70
Boris Pahor
Predhodniki osvobodilnega gibanja
(Iz nagovora Borisa Pahorja ob izidu njegovega romana Parnik trobi nji)
O zgodovinskem ozadju bi zadošžala pripomba, da gre za dobo med prvo in drugo svetovno vojako oziroma tudi že za čas, ko se nemški polip že razrašča sradi Evrope. Vendar bi žalel poudariti, da sem imel izrecen namen, da bi v knjigi prikazal protifašistični upor primorskili ljudi; upor, ki se je začel že v prvih letih po koncu prve svetovne vojske. Dogodki in boji in nečlovečnosti drugega svetovnega spopada so namreč tako prevzeli naše vesti, da pozabljajo na. stvarnost, ki če ni bila tako strašna glede na žrtve, je bila pa zavoljo dvajsetletnega psihološkega trpljenja, na katero je bil obsojan številčno razmerona majhen slovenski in hrvaški živelj v mejah tuje dikature, edinstvena v takratni Evropi.
Da, pravično je, da pridejo v slovensko zavest dolge vrste ilegalcev vseh mišljenj in nazorov, ki so se nesebično darova]_L zato, da bi potrdili v ljudeh vero v prostost; zato,da bi sovragu dokazali, kako trdo opravilo bo imel, če bo hotel zlomiti ponos v narodu, kateri je skozi suženjska stoletja dolgo nabiral sokove, ki so mu utrdili hrbtenico; zato, da bi evropsko javnost opozorili na genocid v srcu kulturnega kontinenta. Pravim, da je pravično, da se zavemo ilegalcev, ki so predhodniki osvobodilnega gibanja na Slovenskem, še posebno mora zanje vedeti tukajšnja mladina; ta pa ima, kolikor sem imel sam priložnost ugotoviti, zelo zmedene pojme o življenju Primorske pred drugo svetovno vojsko. Rad bi pri tem podčrtal, da pri tem ne gre samS za dejstva, ki so sestavni del naše narodne zgodovine, ampak za problem, ki je pomemben tudi v evropskem merilui Saj so prav primorski ljudje dali Evropi pesnika, ki je prvi videl njeno strahotno smrt; Srečko Kosovel pa je doživel poraz evropske civilizacije prav ob plamenih, ki so upepelili Harodni dom,in ob grmadah drugih prosvetnih ustanov po primorski zemlji.