava je izzvenela v prijetnem vzdušju. -JŽ PIONIRJI V BITOLI Od 26. do 29. oktobra bodo pionirji OŠ Ivan Farčnik - Buč Vransko sodelovali na 5. srečanju Bratstva in enotnosti, na katerem bodo sodelovali pionirji iz Varaždina, Kraševca, Travnika, Cetinja, Bitole, Peča in Vranskega. Gre za že tradicionalno srečanje pobratenih šol in krajevnih skupnosti, na katerem vse šole pripravijo skupno razstavo likovnih del na temo „Tito — naš vzgojitelj” in kulturni program. Udeleženci srečanja si bodo ogledali tudi dve organizaciji združenega dela, kulturne in zgodovinske znamenitosti Bitole. Predstavniki krajevnih skupnosti bodo izmenjali izkušnje pri razvoju krajevne samouprave. Srečanje je izjemnega pomena, saj gre za utrjevanje bratstva in enotnosti, ki v teh srečanjih dobiva vedno trdnejše vezi. JANEZ KROFLIČ ZAHVALA Krajevna organizacija RK Žalec se zahvaljuje za darovani znesek 900 dinarjev, katerega so poklonili v humane namene namesto venca za pokojnega tovariša Franca Cokana stanovalci Ulice talcev 5 iz Žalca. Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec Pogled na novo trgovino KIL Liboje. PD Žabukovica slavi 30- letnico •Konec minulega meseca in v začetku oktobra so v naši občini zopet oživela športna igrišča. V današnji številki prinašamo vesti o tekmovanjih ekip v raznih športnih panogah: ROKOMET : Rokometaši Minerve iz Griž, ki so izpadli iz II. zvezne lige, letos zopet nastopajo v slovenski ligi. Odigrali so že šest srečanj, od katerih so v treh zmagali, eno so odigrali neodločeno, dve pa so izgubili. Na lestvici so po šestem kolu trenutno na petem mestu. Rokometašice Andraža pa so do sedaj odigrale štiri srečanja v vzhodni skupini druge republiške rokometne lige. V dveh srečanjih so mlade rokometašice zmagale, v dveh pa so izgubile, vendar je to kljub temu uspeh za mlado ekipo. Pred dnevi se je pričelo tudi tekmovanje v občinski ligi. KOŠARKA: V medobčinski košarkarski ligi Celje nastopajo uspešno ekipe Garanta iz Polzele, Prebolda in Šempetra. Prvi del je že končan. Tako so v skupini A košarkaši Žalca zasedli tretje mesto, Prebold četrto, Garant peto, Šempeter pa šesto mesto. Pri kadetih je Garant zasedel drugo mesto, Žalčani pa so bili tretji, skupno pa je nastopilo šest ekip. Pri kadetinjah pa je bila ekipa Žalca tretja, Garanta pa četrta. NOGOMET: Iz naše očbine nastopa v območni nogometni ligi ekipa selekcije pod imenom Savinjska. Po sedmih odigranih srečanjih so na lestvici šesti. Do sedaj so igrali na stadionu v Žalcu, drugi del tekmovanja pa bodo odigrali na Vranskem, kjer so že uredili stadion. Uspešno pa nastopajo v ligi tudi kadeti Žalca in Vranskega, prav tako pa tudi pionirski ekipi. ODBOJKA: Igralci Partizana Šempeter, ki so do sedaj uspešno nastopali v slovenski odbojkarski ligi, bodo sedaj tekmovali v II. zvezni ligi — vzhod. Na tekmovanje so se dobro pripravljali in odigrali več prijateljskih srečanj. Trener ekipe Janez Štorman pravi, da bo za ekipo velik uspeh obstenek v ligi. KROS: Občinska zveza za telesno kulturo Žalec je organizirala v Preboldu občinsko prvenstvo v jesenskem krosu. V predtekmovanju se je krosa udeležilo 5200 udeležencev, v finalu pa jih je nastopilo 500. Tako so v posameznih kategorijah zmagali: pri mlajših pionirkah — letnik 1968 — Darinka Marčinko iz Prebolda, pri ml. pionirkah - letnik 1967 - pa Ivica Pevnik iz Polzele, pri mlajših pionirjih — letnik 68 — Aleš Jevšenak iz Žalca, pri ml. pionirjih — letnik 67 - pa Damjan Rogi iz Griž. Starejše pionirke — letnik 66 — Liljana Vincekovič iz Prebolda, starejše ionirka — letnik 65 — pa Irena trožar iz Žalca. Pri starejših pionirjih — letnik 66 — Srečko Kokot iz Griž, pri mlajših mladincih Igor Turnšek iz SK Prebold, mlajših mladinkah Zvonka Leskovšek (Center Žalec), članicah Mojca Jeraj iz VVŽ Žalec in pri članih Marjan Piavčak iz Tabora. Najboljši bodo nastopili na krosu Dela v Radovljici. ATLETIKA: Na atletskem stadionu v Žalcu sta bili pred kratkim kar dve večji tekmovanji. Na občinskem sindikalnem prvenstvu je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 organizacij združenega dela. Nastopili so v petih športnih panogah. Na občinskem prvenstvu ŠŠD občine pa je nastopilo več kot 200 mladih iz vseh osnovnih šd naše občine. Nastopili pa so v osmih atletskih disciplinah. Doseženi so bili kar dobri rezultati. SMUČARSKI SKOKI; Prizadevni člani Smučarskega društva v Braslovčah so pred dnevi pripravili republiško prvenstvo v skokih na skakalnici prevlečeni s plastično snovjo. Pri mlajših cicibanih je zmagal Krofel iz Jesenic, domačina Ažman in Ambrožič pa sta bila deveti in štirinajsti. Pri starejših cicibanih je zmagal Pušnik iz Velenja, domačini iz Braslovč pa so se uvrstili takole: Posedel je bil enajsti, Bogelj sedemnajsti in Hanžič dvajseti. Odbojkarji Partizana Šempeter MLADI GASILCI NA GRAŠKI GORI Mladi gasilci naše občine so se v tekočem letu udeležili več tekmovanj z namenom nadaljnjega usposabljanja. Tako je bilo. dobro organizirano tekmovanje tudi na Graški gori, ki se ga je udeležilo 130 mlajših in starejših pionirjev. Najboljše ocenjene desetine so prejele pokale. V popoldanskem rekreacijskem tekmovanju so se tekmovalci pomerili v raznih športnih veščinah, kot so vlečenje vrvi, boj med dvema ognjema, skoki v vrečah, nogometu itd. Program so popestrili tudi člani gasilci. Karel Jug je mladino seznanil o pomenu Graške gore med NOB. Pri tem so obudili spomine na boje, ki so se odvijali na tem območju. Za zaključek so se mladi poveselili, za vse pa sta bila preskrbljena prehrana in napitek. Mladi tekmovalci si želijo, da bi takšna srečanja bila večkrat. F. ČRETNIK TRIM KOLESARJENJE ~ „Vsi na kolo za zdravo telo“ je geslo trim kolesarjenja, ki ga bodo priredili v Vinski gori ta mesec. Organizitor akcije je TVD Partizan Vinska gora v sodelovanju s kulturno prosvetnim društvom tega kraja. Akcija kolesarjenja je v tem kraju že tradicionalna. V letošnjem letu si organizatorji prizadevajo, da bi pritegnili čim več krajanov vseh starosti. Med akcijo bodo poskrbeli za čim večjo varnost v prometu, zagotovili pa bodo tudi servisno službo in okrepčevalnice. Pripravili pa so tudi okoli šestdeset lepih nagrad, ki jih bodo podelili najstarejšim in naimlaišim udeležencem akcije ter najštevilnejši udeleženi družini. I. VODUŠEK PESTER NABORNI DAN V žalski občini tudi letos napovedujejo nabore, ki bodo v začetku novembra. Mladi naborniki se bodo zbrali na nabornem mestu ter si še pred nabori ogledali razstavo pehotnega orožja in fotografij iz dela in življenja pripadnikov JLA. Po končanih naborih jim bodo v prostorih Centra za izobraževanje zavrteli več filmov z vojaško tematiko. Vsi naborniki bodo prejeli tudi značke. -dn SK Žalec pred sezono Program, ki si ga je zastavil upravni odbor kluba in je v javni obravnavi, ni samo stvar članstva, temveč gaje potrebno predstaviti širši javnosti. Pripomniti je, da je program zelo ambiciozen in izredno zahteven. Temelji namreč na povečanju članstva za cca 200%, kar pomeni najmanj 250 novih članov jz vrst mladine in organiziranega smučanja željnih občanov. TENISAČI SKRBIJO ZA PODMLADEK — V teniški sekciji Partizana Žalec so po programu dela-za letošnje leto organizirali v mesecu septembru in prvih dneh oktobra teniška tečaja za začetnike. Prvi je bil za pionirje, drugi pa za rekreativce. Tečaja sta trajala po deset dni, udeležilo pa se ju je 20 pionirjev in 15 rekreativcev. Vodil ju je teniški trener Silvo Lakner.. Tečaja sta pripomogla k popularizaciji tenisa v Žalcu, saj so igrišča celodnevno zasedena od naj mlajših do najstarejših. Prav zaradi prezasedenosti igrišč se je Partizan Žalec odločil za izgradnjo dveh novih peščenih igrišč, ki sta tik pred izgradnjo. Le na ta način bo mogoče zadostiti velikim željam po igranju tenisa v Žalcu. Požarna varnost je ena najpomembnejših nalog naše skupnosti. Ogromna škoda, ki vsako leto nastaja zaradi požarov, močno ogroža celotno gospodarsko, odraža pa se tudi v življenju vsakega posameznika. Tega se prav dobro zavedajo tudi člani industrijskega gasilskega društva AERO TOZD Kemija Šempeter, ki že od ustanovitve delujejo v smislu požarne preventive in usposabljanju gasilskih enot v TOZD-u. Pred dnevi so predali namenu kombinirano gasilsko vozilo, ki predstavlja veliko pridobitev za delovno organizacijo kot tudi za celotno občino. Slovesnosti ob predaji vozila se je udeležilo več kot 250 gasilcev iz društev celotne občine ter predstavniki občinskih gasilskih zvez iz Velenja in Domžal. Pozdravne besede je izrekel predsednik IGD TOZD Kemija Šempeter Ludvik Miklavc, o novi pridobitvi pa je spregovorila direktorica delovne organizacije ing. Lela Podgornik. V imenu pokrovitelja Interesne skupnosti po afnega varstva občine Žalec pa je spregovoril Stane Rednak. Novo vozilo je stalo dva in pol milijona dinarjev, sredstva Vozilo je s svojimi kapacitetami prahu, penila in vode vedno pripravljeno in na razpolago ob strokovno usposobljenem kadra, Id so ga v tem gasilskem društvu sami izurili. TEKST IN FOTO: T. TAVČAR Dva stotisočaka Ko se približaš, vzklikneš: Bunker! Kje pa! To sta dva rezervoarja vrh Jedert, vsak drži (merij sto tisoč litrov pitne vode. In bi kdo dejal: Seveda, to je dala družba, to je zgrajeno na račun občinskega samoprispevka. Ni res! Družba je res dala svoj delež, levji račun, sto in sto udarniških ur pa so dali Jedrčani sami. Nič kolik o priimkov bi lahko našteli, ki so otirali žulje na kilometre razpredene vodovodne naprave. In teren? Skozi gozdna tla, sivo ilovico, kamen, močvirje. Ljudje niso odnehali Kakor niso pred leti za elektrovod, tako ne zdaj za vodo. Govoriti, pisati o ljudeh, ki so resnično največ prispevali, je težko. Sami pravijo: To je delo, ki se ne da izmeriti Ima pa pri lederti skoraj vsako gospodinjstvo pitno vodo. Zares je treba nekatere skupine pri lederti pohvaliti: Zagrizeni so delajo, vedo, da je tam njihov življenjski prostor, da je zdrava in pitna voda vredna več kot sto in sto milijonov v banki. Pa vprašaj vse Luskarje, vse Florjančiče in še druge Jedrčane, odgovorili bodo: Brez vode ni življenja, v slogi je moč! -dk- Vodstvo kluba pripravlja tradicionalni smučarski sejem, ki bo v drugi polovici novembra. Največjo skrb pa bo klub posvetU organizaciji smučarskega tedna. Tekaška sekcija ima v programu organizacijo teka po poteh Savinjske čete na Dobravljah. V sezoni bodo pripravüi in organizirali več smučarskih tečajev, pa tudi tekmovanj za člane kluba, kar bo še posebej privlačno, saj si sleherni smučar želi organiziranega smučanja ter merjenja znanja in moči. V zvezi s tem je treba zapisati, da ima klub novo elektronsko napravo za merjenje časa, ki jo upravlja posebna ekipa, na razpolago pa bo tudi vsem organizacijam združenega dela, ki bodo organizirale lastna smučarska tekmovanja. Tako bo torej v okviru organizacije Smu čarskega kluba Žalec obüo možnosti za rekreacijo in tekmovanja na naših bližnjih smučiščih. R. R- Novo kombinirano gasilsko vozflo zanj pa so prispevali poleg Interesne skupnosti požarnega varstva občine Žalec še Zavarovalna skupnost Triglav, AERO TOZD Kemija Celje, AERO TOZD Grafika in AERÖ TOZD Kemija Šempeter. MLADI V TERITORIALNI OBRAMBI KOLESARJENJE JE ZDRAVO Takšnega mnenja so bili vsi tisti, ki so se eno preteklih nedelj udeležUikolesarskega trimav organizaciji Smučarskega kluba Žalec. Ideja za takšen način suhega treninga se je porodUa v upravi kluba, ki je želela svojim članom pokazati možnost pridobivanja kondicije za spust po belih poljanah. Trim akcije se je udeležilo veliko mladih, pa tudi odraslih občanov, ki so uživali ob krepitvi svojih mišic, številni med njimi so predlagali, da bi takšne akcije organizirali kar vsako nedeljo. R. R. IZLET V KUMROVEC Malo je društev, ki bi bÜa tako razgibana in bi stalno skrbela za dobro počutje svojih članov, kot je Društvo invalidskih upokojencev Žalec. Društvo prireja številne izlete, večdnevna letovanja, pa tudi razna tekmovanja. Pred nedavnim so organizirali izlet v Kumrovec, ogledali pa so si tudi nekatere drage kraje. V Bistrici ob Sotli so si ogledali spomenik Marije Broz - matere tovariša Tita. Pot jih je vodila mimo Trebč, Bistrice ob Sotli itd. Obiskali so najstarejšo, znano lekarno v Evropi, v Olimlju. Nazaj grede so si ogledali še Ptujski muzej in tako sklenili svoj izlet prijetno razpoloženi z željo, da bi take izlete še prirejali. ^ ^ RIBICI - UPOKOJENCI TEKMOVALI Pred kratkim so invalidski upokojenci priredili v ribniku Preserje meddruštveno ribiško tekmovanje. Udeležili so se ga ribiči iz Dravograda, Velenja, Laškega in Žalca. Med 16. ribiči je dosegel najvišje število točk Peter Turnšek iz Žalca, Jože Turnšek iz Žalca pa je bil dragi. Tretje mesto je pripadlo Martinu Pliberšku iz Velenja. Tekmovanje je bilo hkrati prisrčno srečanje invalidov, ki so izrazili željo, da se na podobnih srečanjih še večkrat dobijo. M. V. Griže Mladi v Preboldu množično sodelujejo v teritorialni obrambi. Samo v zadnjem času se je prijavilo za delovanje v teritorialni obrambi preko 70 mladih. Po tem sodeč bodo v celoti uresničene naloge glede sprejema novih prostovoljcev. Mladince bodo sprejeli kot prostovoljce, pripadnike TO, ob dnevu JLA. Še pred tem se bodo lahko usposabljali. Na rob naj zapišemo, da sodi občina Žalec med tiste slovenske občine, ki šo na tem področju storile največ. -dn GASILSKO TEKMOVANJE V NAŠI OBČINI Pred kratkim je občinska gasilska zveza Žalec na Polzeli v okvira krajevnega praznika priredila občinsko gasilsko tekmovanje članov in članic. Tekmovalo je 470 gasilcev in gasilk. Med industrijskimi gasilskimi društvi so bili najuspešnejši člani in članice Tovarne nogavic Polzela; ki so osvojili prvo mesto. Med ostalimi društvi je pri tekmovanju članic zmagala desetina GD Kaplja vas, pri članih pa desetina GD Braslovče. Na rob lahko zapišemo, da je bilo tekmovanje dobro organizirano. T. T. , DRAVOGRAJSKI UPOKOJENCI PRI NAS NA OBISKU Pred nedavnim je skupina članov invalidskih upokojencev iz Dravograda obiskala društvo invalidskih upokojencev v Žalcu. Goste je v prostorih Name pozdravil predsednik Občinske konference SZDL Ivo Robič, v imenu društva pa jih je sprejel Franc Lužnik. Nato so Dravograjčani odpotovali v Šempeter, kjer so si ogledali rimsko nekropolo, nato pä še jamo Pekel. Ko so se pred skulpturo Hmeljarja v Žalcu poslovili, so povabili žalske invalidske upokojence na podoben izlet v Dravograd. M. V. Griže GASILCI SE USPOSABLJAJO V tekstilni tovarni Prebold že več let nazaj posvečajo veliko skrb samozaščitni dejavnosti. Pri tem so zlasti uspešni gasilci, ki imajo že dolgoletno tradicijo. V vseh obratih delujejo gasilske trojke, ki so usposobljene za preprečevanje in gašenje požarov. V tovarni delujejo tudi gasilske desetine, ki znajo opravljati z gasilskim orodjem. -dn