Kdo ie kriv trpljenja naših rekrutovl Dr. Koiošec je s poslanci Jugoslovanskega kluba in raznimi drugimi manjšinskimi klubi v narodni skupščini vložil obtožbo proti bivšemu vojnemu ministru generaiu Zečeviču, kateri je z vpoklicem rekrutov ob Božiču letn 1921 zakrivil, da je okoli 300 naših sinov umrlo in 6000 oboleio vsled mrazu in pomanjkanja. General Zečevič je kriv smiti in obolelosti teh žrtev, ker je vpoklical rekrute v najhujši zimi in ne preskrbel ne kuriva za transportne vagone, ne obleke ne obuvala, ne slame, ne tople hrane. General Zečevič bi naj bil pustil rekrute v domačih garnizijah in vse nešreče bi bile izostale. V narodni skupščini v Beogradu se je zadnje dni preteklega tedna vršila razprava o naši obtožbi pioti Zečeviču. In kaj se je tukaj dogajalo. Edini branilci naših trpinov, naših vojakov so bili poslanci opozicije, predvsem poslanci Jugoslovanskega kluba. Stranke vladne skupine, posebno srbski iadikalci so branili Zečeviča na vse pretege. Naši demokrati in samostojni pa si niso vipali odpreti usta v obrambo trpečih naših sinov. Tu je bila prilika, da se pokažejo vsi cni, kateri se hlinijo prijatelje rvašim mladeničem. Tiho so sedeli kot vladinovci in si proti Srbijancem rviso niti upali odpreti usta. Drofenik, Mermolja, Urek in vsi kranjski samostojr.eži so ta dan delali tlako vladi ir» niso imeli sica za one, ki trpijo. Naši poslanci so s predlogom obtožbe proli krivru generalu Zečeviču zadeli Srbijance v živo. Po cele dnevc so se posamezni vladni kiubi posvetovali, se.kregai; med seboj, vlada ie imela dolgotrajne seie, beograjsko časopisje je bilo razburjeno, i razjarjeni go bili vladinovci. Na d»n glasovanja, v soboto, 1. aprila doppldne je bilo v zbornici živo, kakor v mravljišču. Vladinovci so tekali sem in tje. Po skritih sobah so se vršile barantiie. Vojni minister general Vasič je skušal braniti Zečeviča, a ni imel sreče. Govoril je o Napoleonu, o potrebi, da se strogo postopa itd. Naši poslanci so mu vikali in burno odgovarjali. Iz naših klopi so se slišali klici : »300 nedolžnih mrtvih žrtevf«, »6000 od mraza in gladu oboielih ječi!« Burni so bili prizori; ko bi vi mladeniči in možje v Sloveniji to videli  Sam. ministrski predsednik Pašič je prišel Zečeviču na pomoč. Izjavil je, da bo vlada sklicala posvetovalni zbor in bo krivce poklicala na račun. Vlada je predlagala, da se Zečeviča ne postavi pred sodišče, ampak se preide preko tega na dnevni red. Za vlado je glasovalo 148 poslancev, proti pa 73, torej ena tretjina. Iz strahu pred izgubo vTadivih korit so glasovali proti obsodbi generala Zečeviča : demokrati, radikali, del muslimanov in samostojni. Vsem tem ni mar za nesrečne žrtve. Prvi april 1922 v Beogradu, je bil dan žalosti za nas, ki čutimo z najboljšimi sinovi slovenskega in hrvatskega ljudstva. Naši poslanci dr. Korošec, dr. Šimrak, Žebot in drugovi so klicali: »Sramota! Škandal! Vi odoobravate, da je po Zečevičevi krivdi poginilo nad 300 nedolžnih žrtev! Evropski škandal!« Vladinovci so srepo gledali in poslušali svojo obtožbo.