Politieni ogled. — Stajersld dež. zbor. NemSki listi vedo poroftati, da namerava sklicati vlada štajerski deželni zbor za 9. januarja 1912. — Italiiansko vseuSilišfie. Avstrijski Lahi bi radi na vsak način dobili svoje vseufiilišče. Nemci so lansko leto Italijanom že obljubili, da jim pomorejo do uresničenja te zahteve, Letos pa ravno Nemci naibolj nasprotujejo ustanovitvi italijanskega vseuCiliSfia. Glavna sporna toČka je, kje bi se to vseučilišče postavilo. Slovenci in Hrvatje ne moremo pripustiti, da; bi imeli Lahi svojo visoko šolo v kakem primorskem mestu, nasprotno pa se tudi Nemci branijo, da bi bilo laSko vseučili&5e v nemšk.em ozemlju. Sedaj ponujajo Cehi Italijanom Prago kot sedež laSke visoke šole. — Hrvaško. Kal^or smo že poročali, se vrše na Hrvaškem 15,, 16.. in 18. decembra volitve v sabor ali hrvatski deželni zbor» Navadno so volitve na Hrvatskem burne, ker uporabi mažaronska vlada vsa sredstva, da bi zmagala s svojimi kandidati.. Vse mora delati volitve: vojaštvo, žandarji, uradniki, denar ia nasilje. Letos hoče mažaronski ban pa vsaki naCin zmagati. A kakor je videti, mu ne gre posebno po srefii. Toliko je sedaj že gotovo, da bo ban s svojimi mažaronskimi kandidati le malokje zmagal. Stranka prava jo postavila svoje lastne kandidate v 58 volilnih okrajih, kmefika, ali takozvana RadiSeva stranka, pa ima 34 kandidatov. — Avstrija in Italija. Odstop nacelnika generalnega štaba, barona Konrada je marsikaj odkril, kar nam je bilo dosedaj še nejasno, Razmerje med Avstrijo in Italijo ni prijateljsko, čeprav sta še obe državi v trozvezu Od mnogih strani se celo sliši, da: je razmerje med obema državama postalo zadnji 6aa zelo napeto. Gelo glasovi o vojski raed Avstrijo in 1talijo se slišijo. Dejstvo je, da se obe državi prav pridrio oborožujeta, kar paž ni posebno dobro zna' menje. — Perzija. Rusija je poslala večje število svojega vojaStva v Perzijo, Tudi 5000 turških vojakov je prekoračilo perzijsko mejo. — Kitajsko. Med vlado in vstaŠi je prišlo koneno vendaF do premirja. Pogajanja se bodo vršila v Hankau-u. Državni zbor. Pretekli teden je imela državna zbornica radi praznika samo dve scji, in sicer v sredo in ftetrtek. V sredo so bile na dnevnem redu same majhne, bolj brezpomembne predloge, v cetrtek se je pa pričela razprava o začasnem proražuriu. Takoj ta dan je prišel do besede naŠ poslanec dr, VerslovŠek. V skoro 4urnem govoni je ostro in neusmiljeno bičal neznosne razmere, ki vladajo pri spodnjeStajerskih sodiščih. V dokaz svojih trditev je navedel eelo vrsto slučajev, ki so se pripetili po naših sodiščih in priSajo, kako grdo in nezakonito se postopa s slovenskimi strankami. Govor je vzbudil jned poslanci pozornost in Nemcem je bilo zelo neprijetno, da je bilo -delovanje" raznih nemških in nemškutarskih sodnikov tako brezobzirno razkrinkano. Zlasti nernško-nacionalni poslanci \Vastian iz Maribora., Markhl, Holfmann-Wellenhof iz Gradca in Se nekateri drugi, so se čutili zelo prizadete. Skušali so motiti govornika z medklicl, toda ta jim ni ostal dol_an odgovora. Kakor ftujemo, bo izšel zanimivi dr. Vcrstovšekov govor v posebni knjižici,. Opozarjarao že sedaj jianj. Ce se bomo dosledno ravnali pri sodiščili, kakor zahteva naš narodni ponos in kakor nam dopuŠČa postava, potem bodo neznosne razmere po naših sodnijal. krnalu izginile, Teko&i teden je zaČGla državna zbornica z rednimi sejami že v ponedeljek. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zaSasnem proražunu, Ponedeljkova seja ni prinesla ni& zanimivega. Govorilo je veC govornikov raznih strank, ki so razpravljali zadeve lastnih volilnih okrajev. V torkovi seji je pa povzel oesedo finančni mipister pl, Zaleski. V daljšem govoru je razkril neprijeten finan&ni položaj naše države. Državne blagajne so skoro prazne, zahteve rastejo vsak' dan in dolgovi se kopifiijo z nevarno brzino. Številke, ki jih je navedel finanBni minister, kažejo, da se bližamo finanfenemu polomu, Se ne začnemo drugače gospodariti, Državni dolg zriaša sedaj že o gromno svoto 12% milijard. obresti od teh dolgov znaŠajo za leto 1912 596 milijonov. Ce pomislimo, da so ororačunjeni dohodki iz direktnih davkov za leto 1942 na 380 milijonov, potem vidimo, da se pritiska davkopiačevalce samo zato, da se lahko plačuje obresti pri raznih judovskih velekapitalistih. To je žalostrio in ne sma iti tako dalje, <5e ne pride država na boben.