67
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 
(The Hague) 17: 176-199.
Wraber, T. 2007: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Koledarska zbirka 2007. Prešernova 
družba d. d., Ljubljana.
Marko accetto
Cynoglossum creticum Mill. 
Pojavljanje mediteranske vrste pri Kozini
Occurrence of a mediterranean species near Kozina (SW Slovenia)
0449/1 Slovenija: Primorska, Kozina, Kastelec, avtocestna baza. 400 m. n. m.. Leg. & det. T. 
Bačič &. S. Strgulc Krajšek, 1. 6. 2013; LJU10137889
Kretski pasji jezik (Cynoglossum creticum Mill., syn. Cynoglossum pictum Aiton) 
je mediteranska vrsta, ki jo v Sloveniji srečamo le redkokdaj. Prepoznamo jo po skoraj 
centimeter velikih svetlomodrih cvetovih z izrazitimi temnimi žilami (Martinčič 2007). Ta 
mediteranska vrsta se v Sloveniji pojavlja izključno v submediteranskem fitogeografskem 
območju (Jogan (ed.) 2001), na pustih, neobdelanih tleh (Martinčič 2007). 
Večina podatkov o njenem uspevanju je starih več kot stoletje: to so predvsem podatki 
MarcHesettiJa (1896-97), ki navaja vrsto za Piran, Izolo, Koper, Ankaran, Osp in Orlek pri 
Sežani, ter navedba paulina za Griže pri Sežani ( 1 907) , ki j e podprta tudi s herbari j skim 
nabirkom v LJU (LJU10017161). O nekdanjem uspevanju pri Opatjem Selu pričajo herbarijski 
primerki, ki jih je pred šestdesetimi leti nabral Filipič (21. 4. 1954, det. E. Majer, LJU10017159 
in LJU10017160). Novejša je le navedba kaligariča (1992, 1990), ki piše o uspevanju vrste na 
Kraškem robu pod velikim spodmolom pri Velikem Badinu pri Sočergi (0549/2), od koder je 
tudi herbarijski primerek v herbariju LJU (N. Jogan, 11. 5. 1997, LJU10017158). 
Kretski pasji jezik smo opazili junija 2013 na robu asfaltne baze pri Kastelcu. Bujno je 
cvetel in takoj nas je pritegnil s svojo postavnostjo in čudovitimi, velikimi cvetovi v cimoznih 
socvetjih. Rastišče lahko označimo kot habitatni tip 31.812 »Srednjeevropska toploljubna 
bazofilna grmišča«. Na zaraščajočem robu kraškega travnika (združba nizkega šaša in 
skalnega glavinca) so tu uspevale poleg lesnih vrst Cornus sanguinea, Cotinus coggygria, 
Crataegus monogyna, Frangula rupestris, Ligustrum vulgare, Pinus nigra, Prunus mahaleb, 
P. spinosa, Quercus pubescens, predvsem naslednje zelnate vrste: Asparagus acutifolius, 
Koeleria pyramidata, Bromopsis condensata, Buphthalmum salicifolium, Anthyllis vulneraria, 
Dianthus sanguineus, Dorycnium germanicum, Salvia pratensis in Sanguisorba minor.
Od domačih vrst pasjega jezika se kretski loči po tem, da imajo njegovi cvetovi vence 
modre, s temnejšimi žilami, veliki pa so 7-9 mm v premeru; cvetovi navadnega in nemškega 
pasjega jezika merijo le 5-6 mm, venci pa so rjavordeči do skoraj škrlatni (Martinčič 2007). 
Prvi vtis, ki nam ga je vzbudila ta takrat še neznana vrsta srhkolistnic je bil, da gre za 
subspontano uspevanje neke okrasne vrste, ki se je sem zanesla z gradbenimi stroji. Vendar 
Hladnikia 33: 65-77 (2014)

68
literatura navaja, da naj bi bila vrsta v teh krajih naravno razširjena, na meji svojega areala. 
Kot okrasno so jo na Primorskem tudi gojili po vrtovih (in morda jo še vedno), o čemer priča 
zgodovinska navedba za Grgar (Sveta Gora pri Novi Gorici; s olla 1 878), kjer naj bi vrsta 
uspevala podivjano kot ubežnica z vrtov. h egi ( 1 97 5) na va j a, da na j b i se vrsta po j a v l j ala 
adventivno tudi v Švici in Nemčiji. Vrsta je sicer razširjena po vsem Sredozemlju, v soseščini 
jo najdemo na Hrvaškem (nikolić (ed.) 2000) in v Italiji, tudi v bližini meje s Slovenijo 
(poldini 2002). V Avstriji se ne pojavlja in tudi avstrijska Neobiota (essl & rabitscH, 2002) je 
ne omenja. Vrsta pa je omenjena v seznamu madžarskih tujerodnih vrst kot vrsta s prehodnim 
pojavljanjem (balogH & al. 2004). 
Zahvala
Za pomoč pri pisanju notule se avtorici prisrčno zahvaljujeva Nejcu Joganu in Igorju 
Dakskoblerju, za potrditev določitve pa češkemu botaničnemu kolegu Karlu Sutorýju.
Literatura
balogH, L., I. dancZa, G. király, 2004: Actual list of neophytes in Hungary and their 
classification according to their success. In: B. MiHály, Z. botta-dukát (eds.): Biological 
invasions in Hungary – Invasive plants. Természet BÚVÁR Alapítvány Kiadó, Budapest. 
pp. 61–92.
essl, F. & W. rabitscH, 2002: Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien. 432 pp.
h egi , G., 1975: Illustrierte Flora von Mitteleuropa 5/3. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg. 
pp. 2152–2153.
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, d. naglič, a. podobnik, b. roZMan, s. strgulc 
kraJšek, s. & b. trčak, 2001 : Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 124.
kaligarič, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. 
Varstvo narave, Ljubljana 16: 17–44. 
kaligarič, M., 1992: Rastlinstvo Kraškega roba. Proteus, Ljubljana 54 (6/7): 224–230.
m ar Chesetti , C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Tipografia del Lloyd Austriaco, 
Trieste. p. 380.
Martinčič, a., 2007: Boraginaceae - srhkolistovke. In: A. Martinčič, t. Wraber, n. Jogan, 
a. podobnik, b. t urk, b. vreš, v. ravnik, b. FraJMan, s. strgulc kraJšek, b. trčak, 
t. bačič, M. a. FiscHer, k. eler & b. surina: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 530–545. 
nikolić, t. (ed.), 2000: Flora Croatica, Index flore Croaticae. Natura Croatica: 9(1): 324 pp.
paulin, a., 1907: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam V. Centuria IX et X.: 341-379.
Poldini , L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. Universitá 
degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. p. 158.
solla, r. F., 1878: Hochsommerflora der Umgebung von Görz (Nördliche Umgebung). 
Oesterreichische Botanische Zeitschrift, Wien 28 (8): 264–271.
tinka bačič & siMona strgulc kraJšek
Notulae ad floram Sloveniae